Skriti Jurče.
Spisal Fran Črnagoj
nica, kje pa jejurče?« so zaklicali mati na vrt, kjer so se igrali otroci. Med njimi namreč ni bilo Jurčka.
»JurČe, Jurče? —  Jaz že nič ne   vem.   Menila   sem, da je pri Vas v kuhinji«, odgovari Anica.
»Jakec in Tonče, ali tudi vidva ne vesta zanj ?« vpraŠajo mati. »Jaz že ne . . . Jaz tudi nel<- hitita oba odgovarjati. »Kje bi pa vendar bil? — Brž hitite po vrtu in okolo hiše, da ga najdete, da se mu kaj ne pripeti!«  ukaŽejo mati otrokom.
Anica, Jakec in Tonče pa so hiteli glcdat po vrtu. Gledali so po lopi, po ulnjaku; pogledali so za slednji grmiček. Pogledali so tudt tamkaj pri ja-godah, kjer je Jurče tako rad posedal.
Hiteli so v hlev, na skedenj in svisli, a JurČka ni bilo nikjer. >Jurče, JurLe! — Oglasi se nam vendar, da te dobimo, da se ti kaj ne ^odi! JurČe, Jurče!«
h          A Jurčka ni bilo!  >Joj, joj, kaj bo, če Jurčka ne bo!«  zastoče Tonče!
I          >E, saj ga moramo najti;  kam bi naj bil   tud\ zašet. — Ukrasti ga pa
Btadi nihče ne more«, se odreže Jakec.
^M       »Nihče, pravišr -- Kaj pa cigani? — Kaj niso ravno zadnjič pripovedo-^Btli dedek nekaj  takegar   In ravno   danes  so  šli cigani tnimo nas!   In eden
->-       110      i<r~
izmed ciganov je tako grdo gledall Ta bi bil nascga Jurčka gotovo ukral ¦— pa Še požrl bi ga btl, požrl!«  dokazuje neizkuŠcni Tonče.
>Ali ga še niste našli?« se 2opet oglase mati. — »Nc, mati, nikjer ga ni, prav nikjer!«  odgovori Anica.
»Mati, našega JurČka so vzeli cigani!« zajoče Tonček.
»Kdo ti je to dcjal, kdo je to videl?« hite mati. — »Jaz pravim to«, odgovori z jokom TonČe; »videl tega sicer nisem, a dancs so žli cigani mimo nas, Jurčka pa ni nikjer!« — »Le potolaži se, Tonče, tako hudo pa vendar še ni!« pravijo mati. — »Kdaj ste ga pa videli zadnjikrat, kaj ste delali tedaj?«
>Skrivalnice smo se igrali«, se oglasi Anica. »Jurček se nam je pa tako skril, da ga nismo našli.« — »Brz poglejte še enkrat na vse strani, ja^ po-gledam pa po sobah«, pravijo matr.
In sedaj so še vestneje preiskali ves vrt, so vzdihovali in klicali Jurčkovo ime, pa posluškavali, a]i se jjm kje ne oglasi. Celo na drevesa ao pogledovali,
četudi so dobro vedeli,  da JurČe še ne zna plezati.
A Jurčka ni bilo!
V   istem   času   so   pa   mati pregledovali posobah, pogledovali v kote, pod stole in klopi, odpi-rali omare  in   skrinje,  a,  Tončka ni bilo nikjer. Zaman so ga iskali v obednici in spalnici, zaman tudi v jedilni shrambi, kamor je Jurče Časih kaj rad   smuknil, da je po-lizal kak lonček. Pregledali so vsak kotec, a Jurčka niso našli.
V  skrbeh so se podali i^e v zadnjo sobico, kjer pa je stala lc miza z dvenia stoloma in skrinjica. v kateri so hranili rabljeno perilo. Tu se paČ nikjer ni mogel skriti.
»Saj vem, da ga v skrinji ni, a pogledati moram vendarle vanjo«, si mislijo mati. Gdpro pokrov in —Jurčc je ležal v skrinji in spal. — Z veseljem vzemo mati Jurčka v naročje še vsega zaspanega, pa ga ncso venkaj, da ga vidijo Anica, Jakec in Tonče.
»O, Jurče, Jurče, kje si pa bil?« kriČe vsi trije. — »V skin biv skit!« se jim odreže Jurče in si menca oči. — »Ali res mati ?<  vprašajo otroci.
»Res je bil notri, res, a hvalimo Boga, da smo ga zdravega dobili«, reko raati. »K sreči ima skrinja lahek pokrov, ki se dobro ne zapira! A kaj bi sc lahlco zgodiJo, ko bi bila skrinja tesno zaprta ? — »ZaduŠiJ bi se«, odgovori Anica. — >O, ti ubožec! O, ti JurčekU hitita Jakcc in Tonče.
>Ja, jest biv pa le skitU  trdi Jurčc.