Leto m.
▼ (Mji, 4m* U. aprila L 1893.
Štev. 11
DOMOVINA
bk^l . Ki In £Y dan vaaketf.. iivaera X vaakokral po 10 kr od gann..n<l vr>te V«Ua z
»plai n»j ae izvolijo j»AiljZti ure-In -celo leto i Kl l. pol leta I pl-l
m M iri/i naj »e pnMja Opravaittva J
Celjski obrtniki in naši Nemci.
Tako čudnega ineata menda ni t A »atriji, kakor je Olje |'ar tisoč oljskih Nemcev. tu je 11 ii« I i. ki k* pravijo da m> Nemci, kt*rih očetje I« w> ke bili Sloveoci. hoče z največjo brezobzirnostjo vladati celjako glavarstvo. tla cel mali štajer Sam* togot* škripali eo z zobmi, ko »mo jim vseli okrajni saatop. kteri tako naravno Slovencem spada, kakor je naravno, da je dvakrat ■Ive Miri Ker so se sami izneverili svojemu narodu. hočejo, da mor., tudi vsak drug Slovenec to storiti Vendar ravno ti Nsssri »ivijo samo ob slovenskem kruhu Slovenec jim da zsslužiti v gostilni. Slovenec knpqje v prodajalnici in Slovenec živi tudi reljeke rokodelce. Vkljub temu pa porabijo vsako priliko, da telijo Slovence pri vsaki priliki, svoje kruhodajalce.
Je pač nekaj med trgovci in obrtniki pošte nite moi, ki v srd gorko čutijo ca narodno stvar. TI pa ss večinossa ne upsjo na dsn — is strahu pred nasprotniki. Nihče, kdor ne posna prav tistih drobnih domačih razmer, ki ne prihajsjo v javnost, ne ve, kako sasjo nasprotniki Slovence v Olju strahovati
l<sp izgled smo zopet v zadnjem času doživeli. Kakor znano se je pred kratkim ostane vilo obrtno društvo. To društvo nema nobenega
■sna Društvo ss ae briga ali to pani dr. Nekerman ali pa sam Wilhelm Oechs. Društvo je hotelo le po čisto mirasm potu zbrati tiste slovenske rokodelce in druge obrtnike, ki se ne sramujejo svojega slovenskega jezika. Združeni bi se lahko podnčevali v obrtnih postavah, bi opozarjali javne zastope, kakor občiaske, okrajne zastops, dežahu in drtevai zbor na svoje koristi in bi marsikaj dossgU. kar
more doseči. Ali društvo je slovensko in /dej<-i je bil ogenj v strehi naših zagrizenih Celjanov Ti delajo nemir, občinski /i* t op hočejo pmtlove-niti. našega častitljivega Neo-nnana v prah po dreti. Pepitu Kakuž u kn-no o finskega avetovalca iz glave »tresti, tako w jim je sanjalo
In z<laj se je začel diiji lov. Kakor hitro so izvedeli za odhotnflM elitnega društva zgrabili so drugega /a drugim lednemu so rekli, da ne bodo <lali pri njem ni k Ur več brit i igral cev in svojih žlahtnih brk. drigerau so žugali, da ne bo nobenega podplata teč pribil na čevlje celjskih policajev, kterim je že nekaj let dela! trdna obuvala za celjsko kaaenje in tretjemu so povedali, da ga bojo iz nše na ulico vrgli. Poslali pa so jim na dom Mtfigjšega svojega agitatorja. s kterim pameten čkvek vsled znanega pregovora, res ne mara imeti iprnvHi in obveljalo jim je. Ker so se lotili najmnj pogumnih mož pripravili so tri može, da so napisali izjave, da niso nikdar bili pri obrtnem iruštvu in da na kolenih prosijo odpuščanja st vse svoje grehe. In U pogumne izjave prinašita>e po tem nemška .▼ahtarča" z debelimi črkami latiakane, kakor bi s Turkom hotela reči Pogkte jih. poresali
Treščilo je v slovenski tabor in n naprej bodejo na kolena popadali vsi slovenski tfzaiji, čevljarji itd. kakor hitro bods sveta jssa »skušava str* sala oblake
No počakajte Naši obrtniki mo Is vsi tiga-možje. Zato pa so ss jih lotili ka v časnikih In ponosna sta lahko krojač Josif Hočevar in čevljar Štefan Strašek Nemška .vate' jima js kar cel uvodni čianak posvetila M smo vedno rnkli, da so ti aaši nasprotniki pi vsaj svoji in isgrismrsti otročji To pot pa
smo res pričakovali, da ae bojo nekteri od njih tj«* proti Ovaden odpeljali in tam nekoliko postaj pod Oradcetn zatopili
Iz vse te -iii-Jne razburjenosti pa povza metu«, zase nekaj dol.tih naukov Prvič si bodemo zapomnili. <U Slovenec od teh mo* nema priča kovati nikdar nobene pravičnosti. Mi smo po-.lobni tistemu jagnjHu. ki je daleč .loli v potoku stalo in je vender vodo kalilo volkn. k» je sta| pri izvini, ker je on tako hotsl In jagnj* se je dalo od volka raztrgati. Mi pa se ne bodemo dali Sami smo krivi, ds smo tako daleč prišli Kriva je tiste golobja natura naša Ts se mo ramo otresti.
Slovenskim obrtnikom v Celja pa kličemo Bodite molje in ne bodite mamelnki teh z^ri zenih nasprotnikov vaših! Ako ti danes ne da več čevljev zaliti, verjami. da bodel v kratkem imel več dela, nego prej. Silijo asa v U ostudni boj za kruh in mi ga bomo sprejeli. Ne bosso ga končali ss svojo močjo, vemo da nam bo pomagala slovenska okolica.
Zato zakličemo v drugi vrsti slovenskim duhovnikom, posestnikom in dragim narodnjakom. ki nosijo svoj denar v Celje Zdramite se vender že enkrat! Ne nosite densija tujcem, ki z našimi ljudmi teko ravnajo Nimamo le v vsefa strokah dosti konkurence, pa skrbeh bosso Is povsodi zanjo. Ti pa, ki se štejsl narodnega mola :n prideš v Celje sko imaš kaj kupi
obrtniku pocvedi. če js član obrtnega društva n maj narod. Ali As I
csm. kakor so nemški Ce|pmi, I Pozor tedsj rodoljubi!
LISTEK.
Deaat milijonov.
Notri. "P". Ma.ni. Jokal Po.|r>willl U. H.
mm«
Koberteoa je pri mUh tonrila aopet .lolel, potipel 1» a ramo in eroehljeje	.Nikdar
ni alei omajal da Udi Ijobii doao Tererijo"
Viljarae zaamejal N mo je pot. tako pre MbBc .Clonk vendar aa more veefce «kri..
.Rea je tako', prittdi ran Roberteon, do-ahH ae je. da ima tadi akrianeet, ktere ae .M nikonar aemanti aa aoa. 8kri»noet. madil je aamia«. ktero mo je dona Tereaija pri i aa oho. da bo neta tietega . ki ji bo
Od goraetaonege sUtlada akritega aa otoka
dolarjev . uboj Ve« e.mr.f al bilo denarja najti . sodih Za ta dM najprej kupiti ladijo kakega uv»oa ia Modi Janeito Ia ilna*« tleot dolarjev dohUa ee bo le precej tedna ladjica. Tri ttao« au odMNaaa nabor potrebnih potaortfako* ia pa kar bo po. treba aa Indiji «n J<ea ja Mo. kakor eta ei
la teleta Ko pa je bilo ne dogaaa. jo je pa a ga aieta
S.et ja
tat tata ne prianaln temred ga okraa. te ga le atomi
Imela eta k Ia kake Uaote gotcina n, kako premalo, da bi amle mleku > nakap nore ladija Treba ja bik) ter* aMItl > cen* potovanj. proti Sajganu V laki Hala je Udraaa ladija. ki je TOnlla kaaajmre t Noto Kadonijo. Z ajenim kapitanom eprijaanita eta aa i u jo je ml do Sidarja a aaboj Via ata Ida aitaa naklada aakokko ato milj Mitja toda Irotao aedcnegljiTO M od w V Sdnefa ti p...
mnogo .paiuajakoV. kar pn ni
Med temi owl aa ja Koberteoa aakokko o« m pn. kmeta je neW «oeer ja Umi Ne«, Ml aekaj ptedfanih tato. ■ kterimi ja aakan po laatiti aa aaka ledij., ki Jafamn al imela ke kar atrataikn Speljal bi jo h«. «e M M poaeotako ndaiatTO repe rile ajapm ankaa in — prapreMo Prijeli ao ga i VHiiiiin nain padali i llobeeton 1U ata morata boVik
eta bolj rana lil lil Doarjmjapol
tolikanj, da bi ri bUn mogla plntatl ladjico Ia aa po avofi eolji odpeljati kamor bi ae jman bilo
po aahfegji gori in doli, kar ga daketoUabntan
in ilobnrajrn a^jken moiH
Kobeftaon ei je dobro ogledal motakaija, preden mn > odgororil Na kotalji nmaiaii ia ogajjMe aataga ndetl ja bilo aak^ minami racljanin. Ia teaai ee je dalo apoeaati. da ja mot kapitan kaka la.ejta Indija.
,0 alaga Vam, kapitan, prari po tai pre. kotalji Kobeftaon. kajti kar b bati aa aa je poavetdo » gbel. da bi bil tota prari mo«. k.
.b« bi na bil takim- Vi aa sojta maata bi bili la adang » morji. Ce Vaa pn radorodnoat
rian m ne bodala iredek. Ce daata pn an pog. bon aa pn la bolje pOMnitaV
Spotoma panll ja debok aaUK da mn ka pitan Thtanaan pnrijo; ab aaem pn > lantnik jako trda. in Bla ta#oa, . katamj aa etai an lo. montik pee. 8 tem ee bri, a^aj pn ia
ja an lato pat da iootato kitarj...
Celjske novice.
i Občni sbor> .Kat. podpornega društva** v Ce^i bode v nedeljo 1« t. m ob 3 uri popolu dne. v gostilni .pri belem volu* (Koscheri v i vrtnem salonu Vspored. Nagovor predsednika I mil g opata F Ogradffa. Volitev odbora Razni nasveti Tombola Petje. Prosta zabava - Vabijo se vsi č. člani društva, kakor tudi prijatelji mladine. da se mnogobrojno vdeleže.
(Volitev odbora okr. bolnitas blagajne celjsksi ie vedno ni razpisana. • 'dbora sploh več ni. ker se je odpovedalo več odbornikov, med drugim tudi predsednik. Drugod potekla bode že druga doba. a pri nas se nič ne gane. Zakaj to? Blagajna ima priti v slovenske roke in to je | zadržek vsemu Čudimo se le. da druge oblasti j ne posežejo vmes. ker kaj tacega je vendar tudi j za Celje že nezasliSno.
(Posojilnica v Celji.' Kakor računski sklepi kažejo, je delovanje .Posojilnice" v letu 1x92 zo ' pet zdatno napredovalo. Prometa je bilo leta i 1*92 1.748.09«i gld «1 kr. toraj za 468.130 gld 94 kr več kot leta 1891. l.eta 1*!'2 pristopilo je 2x7 novih zadružnikov in vplačalo deležev gld. 2519' izstopilo je 79 zadružnikov in vzdignilo , deležev gld. <154 - Zadružnikov se je tedaj po-množilo za 208 in vplačani deleži za gld. 1 865*— I.eta 18!'l je bilo 210:1 zadružnikov, kateri so imeli v deležih gld 30351 - kon.-em leta 1892 je bilo tedaj 2371 zadružnikov in gld. 32216— vplačanih deležev. Hranilnih vlog je leta 1892 vložilo 1593 vlagateljev 20O4krat gld. 524837 27 vzdignilo pa 1276 vlagateljev in sicer deloma 124« in popolnoma 19«krat gld. 37072592 tedaj se je več vložilo za gld. 1541US5. Kapitalizo-vane obresti leta 1892 znaiajo gld. 2*80406 in hranilne vloge koncem leta 1891 so znašale gld. 713068-40 tedaj je stanje hranilnih vlog koncem leta 1892 gld. 89598383 od 1678 vlagateljev. Posojil se je leta 1892 izplačalo 425 zadružnikom gld. 18187401 vrnilo pa je 1062 dolžnikov gld. 86207 54 tedaj se je več Izposodilo gld. 95666 47. Stanje posojil koncem leta 1891 gld. «0506884 toraj stanje koncem leta 1892 gld. 700735 31 danih 2140 zadružnikom. Vrednostnih listin (Eflecten) se je tekom leta 1892 nakupilo za gld. 81845 — prodalo pa za gld. 1015 — toraj več nakupilo sa gld. 80830—. Stanje vrednosti listin koncem leta 1891 gld. 20140—. Kurena razlika (dobiček) leta 1892 gld. 705 — toraj "tanje vrednostnih listin koncem leta 1892 gld. 101675 —. Koncem leta 1891 je bilo v raznih denarnih zavodih plodonosno naloženega denarjagld. 10314890. Tekom leta 1892 ss je na novo naložilo gld. 129389-49. Nevzdignjene. torej kapitalizovane obresti od tega za leto 1892 znaiajo gld 3314*90 vkup gld. 2S585»69. Ker se je pa .ekom leta 1892 od tega denarja gld. 1421W72 vzdignilo. tako znaia stanje naloženega denarja koncem leta 1892 gld. 9373197. Stanje upravnega premoženja se je leta 1892 pomnotilo sa gld.
183321'48 u> znaša koncem leta 1892gld. 99731* 69. čisti dobiček leta |W2 znaša gld. 1252* 53. Vsled sklepa današnjega občnega zbora ima se od čistega dobička oddati Zadružnikom, kateri niso ob enem dolžniki od njih deležev 5*, divttsode gld. 618*25. Porameznini udom načelstva 5», redne nagrade gld. «2"-'7 m izvanredne nagrade gld. 300 . Nagrada tajniku gld. 250*— in na slednje podpore in si er ' "jaški kuhinji v Celji" gld. 30D-. .Katoliškem i [napornemu društvu v Celji" gld. 150—. Društvu sv. Cirila in Metoda gld. 50-—. Podpiralm zalogi vaeučiliščnikov v Oradci 50- - vkup gl 1 ->344*52. Oatanek čistega dobička po gld. 101M*01 pridene se posebni rezervi. Posebna rezerva prejšnjih let znaša gld. 44004*15 tedaj Iranom leta 1892 gld. 54188*1«. Splošna rezerva znaša gld. 6000— tedaj obedve rezervi skupaj gld. i'01t*8-16.
Občsslovensko obrtno drnitvo pa brlvsc J. Zwersnz.i Če čbv«k ne drži dane besede, pravimo mu. da je .igamož. Vendar slabši kot ta pa je tisti, kate-i z lažjo in obrekovanjem hoče zakriti dejanje katero je storil. Tako ravna brivec J. Zvverenz v Celji. Sam je bil nagovoril sedanjega predsednika D Hribar ja ikar ta s prisego potrdil za vspnjem v občeslovensko obrtno društvo. Sam podpisal pristopni list društva. Sam bil navzoč pri zborovanji. A vse to hoče vtajiti. ker je premalo mož. da bi zagovarjal svoje početje nasproti nemčurjem. Hotel je igrati dvojno ulogo. pa se mu ni posrečilo. Za take dejanja, mi nimam« besedi, da bi jih primerno osvetlili. Rečemo le Slovenski okoličani' bodite vi motati in storite svojo dolžnost. To bole najbolje plačilo: Svoji k svojim!
(Pobalinstvo.! Nek zlikovec dovolil si je velikonočne praznike zabavo, da je po noči namazal s črnilom hišo. v kateri se nahaja tiskarna D. Hribarja No temu se v Celji ni ravno čuditi, ker ni prvokrat. A kar nas Cali in proti čemur javno protestujemo, je perfidna pisava tal sumičenje .vahtarce*, namreč, da je to storil morda kak Slovenec, le da bi imeli mi sredstvo proti nem-čurski stranki. Gospoda, take podlosti zmožen je le oni, kateri je spisal dotično notico. Slovenci ss borimo za sveto stvar, zato pa se poslužujemo le sredstev, katerih nam ni treba biti sram in jih zakrivati. - Nsjbolji dokaz vam bode tudi spomenik cesarja Jožefa Spominjali se bodete gotovo te. kaj ste počeli takrat, da so slovenski d|)aki po nedolžnem trpeli in je preiskava pokazala, kdo so bili tisti storitelji — celjski postopači. — Ne merite drugih po sebi.
Sekal") dne 9. t m. obnese! ae je, kakor js bilo pričakovati, prav sijajno. Prihajali so prijatelji Sokolstva iz mesta kakor iz bljitnjih trgov v tako mnogobrojnem številu, da je bila preosj prostorna dvorana hotela .pri belem volu" te pred osmo uro do zadnjega prostora napolnjena. — Vse točke v sporeda sprejete so bile z velikim navdušenjem. — Društveni tamboraški zbor.
I kateri je bil osnovan šele meseca decembra, leta I «92. rešil je svojo nalogo prav dobro In je ' moral vse točke ponavljati Posebno dopadlo se je občinstvu . Podoknica" in .Kolo* iz opere 1 .Teharski plemiči" — Tudi pevci .C«|jsIm čital niče" nastopili so z velikim vspebom. V Foiater jevem zboru. .Oj z Bogom, ti planinski svst" bila je vsem prilika dana, občudovati prekrasen in izvežban glas slavnega baritonista gosp. dni;. Bela Stuheo Velik- siaeha |K>vzročil je šaljivi tercet .Kmeta v pravdi* (gg. Jerman. >tnhec in Kapiis i — Tamburaškemu zboru .Celjskega Sokola", kakor tndi pevskemu zboru .Celjske čitalnice (oba pod vodstvom gosp. drda. Albina Kapusi se mora častitati k prav lepem vspehu. i in je samo želeti, da se bi kmaln zopet priredil ' enak večer in da bi nam bila še večkrat prilika dana. občudovati napredke naših vrlih tambura-šev in pevcev.
Gostilni&arsko koncssijoi je v Celju Slo vencu težko dobiti. V gostilni .pri meatu Gradec -imel je pokojni gospod Kamerer koncesijo Nje govi dediči prosili, so naj se tudi zanaprej dovoli krčma. Celjski magistrat pa je prošnjo odbil. češ. da ni nobene potrebe tukaj za krčmo, dasiravno je v isti hiši že nad 30 let krčma bila. Deželno I namestništvo pa je bilo druge misli in je to krčmo Se zanaprej dovolilo. Celjski magistrat res nima sreče, kedar ima s Slovenci opraviti
iSsdsm krivih prissšaikov > je bilo obsoja nih dne 10. t. m. pred okrožnim sodiščem v Celju. Matija Videmšek. pošten posestnik is št Janža pri Šoštanju, bil je namreč leta I89t od Jožeta Avberteka iz Št. Vida pri Slovengracu tožen za 150 gld. Dasiravno js Matija Videmšek povedal, da ni nikoli tega dolga nase vzel, so vender tri priče in Jote Avberšek prisegli da se je on za to posojilo za poroka postavil in da je o božiču L 1891 v Št. Vid prišsl prosit sa novo posojilo. Matija Videmšek js bil na to obsojan, da mota plačati Jotsta Avberšsku vseh 150 gld On pa js naznanil Jotsta Avbertska in njegove prič« zavoljo kriv« prisege. Pri prvi obravnavi pri okrožnem sodišča v Celju j« Jot« Avbsršek zopet pripeljal nov« prič«, ki so po krivsm so per Videmšeka pričale. AU po novih pričah je na dan prišlo, da je Jote Avbsrtsk vseh svojih 6 prič podučil, da morajo po krivssr. pričati in tako js bil on obsojen v 15 msssčno jsCo: njegove prič« pa so dobil« od 4—5 mescev ječe. Tako j« naposled pokarala pravica, da j« Matija Videmšek, ki j« bil i« 18 let občinski odbornik, poštenjak, njegovi nasprotniki p« krivi prisstniki. U so pozabita botjo zapoved Ns pričaj po krivem zoper svoj«ga bližnjega'
Spodnje iUjerake novice.
(Primimba pri i. dahniHal) Č. g. Fr.
ImonCič, kaplan pri Sv. Benediktu, prid« sa
r. Č. g. Fr. C
vikarja v Maribor, is Rai k Sv. Benediktu j Ant Cestnik iz
r. C«rjak. kaplan, gre
r Ruš'- pa prid« č. g.
V gostilni predstavil s« je Robertson kapitanu, da je špekolant iz Brazilije, ki se peča z biserno in diftavno trgovino na debelo. Na po slednjem potovanju zasačil ga je p« vihar pri Sandviških otocih, ki mn j« razbil ladijo. Dvo jam Do mi k obleta! mu je blizo otoka šajgana, kjer ga je prepustil valovom in viharja To naj bi t« bilo. AH na svoji ladtji imel je tudi petde-set sodcev srebra, ktere j« iz razbito ladij« še pravočasno speljal na otok in zakopal. Kolikor s« je z njim mornarjev v ladiji po morji podalo si niti jeden ni rešil življenjr; razven njega in ViHJamsa, ki sta v slabotnem čolničku srečno priplavala pred Hobartovn Sedaj bi mo rala na vsak način po zaklad, ki je vreden blizo poldrugi milijon, če si kapitan Thomson se svojo vrlo ladijo upa prevzeti prevoz, izplačala bi mu Robertson in Vilijams za nagrado petstotisoč dolarjev.
Možičku so se jele oči čudovito bliskati. Njemu |e bilo vž« petsto dolarjev jako veliko, ako je pomislil, kolikim morskim psom. da je moral koto čez ušesa potegniti, preden jih je spravil skupaj Sedaj se mu pa na tako lahek način ponuja tolikšenj zaslužek Pol milijona dolarjev, za ktere mu ae bo več treba trpeti, kakor le roko stegniti po njih in reči moji so'
Res je sicer, da j« iti daleč po nje, toda In^ to!
Kako bi se bil možicu obraz is I« zataril, č« bi bil vedel, da j« zlato, kar bo voail' Še tisti večer podpisal je Thomson pogodbo, v kterej j« obljubil z Robertaonom in Vilijamaom na Sajgan podati ss. ondi petdeset aodcev nalotiti ns da bi as brigal, kaj js notri; sns to pa da bo odpeljal v Rio di Janejro. kjar bo od obeh po ttonjakov prejel v gotovini plačo petstotisoč dolarjev.
Thomson dal je takoj svojo malovredno škatljo v popravo; v resnici, da slabe je ladjje menda v celi loki ni bilo najti, kakor js bila ravno njegova. Potom si je ns>sl is dva zamorca a pomorščaka preskrb«! si js pota* Ust« sa vs-b pet na Marijanaks otok«, kamor j« rekel, da gredo po fatoeije in vse js bilo pripfav|jaao m odhod.
Revna ladjica sa p le počasi poasikala dalje
Ves ljubi dan niso imeli druzega posla, asgo popravljati, kar se jim js potrto sproti. Sedaj je tukaj zazijala stena, da je voda pljnakala notri seJsj zopst se je ondi odprla kaka luknja, ktero je bilo treba zamašiti takoj, če niso hoteli vsi potoniti. Vrvi so ss jim trgale, kakor pnjčevins in so jih motali tudi kar sproti veeati
Še ni bilo videti nikjer otoka in vže so
bili tudi z živetem pri kraji. Skrb za to prevzel j« kapitan sam, ki j« pred odhodom obljubil vsega zadosti vzeti s saboj. Robertson se j« pri toj priliki nekaj naučil, kar se mu poprej ni, če tndi je bil silno skuisn mor ss je namreč z načinom, kako si j« Thoasson znal živež« preskrbeti Pri vsakej ladiji, ktero so srečali, stiaml ja možic kapico pod pazduho in milo prosil, nsi mu prepaste v bogajme nekoliko živeta, daš revni lovci morskih psov smo, pa nam z živetem škrpf. Vaaka ladija se ga je vsmilila; ta ara ja .dala sodček sladke vod«, draga sodčsk prep»fsnrs .Bog vam povrni stokrat!"
Tako so s« vozita od ladij« do ladg« V resnici kapitana misli, na asorjs podati s« sid^o. da s« bo živež vže sprosil. Robertsonu pa vsadar lato način aa tivst skrbeti ni bil prav nič všeč ia takoj, ko so prišli v arhipel, reka! je, da bo odsšsj aa da|je skrbel on sa živ«!
Voaili so ss med samimi gotai ia skalnatimi otoki, hjsr ni bilo pod milim Bogom prav nič dobiti. U kedar so do kaksfla bosega otoka pripluli, izkrcal aa js Rsbsrteon, da js nakapil nekoliko kokosaih orehov ali p« divjih preMsv pri zamorcih Nevarno vam js bUo to dslo, kajti povsod js bil v smrtni nevarnosti (Daljs pri*.)
i videl tudi tinti ostri pnaojo
tioapo.1 urednik' VI SS morebiti Čudit«, kaj je . ovirali Kakor w upotilo netni epol iHaligii mM aa Viklav- vaM. u aa tal)
nlao mogli kai li|lFlip aaale-lili. Saj ad aorta
Ikega hrita vri); vender pa ae Bi treba prav a* čuditi, aa) Je bila velikonočni ponedeljek cerkvena slovesnost to gori Ia da ob 'eksj prf liki privre pok« mnogo pobotali- dat todi mnogo nepobotnih zijnJov, to vam je gotovo znano n □prav ob tej priliki prleoplhal j« todi mimo mo jega brloga od delavskih gtotev precej dobro rejenl mol. ki tako nekako po domate| živini d«, na hrib ter je tako nekako dopadljivo med prepovedjo grel na eolnci pred larkvlco svojega rojstva koati in od delavskih grotev prirejeni trebuitek K«r ga |e pa glaana propoved v cerkvici motila pri tem irndapolnem delu. vakliknil Je v evoji * veo neCureko kulturo pretekani ne-v|j|: .Boa, der hot a Uaul lom schreienl" In duhovit in brezmejno opigen tn 'lovtlp napravil je na nekatere celjeke kulturoooece na Ulklavikega hriba vrhu mogoten vtia. Pa kej bi ga ne. saj kaj takega mi ne znnmo. ker nas ie ai oblivate netnika kultura.
Pa pustiva sa danes to nemiko kulturo ia I njo tudi mitnUke napise, poglejve pa raja nekoliko oaljakega petelina, po domaČe .vnhto'. ki tako odurno in okorno kriti nad oeljakial pametnejimi obrtniki, kakor bi na meji odirali in to vse uradi tega. ker so ■ astaaovtK svoje drultvo ia no marajo biti vet podlaga njihovi peti Pa Mlatite v obrtaihiasn*|e. mj bode Umu petelina prnh eljakih oaat In aUc nmalll pitanec, m kar bomo Savana aaalnla otcea m njih .kufegaadi- prav is srce tuhtal da na dado Ikropltl ulic. ako jim pa bedo sa 10 kvalatal tudi stanovalci ob tak ulicah, to na vem. a toliko je gotovo, da Is kv l lllit na ta peuv nit vetja, kakor ja bvaletnoot celjekib Slovencev meotnemu .kutegnadl" Toliko v tola Un aotanaotatnikosn Za <aa obrtaka P» ka tare poveUtuje Ia krall ta fataMa In kateri aa tieetjjo P**1 nJim, kakor poredni oupa^jred
najvetjo SMKto lastne avoja |ll|lll, Blaaa ....."i mot (?) aa sranuja oalo
cev le aldva a eooedoa nisva toliko pridakovala losov gnda sHarti smo eneglaano hvalo r. aa klal eoaedi in slednjit se je soaad Jnrte prav Primojetovten. tako jo le pa nlao v cerkvi zarezal. kar moja bnbnion kruh pate In ja niao"
Slava toraj vrlim pevcem in pevkam' Dni Bof, da bi nas ie zopet skoraj tako iiitHmndili petjem Seveda truda ie mora precej biti pia den aa vsa tiste drobne pike nn papirjn prette-jejo da. le na korn aem allial. da eo jlk Iteli I« vsi vrlo naprej do tataa. da ae vidimo In naj Orni. grmi peeee, (lesna, nvlfaj. dvigaj nam me' In •fttalito, dne 20 febr iO Balam narodnem goapodaretval Slovaaaki narod je kmetijski. U kmetov eo vzrznli peeboiitelji ki vn vzbudili narodno zavednost, akoravno Imamo ie precej nsrodne inteligence, vendar eo pn nnil mettant aJatraj vaeb mest po Sloveniji rnzven nn Kranjske«, vetlaomn mm
obetaijanal. marvrf Ia a kmeijatvora — to ja
Vaškemu, ki ljubi avoj narod in svojo domovino. bode gotovo tUdI p« srcu Magnetaaje Belega kmetakega ljudstva Imovtt narod ai
tema nI tako Slovenec Uvi v trpljenji as svete e Upljenjem pn » poku v gob
Kako je Ute| 1 netim ladntvom! A« aa
pada? — Slabo bi bilo. dn ae >oaled«je areenlti Kszadnjattvo v gospodarstva obubotanje priei Uo bi nate mlake, dn aa iaaa|flMa. potajtevaojs ■nI iMaaJM) |||M maMneitatoko paakdaaje aata aeleoe Štejeake Vaokakn ja Uevj trebn zabeanjevati propd aa Ski » go III »I I nn Up H I	% ki prav
Mvko vati vi svoje prebivalca le sto * Sto lat.
ta -kaj U ta« na? Sni I «1 Roga poaskar
dur pega Ia rafal Pototaik ja peli Kaj da M aa pel'
— a petjem vrli ŽaMani. Cestj bralci .Domovina* imeli so I. priliko, ta aa oaebao, (a l> doptaov njih zarv. lepe zapeta gMde petja. > nam pa tudi <lo«aJ llptk.MMbt o. ktarib dobitek obrali aa ia v zgolj mm. fmq)o pi todi pevskih mod nn izbiro; tako. da jim ta edssi sna ibor. kakor sbtim. vet ne zadostuje. No. — zoper to bi vo dal jaa tudi kaktea ugovor pa ker vem, dn moja tanadn mnlo zalete, rnjii moltim. do soU bi tako nnhinsp ne glnll. Prav je. te aa poleg metnnega •bora goji te poaebej motkl in tendU zbor. Žen ski tveteroapev imeli aaso priliko tUdI te aakiat slitnti. Le vrlo naprej'
Posebno pa je naa okolltaaa lazveaelUo. ko ja na veliktaoC pri eloveaaem opravilu tasiaai zbor prvekrat v cerkvi natopil Hialil ssas M: Tako je prav. dnjla Bogu. kar ja botjega; saj ss mora vaak le njemu za svoj tleti glas tahvaMI. ta aazea krasao, dn ginljivo ja bilo alliati. kadar so gnnete orgije vtiballa k aa ja In kiepHb grl izvila nebetko-miln melodija ta ae idej inagotao.
pat vilifailaii povzdignjenn a nebetkimi uaa bcgjo slavo oaaanjnJa Ljndatvo bilo Ja pob ginjeno Ia Bogjlaa odpnati. teeoeeprevet ■
iti Mam so mi . sc-t ja »al kM«t*t ka«ar aa aa Ja [oljvbtlo PoaojMun aa pn Bat nand aaatto reU ' Veadar paaoj v« kraje Ia le Iz
Sati?. JST^^ISliV^i ? kai hmelj dobra obaeasL drago k pa praaga a obe Hal goadl Po nntib ravninah eo kmeje ia pn-oaj dobra, kar al tnkik maa*lk mnog. ka. ttor po krtbib. Tako se sebajajn oki Celja in
Vetinn spodnje Štajerske je gorat z vinsko trto Toda aatala jn patali »pata«i» K^O ttl«ita* zaet nI «n »ving^da U m kmetje samo z ajnpatnlii eadjaratvoo te ma vito. vinnratvo pn prapndn. Ako na boi mogot« zajeziti trate uti ia pa atnipaae roae, He skoraj gotovo te mnogo ekaakntivnih drntela ljudje bodo tnonll tekati k raba nn tujren
Koliko i kode napravite ja tnaa I po w nogrndib, v< Ia tiati. ki obute viaoade nn Biaaljehea. Koliko eedej da Mn mm, ki ja preje dajala tteotake svojim obditovnlon A ta vat kakor tfana nt proušotite ja tkode mpenn roea. Za milijone je obabotnl shvaskl rod po tej sovražnici
' [» je u nima po aetnterlb trajib afoaobila mo. krivo ja zndnjn deeetletj*i > Ulo slabo glada vinor^a Trta ja rodite Ho Ia kielo vmo ki je b.k> oa» l.jadje. iakajodm godi pomoti, saaanarjali eotra.bst .VU mani nit. jaz tebi me*. Netaa arav aattzte a 111 a 1 aike kle. so trto tnko oriabeie. 1 Jn ja bovb nima v par latib akeafaln
Vsled tega pata aala Ijadatvo ia na
Tema uimama se moremo poatnviU v bran nn dvoji nntin Prvit: kjer je trtn doaatntiato naiteaa. nasade naj ae amerikaBaka tria. Dragic, kjer je te stara trta kcditknj vredna nn| a- ee-daj spomladi dobro poffMji in potem trikrat ali ta vetkrat o pravem taeo ikropi.
Teie in ne mora H bree velikih airotkov storiti prvoi latje pa Je drago — nmao tkiop-Ijsnje - a katerim ae atnipesa roea popotaome /ntre. Pa nate Ijmlatvo je revao. 10 ker je ob taen Ikropljenja najhuje za denar, gleda nnš kmet le. dn aebe prelivi In npaaU tkropljenje Prav pognato M pa tudi zgodi, da na ikropi o pravem Caau. ali da tkropljen> ae urne. Tako se bode pa tudi prikazalo v jeseni zopet aangr.
Kako priporočljivo bi tedaj Ulo. da M oakr bovali in urejevali vaa ta stvari okrajni natopi In pn obtine. Ilkrajni znatopl naj M obtinam preakrbeli gaHon. ki M aa raslelite med vino grn.lnlke Zn dennr naj bi se pa potaknlo 1I0 jeaenl. ko veakdo svoje pridelke proda. Obtine naj bi al oakrbele vet brirgalnic ia lih poaojevale tietia poeestnikim ki ai jih ne moremo kupiti aaaai Na to naj le s. poatavilo aadaofatvo izve • lenih a*< .Ia bi ae vaBko delo vrtalo o pravem Caaa — .H .totjalii alovraeki pokatrte teilaj -le
UkrajaJ zaatopt boilo gotovo atorib avo)o saje »pa ti Je to 0.1 obtm Toda peot
a vami sveCa! Pomagati ja Ueba dokler je Caa Seitej ja Caa, zato nn nofa!
J»1
Oraaai poter. U j* imttU *m U. ■■!' i. akoro vat. obftao ŠL Rupert * fcfteMM 4oUmt, prisilil i» mmtm. b«* ia atiakc A Mtrs ČlbWboliahaa pomot. Vi obvsroval« obup«, nav<1aja nsa, aa as daasa is Sa »rojr dufca prsarflao Mbvalj^MO v prri mU e. kr. okr (Uvsrjs dr.	ki )a a arojo Trotmo+jo pri
po ta ru m atoru, da sas js obvaroval Is vsMa ssaMa ts tadi potsn ahrM, «S so ims« dobili poaaoCi od vsak atrsaL Itadalja as Mft»a»jMBi 4sv. okr aaatopa m Vrisikssi. alsvsi oaUaU pnaijlfcSri. Msgi rodboM ZdMaar jari v St Pavla, viookoroasaMa gospoda »Hais Haont-u la Taon rodoljabaim darorakM, kf ao >m poaSaM sad
—1« Vaam oata, ki as h podporo, bodH aaw jiH>i, Sa aa Ja oktet akc* sataga dnaM
papaSa Laoss XDl Mita tako aHtfao asv__
alaati vrta Sf. parcaa glin psv*M <Mtva .LkV kliaaii Sn ---- * - ---^^

Iščem ^
tovarni ali pa nbft
s pokifttvoaa ia psslBBftbo, f^ ns	Mi m imO
» as odda. Kje, pove apravniktvo .Do-
(M) 1
Y Rogatci pri Slatini
Je naprodaj t* gl 14000 ali p« ae da
____tadi takoj r najem
proti zmerni najmovini: iednonadstropna hiša
sredi trga s 4 sobami, kuhinjo, veliko po polnem opravljeno prodajalnico, magazinom in hlevom, zraven blizu dva vinograda v dobri legi z lepo hišo, kletjo in atiakalnieo, dalje nekaj njiv, travnikov in gomda. Tik mimo pojde tsleznica Več pove iz prijaznoati tega časopisa uprav-niStvo.	<»» *»
Nekaj čez leto zavarovan sem z mojim posestvom pri •I""wN «tmnU Icmljrri itririlnfomni arHrijtki	«44» 1
zauririlii Jrižfci „MSAf" aa Diuji
za zavarovanje proti Škodi po ognju, življenja prevažanja in ogledal nega stekla, in že sulca 1.1. zvedeti sem moral. kakSna dobrota je zavaro vanje proti ognju, ker je moja poseat pogorela popolnoma.
Slavna wv»»*»rri/»»V« trDuaav" i Ihtmiji izplačala mi je po njenem gospodu •jlant.* za*lo)f Milni Josip-u Drolz v Laškem trpi »kodo v mojo Majffjo ;n<l»r>Jjuwl in miitilrrjt, m far nfitnn hirtitm Hajrr+ji h min.
Debro. v anSou 1 1. kr* Ftorian Ubtn p.. Jutru 1 r imenopiaer in priča Ke-niCn.mt •<• potrjuje: I. 8 Sv Krittof. SI marca IMKI Jaasl Jatraa I r.
asproisj.
Proda se is proate roke.--,--
Uepje. ptpila»»a Mn. tik okrajne ce»ts. ki v-4i is
11 udinja proti l.nleCnl Primerno j« aa krOm- in tudi kdor bi letal Igati opek«, ima d.*ti prav Izvrstne zemlje. Kdor teli kopiti naj »e "(lasi pri upravnlltvu _IK»-taovtas*	«) t
Zoboidmuiilo luninilo
l aojua •) atjod&o naznanjati. da bodan I M h H t m t cmi (hotel Etetant) v«ak in od •.—8. in ordiniral	ia i
A. Paichal, zdbozdravnik
Razglas.
Po znižCTOlnl drobi oddajala M bc dala Ultap pokopa t ivaci < rtlundlm i »oranj«. t «t Tih pri VitUi, okni SI
a raja L nos., ob to. »i do po tod«
na Koi Mk Na« in dralbaai pogoji a pno Mn M«6 gld. »b kbi oMtaAl piaanii 7 St VMo na o(M
Ifalai talakl M'fc. TUa pri VaUaka.
(O) i	Janam Oumpoth,
7 polovnjabov
llTNtatfft TlM
ta bolalka it lau 1M p4o4a>
Anton Chragorld
|f Zil«i ipcerijsk« bli«i §g HOČBTAA
i
Josip labaktrltk,
krojmAkl znojmtmr v Ovljl
Glavni trg »t. 18 PriporoCa ar aa isdetavanjs vaskortae oM»M
In <Mke. Velik iabor vi
ts&r
JK-ojaSkl mojster
osip Hočevar
Ctljs. Gnili aliu.

avstovno priznanih tvrdk. I Vaško naroČilo se Uhm t» I imrti. ter SS SSfotovija trmjmu im I	mli4m
11 tOldilUUifT ,rmnh* vuke teles ** f™1""*^* nl»k«. ih Mlaje na ftuger »krm poslan, eko *e naročnik aklHV na ta fa»nik, sune pn meni en modri« na peronih iPeder
matratae). Ti modmci ao aoliilno is najbolj*« tva-rine narejeni, imajo p>> :» dobro vezanih. nv-fnlh l«rea iz najboljšega Iskrenega drsta, ao a finim afrikom taiecirani in motnim platnenim rvilbom
BMetom ter pri najtotjl ral.i do Ift *l let se h popra* ne zahtevah' l'n naroČilih a delale naznani naj mi v«elej natanCna mera im.h-telje v notranji luči Ako >•« torej dobi za II gld. dober, franko doposlan. tapeciran modroc na peresih, j« paf nemneatno kupovati malo-vredno nadomestke, kakor litaxte limnlce, -lam-nire itd , kateri pravemu namenu, imeti dobro l«*tsU<> ne VKtrcsaJo.
AVTOR OBREZA,
Uftfltir i UaMJani, Sttarttrfloit like 4. Ta domaČa, edina narodna tvrdka te »troke na 8loven»ketn l««li alsv obCinatvu najUdjo pripor— Cena za nakupovanje tenis. MU a—kit gasai-Sar. Htisiv, stoto*. preprog. sagrimlal m vaega v tapet ni »ko obrt apadajoteg* dela	f eni k i
-----»—4 zaxt»nj in franko. Hitra m poMana
niake rena poi-et-no |in l«liMib in aan<illb
A 1 M	- Otročji voaički
/VB ^r jak" elepintni ftni. inm-Cni
mr"^
VB« :
postralba. »irnejih na
l«rvah. kakor rudsCe. modro, sivo tn olivno ui «M. t M 7- . t	. W- in
po vaaki ceni do M (M.
SVeuac Čhj.d.ezx
(preje Jos Goba)
sionove nlios St. 11 aiav.. rfiSaiavoInpoHsUio
preCast dakovMini. svojo
^-staisrs:
—_____dobro, hitro aataCno in o
Postna naroČila lzvrftqje|o s« precej C—iti bresaMno Is po poSU. V cenikih js nalsaBaije pofiaano,^ koSio
Hremllno irxp^80j^Iii0 dxvužrtvo v I3tu.jl,
Bikuica 9. poslovno leto
Hita «1. k. 34« Ptuj
» . . 32 > .
Posojila 3173 /adruznikoui ......
Zaostale obresti od posojil ......
Naloženi denar t hranilnicah .
V poltni hranilnici.........
Menice in tiskovine.........
('•otovine v blagajni dne 31. ilc.ialini 1802
31037	33
7230	—
304	12
363391	3«
4473	82
1(1219	99
i 1134	97
344	77
393«	07
' J^tujl, dne 31. de.cml.ra IH')3.
I delrfi.......
ni | • od 3183 zadružni k o\ Hranilne vloge od 1214 vložnikov
2000 — 48651-04 \ 30631 04 313216-06 1
Kapitalizov. obresti od k ran. vlog do 31. dcr. 18921881090 334026 96
Za leto 1893 preplačane obresti od posojil...... 3780 34
SploSa« reacrvai fmmd I. jml 1892 gM. 7744 IO 3*,. obresti do 30>nia »89: . » 193-60 4",'t*# obresti do koaca dec. 1892	174-24
Vstopnina leta 1892 . . ..	980" - 9091-94
Spe.-, rezerv ni fond za slucajnc zgn-
l»e "vala I. jansvarjs 1892 . M><< 26233-90 3*. obresti do 30. jsaijs 1892	636 40
4*'»* • olieetsi do koara de.-. 1892 . 390-76
l>ones«k L 1892 za poaeb. res, (mmd . 133 OO 27630 06 J674N 60 36748-60
>a kw se je dal oatanek čistega iW«čka v *ae»ku 323140 , v«led sklepa danaSajega občnega zbora k poecba.	1
. inaiata <4ia rezenaa fonda v kap 42000"— t iwi dobtfefc leta 1892 ........ .... 5 7217 31
Izdajatelj in
•n«stia Bribar - Tisk Drotttsas tiskarne D Hribar v ji.
Priloga »Domovini« St. II, dne 15. aprila 1893.
Gospod <■ kr okr sodnik NVenger v Uornj.-mgradii imenovan je svetniškim tajnikom pri de*. »»iift^u v Ljubljani čestitamo' Dašolai a bor štajerski i IMbelai glavar Krof \Vurmbrand "tvoril j«- prvo sejo a primernim nagovorom. [te*, odbora delovanje je razvidno it podanega poročila, a todi aa letošnje zasedanje je izdelal več važnih predlog tako o Raiffeiae-novih posojilnicsh in o statističnem oddelku pri de*, odbora, ki b<> preokrbel materijal /a rešitev nekaterih važnih vprašanj. kak»r so preakrisivanje onemoglih poslov, obč. siromakov, prememha domovinskega zakona itd" Deželni odbor hoče todi posebno skrbeti za vinarstvo, živinorejo m druge goapodarske stroke in xa prometne naprave, to je, ta javne ceste in za lokalne železnice. Droga iz PcMčan v Konjice jo že gotova in lato tako neka druga, vrh tega pa se delajo priprave za nekatere nove proge imej njimi od Spodnjega Dravograda do Velenja, od (irobelna do hrvatake meje in od Polaele v Kamnik i tako. da b<> v kratkem štajerska imela vse potrebne železniške zveze, kar L" izdatno pospeševal« g>«podarski in kultorm napre«lek dežele Zbornica oilka zala je na to predloten«- predloge dotičnim odsekom in ko je še posl. ll-rre utemeljil svoj predlog o podpori po minah «>kodovanim prebival oem nekaterih nemških dolin, /akljočila se je seja Za vinorejske zadeve volil se bode poseben odsek Spremenba šolskega zakona »e menda letos ne bode predkižila - l>ela in pre-pira — slasti če liode v narodne zadeve začel segati — bode imel dosta zbor. kajti predloženih mu je 35 predmetov Za ustanovitev posojilnic i toda ne vemo. če mislijo todi na slovenske zavode) predlaga dešelni odbor lUMOO gld podpore menda brezobrestnih posojil iPromsmbo pri aštta|jBtva.i Nadočitelja sta imeaovana gg A. VankmUlIer pri sv. Duho v Halozah in V. Stoklas pri Št Andraža v l.e skovcu, učiteljem g. A. Kokovič v Potenšaka. učiteljico pa gospica A Sernec v Slov. Bistrici in za nčiteljioo ročnih del gospica R. K ostre v ec v Pišecah.
i Vabilo < na tombolo in plesni venček koje I priredi .Narodna čitalnica vranska' na korist Št. Kupertskim pogorek-em v nedeljo dne 1« aprila t I. v šentakovej gostilni, se sledečim vsporedom I. del tombole vrši se ob pol 4 uri popoldne na prostem otimma v spodnjih prostorih šentakove gostilne II. del tombole tn plesni venček pa je ob 7 ari zvečer v čitalničnih pro-štorih z vstopnino za osebo jo kr Svira šmarij ska godi« P n dame naj blagovolijo priti v priprosU obleti.	Citalnišk. odbor
(Pakvnlai od šolskih gosposk je dobil g učitelj Krsnjec v Hočah za vpešni poduk neka terih gluhonemih otrok ondotne šole
(T okrajai sastop fomjegradski' so ia sknpine trgov bili izvoljeni sledeči v Mozirji g Alojzij Goričar. g Franc (lončar, g. J. škruba in g Marko Upokl na Rečici g Anton .leraj. g. Anton Turnšek in g Jakob Stlglic. na Ljabnem g. J luvan in g J Krmenc v (iornjemgradu g Ivan Hren.
I Darila. I Slavno vodstvo družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani je podarilo prod kratkim časom bralnemu društvu v Veržeji 60 raznih lepo vezanih knjig Zato Magodnšno darilo izreka zgorej omenjeno društvo prisrčao zahvalo
Odbor
i Prvi lastovko m. prfftie v kraje oh Savi na velikonočno nedeljo
• ▼ ftamifrtt aa Pimlil. ss bode p<> dražbi
o<ldak> zidanje nove šole dne 27 t m Izklicaa cena je IO.MO gld
iT Ksajsmi je rszpisans služba deželnega živinordmvnika s plačo MM) gld do :W. t m Prošnje se pošiljajo deželnemu odbora v Urada
Broško ašiteljsks društvo > ss je pri svo jem zadnjem shoda na Vidmu posvetovalo o potrebni uredbi računic in o pnenji za urejenje učiteljskih plač
lOorošsi je v shrambi t-govca Matajza v | Brežicah, škode je blizo 1000 gld
<▼ Stormsea.i župnije sv Andreja v l-es kovci pri l*tqji. streljajo iz topčev o velikonočnih praznikih z dovoljenjem otč predstojništva l.etoa na velikonočno nedeljo natijal je fant. sicer pod nazorstvom. topič. ki se pa vname ter raz poči ia fanta eno roko zelo poškoduje, na drugi | roki pa prste odtrga, bil je v niči s sv. zakro 1 menti »previden in takoj v bolnitni™ v Ptuj od i peljan.
sksm.i Iz letnega poročila dež. šolskega sveta štajerakega je vidno, da je v 2<> šolskih okrajih na Spodnjem štajerskem 2o2 ljudskih šol. dve .slovenski' ljudski Soli pa sfe še v večinoma nemških okrajih Arafels in Mur-ck. V 50 šolah ! P*«" Pomenljivo pa je to. da j. ta aesraCnc* se poučuje nemško in slovensko - v vseh dru- '^i dan Se hodil v mesto PUy v jrtro po strelni gih pa je malo potrebna nemSčina učni predmet ! I'™'1
v vrfji aH manjši meri	' . *	"V*J* i* Z
Sevnici i -o vzeli izjemno velik., mlade-	>n okolico žalostni dan K-ak> po 8. ur.
ničev v vojake pri letošnjem naboru	zvečer vnel se je ogenj aa P^rešuhiSe gosp
.U_xl__ IM^ ¥ fataik«( lxHle iraei0 1 Besteleka. tukajšnega gostilničar^ začelo je plat .Draštvo -Idlaoet" v Vzniku. bodo imelo , ^^ bju ker ^ ^ ^ mogofiS	^
dne SL t. m svoj občni zbor v gostiln, pr. go- ^	. ^^^^ Prihitela
Ifavln Vra/min V o nntnrvmn li. /\u irt IVHTI If
spodo Karlu Vrečarja. Na programo je zborovanje, pri kterem bode govoril slavnostni govor gospod predsednik, petje vojniških in celjskih pevc-ev in zanimiva veseloigra .Župan'. Gotovo bcale to lep narodni dan za Vojnik in pričakuje se od vseh strani obilne udeležbe
(In Braalovš i (Pevsko društvo.) Visoko c. kr. namestništvo v Gradcu je z odlokom z dne 15. sošca 1808. št 57118 pravila pevskega društva v Braslovčah potrdilo in dne H. aprila 1*9:t so bili pri osnovalnem zborovanju voljeni sledeči gospodje v odbor Pre.lsednik Fran Sporo, podpredsednik Josip Pauer. tajnik in kapelnik Vinko Kojnik, denamičar K ran Pečnik. odbornika Ivan Sternad in Fran Rojnik. namestnika Fran Ster-nad in Anton Balant
iBritka sandal Iz Trbovelj, kjer se o tolikih nesrečah čtye. poroča se nam da se je zopet delavec, ponesrečil. Dva brata z imenom G los, doma blizo Vidma sta nekaj dni pred prazniki domu poročala da prideta vesela in rada domu na avetke Toda še iati dan je starejšega brata .hunt* tako nesrečno v sence zadel, da je bil v petih minutah mrtev.
i Vabilo i k letnemu zborovanju .( 'esarjevič Rodolfovega sadjerejskega društva za Spodnj
je todi |>ožama bramba iz Kozjega na pomoč, katera ae je hrabro obnašala. A Sk<ia. da jim je v najhujši sili bnzgalnica svojo shžbo odpo-vedala. morali so se poprijeti naše donače trške hrizgalnice. katera je že zlo stara in oelo plomljena. katera se je ps prav mojstersko skaala. in le z njo smo rešili zraven stoječi kosolc. ko bi se nam bil ta vnel. zgubljen bi bil lahk< celi trg Pogorelcu so rešili pridni in srčni m<žje skoro vse pohištvo, le iz podstrešja ni bik mogoče nič rešiti, ikode ima čez 2»*» gld.. bilje zavarovan Kako je ogenj nastal se ne d nič za gotovo vedeti Zahvalo izrekamo pogumnpožarni hrambi, kakor tudi domačim srčnim mo*m Mi pa prosimo Bog nas varuj časnega in tčnega ognja	Moeočki.
(.M sv Praaštfka Ksavsrija"., Brl sem Vaš list od 5. t m. št. 10. tNzdil sem se ajbolj članku, pisan iz Ljubnega. kateri krasot: naše farne cerkve opisuje, pa ob enem orgljqe ia petje v cerkvi graja Ta romar, kateri .. tisti članek pisal je. kakor je iz članka raridao domačin in ime .romar" katero si priovlje. mu pristoja. ker ravno vzgleilno cerkve, a te, ne kake druge ne obiskuje. Sicer pa aao kam pes taco moli D>wedajni organist .prelja
štajar" dne :«> aprila t. I. ob pol štirih popoldne | cerkveno služb«, v občno zadovoljaost farwv pri .Cestnemu Jožetu* v Št Juriji ob ju* *el j in č gosp župnika oslih 33 let. Nobeden <ng Dnevni red 1. L.-tno poročilo predsednika 2. i se nad oigljanjem njegovim m spotikal nego ik Predavanje potovalnega učitelja g J Beleta o | krahob«jrec Petje je pričel gojit« mvno o zimsfcn trtoreji 8. Razni nasveti K obilni udeležbi vabi I času. s pomočjo iz šole izotopivših deklet Da • z odbor. i otroci ne more naenkrat izbomo petje dorfi.
je razumljivo Pojejo se pesmi iz .Cecilije* l)a te |>esmi ne ugajsjo dopisono. ni organist zakrivil	Več farsnov
(V Mariboru i vstanovili so čiulničarji tam horaški zbor Čestitamo!
iPspravsk.1 V sled dopisa v Vašem '--njenem listu z dne 25 marca tikajoč se samoomora mojega klučavničarja Antona Taborskija prosim za vsprejsm sledečega popravka, sklicajoč se na č|«a 19 tiskovnega zakona Ni res <la zaradi žalostnsgn slučaja, katera krivda mojega knjigovodja gospoda Knino zadene ampak rea je. da je Taborak) že nekaj hrt pijsačeval m zatorej ni več svoje službe aa mojo sadovoljanst opravljal, in zaradi tr«a sem mu >ogal. da ga br<dem v kratkem iz službe dal Dalje je neresnično, da bi ga bil g Knina močil ampak .atiaa je ■la sU moj delovodja in g Knina z ozirom na njegovo KKetno slnžbo imed tem. pa 2H let pod mojimi predniki g K. Methik«vi nasle«lmkii in na njegovo ma««obrojao obitelj vm sredstva |Mtrabila in skušala da bi jaz Taborskija v složbi obdržal in ds se js ta. kjer pijsačevaaje ni mogel postiti, nsjbrž iz straha pred nasledki obesil Dostavsk Natisail. smo ta popra vek. ker smo {.rimoraai k temu Pa poučeai smo drugače o zadsvi in nam se verojetaeje adi. kar smo pisali, ker delava, ki so p« .10 let na jed nem mesta ne postaaejo brez vzroka pijaa«-i. če
Druge slovenske novice.
iStevsaaks pn^ilslii IMS i od koroških
posojilaic deluje prav dobro posojilaica v Slači vasi. ki je imela laai v svojem H upravnem letu 8HPJK gld prometa. :i57 gld čistega .kibička in 842 gld rezervnega londa V vrsto velikih posojilna- spada ormoška slovenska posojilnica, ki je imela v svojem 17 upravnem letu 4220:t!« gld. prometa. TMT, gld čistega dobička in IMI2I gld. prihranjene zaloge Skoro enak. denarni zavod je v šoštanji. ki je imel v svojem IV. upravnem letu 25480« gld. prometa 880 gld. čistega prebitka in 8029 gtd rezerve Bekštan> ska posojilnica v Ločah. edina koroSka posojil niča z omejenim poroštvom, je imela lani v svojem 7. upravnem letu 151.047 gkl prometa in «33 gld čistega dobička Rezervnega fonda ima 212». gld.. ki se pa pri bilanci ni med paaivi navedel, ampak posebej omenil — Goriška po sojilnica je tudi že med svet poslala svoj lanski i9» ra/ja. ki kaže čez IMUIH) gld prometa. 2598 gkl čistega dobička ia 4992 gld. prihra njene zaloge Tndi mala posojilnica nabrežin-ska ae od leta do leta bolje razvija. Prometa je imela v svojem 5 letu 7UI? gld . dobička 14 gld. in todi nekaj rezerve - 15 gld. - Dober temelj si js že v svojem 1 leto postavila tržaška po-sojilnu a. ki je imela 70728 gld prometa, 155 gld. čistiga dobička in že 144 gld rezerve, katero so udje s pristopnino zložili. — Med največje zavode spsda prva dolenjska posojilnica v Metliki, ki je izkazala dosta čez 1 milijon prometa to pa radi tega. ker smatra vsako podaljšanje za novo posojilo, čistega dobička je imela lani 1.088 gld.. rezerve pa 4009 gld — Ta posojilaica daje baje udeleženim odom svojim dokaj delnine ona po sojoje tudi neudom — proti 7*..
iZvsaa sšsvmskik pnasjilair. je vložila prošnjo na kranjski deželni zbor za podporo radi pokritja stroškov pri nadzorovanji kranjskih posojilnic; pregledovanje teh je izročila tajniku krške posojilnice g. ravnatelju 1. Lapajni
i Kranjski lililii sbar) se bode posvetoval o premem bi postave o razdelitvi skupaih zemljišč Obstoječi zakon nad klada namreč deželi preveč stroAkov
(Kranjski šiiihi odbori je opomnil šolska vod-tva. naj vzpodbujajo mladino k pokoečevaaju škodljivega mrčesa
I Kranjski dsisšni sbari se bole mej dragim posvetoval o ustanovitvi potrebne šole za gluhoneme in slepce
(Pašpsta vissfisšsiksm I Država je dala kranjskemu .Meharmu .dbr.ru 750 gld podpore, ker deli denarne pomoči vinogradnikom ki /asa jajo nove vinograde Krški kmetijski podrataici bode dajala kranjska hranilnica v isti namen skozi deset let po 25U0 gld. podpore Za napravo
trt niču jej je dovolil isti zavod 280 gld pod|K»re. Šolskemu vinogradu ondi pa 143 gld. Tudi deželni odbor mu je zopet naklonil 100 gld Zatrt-nico amerikansko je prepustila gospa Hočevarjev« v Krškem za deset let brezplačno primeren vrt.
(V Krškem 1 snujejo mestno godbo: tudi o ustanovitvi ženske podružnice sv. Cirila in Me toda se nekatere narodne gospe zanimajo
i Voditelj deželns vlade kraajake). g. dvorni svetnik baron Hein. je nadzoroval urade in šole v Novem mestu.
(T Št Rupsrtu na Dolsnjaksmi. v čisto slovenski občini, imajo za župana malega graš-čaka. g. Dolarja, ki je strašen nemškutar. Pre-drznil si je neki gosposki pisati, naj njemu le nemško dopisuje. Čudno' Kako more mož. ki zastopa občino, kaj tnkošnega zahtevati. Sicer se pa osramočeni slovenski občini prav godi. zakaj voli takega neznačajnega človeka za občinskega predstmmka
i Železniško progo) od Novega mesta na Konstanjevico. Čatež do Samobora na Hrvatskem, bi rad neki lastnik rudokopa izpeljal, kajti tudi o zgraditvi ž-leznice do Samobora se že nekaj govori
Izseljevanje v Ameriko. se neprenehoma vrši. kar liolestno silijo ljudje od nas proč Tako je n. pr. Slo |K> veliki noči okoli .10 ljudi iz brus-niške fare pri Novem mestu, okoli .'tO pa s krškega polja Krško okrajno glavarstvo je letos izdalo že 150 potnih listov za Ameriko, pa se še vedno za nje oglašajo. Okoli Žužemberka stoje baje hiše prazne vsled obilne izselitve v Ameriko.
i Konje za vojaštvo i bodo kupovali '24. aprila v Kostanjevici in 2">. aprila na Bučki.
i Pomladansko auioi imamo tako. da seje bati velike škode za poljedelca Čeravno je Že davno minul sušeč, vendar imamo neprenehoma | suho vreme. Ker je malo moče. ne more trava i zeleneti, niti ne morejo prav rasti žita in dete- i lja: sploh je vse zelenje in rastlinstvo radi suše ' v rasti ovirano.
iZa pogozdovanje Krasa' se je letos prav veliko storilo. Zasadilo se je vse polno mlade ! jelovine pri Komnu, Tržiču ter med Divačo in , Postojino. Tudi pod Trnovskim gozdom nad šempasom in Črničami so začeli enako mlado | drevje zasajati.
i Koroško politično in gospodarsko društvo v Celovcu) je imelo prav obilno obiskovani shod 5. t. m. Prišlo je nad 300 samo dobrih posestnikov in volilcev. Gg. Gregor Einspieler. Veko-slav Legat in Filip Haderlap razlagali so jim sedanje politično stanje in druge gospodarske potrebe. Zvečer istega dne pa seje vršila Leonova slavnost katero je priredilo katoliško-politično društvo na čaat otiletnega škofovanja papeža Leona XIII.. in se je nad vse pričakovanje sijajno izvršila. Odličnega občinstva seje vse trlo. bilo je gotovo nad 7tn» prisotnih, med njimi precej ljubih gostov iz štajerske in Kranjske. Vse udeležence je očaral in navdušil slavnostni govornik preč. g. dr. Anton Medved iz Maribora. ko je z gladko, ognjevito, učeno in pretrea-Ijivo besedo opisoval blagonosno delovanje sv. očeta Leona XIII. Nič manj navdušenja ni zbudil njegov poznejši nagovor, v kterem je pohvalil slogo koroških Slovencev in obžaloval neslogo kranjskih. Jako odlikovali so se tudi kamniški pevci slavnoznanega pevskega društva .Lire". Vse speve so lepo ubrano in s čistim glaaovi tako točno in izurjeno izvršili, da so se temu vsi kar čudili in ploskanja ni bilo konca ne kraja Gospica Koza Legatova je pokazala kakor vedno prej tudi sedaj zopet svojo spretnost na glaso-viru. g. Pil. Kandut je pa z razložnim glasom navdušeno deklamoval pesem M. Opeke iz letošnjega Mohorjevega koledarja v čast Leonu XIII Govorila sta Se s pohvalo g. Vek. Legat iz Celovca in g. Drag. Hribar iz Celja. Prostorna dvo. rana pri .Masslgarten-u* je bila jako lepo s papeževim kipom in s cvetlicami olepšana ter bogato razsvitljena
Žalostne koroške šolske razmere) prav dobro opisuje FSiidsteierische Post' v Mariboru. Iz tega prezanimivega. pa za koroške Slovence pre-žalostneira opisa naj posnamemo, da je na slovenskem delu G< ip-tana M tako imenovanih dvojezičnih Sol. 21 nemških Sol in 4 razdeljen.- v
slovenski in nemško slovenski oddelek. Dvoje žične šole so večinoma nemške, čeravno hodijo v nje le slovenski otroci. Na teh se slovenščina kot predmet niti ne uči. le na :<0 šolah je materinski jezik tudi predmel. toda le na koncu nauka, če to stariši žele. Od učiteljev na slovenskih šolah jih je 4i°> Nemcev, ki slovensko čisto nič ne znajo, drugi pa le slabo. Xa nemških (24) šolah so otroci skoro sann Slovenci, učitelji pa slo vensko slabo znajo. 10 jih pa čisto nič ne zna Učitejji so straSni nemškutarji. iz. slovenščine se norčujejo, otroke zmerjajo z .bindiše Trotteln' vai se uklanjajo nemškemu .ftulferajnu". katerega tendencam menda tudi vai šolski nadzorniki pritrjujejo. To so hujše kot turške razmere' i V Plajbsrgui na Koroškem je uničil požar velik del tega živahnega rudniškega fcraja.
i Na Goriškem' je ljudsko šolstvo že prav dobro razvito in tudi šolsko obiskovanje čudovito dobro urejeno. Kar je pa posebno čudno, je to. da v glavnem mestu samem je najslabše obiskovanje. kajti tu akoro 1000 otrok ne hodi v šolo. in med temi je menda največ slovenskih otrok, za katere mesto noče šole ustanoviti.
■Nafte glave slovenski as snajo.i lioriška .Soča" poroča po dunajskem .Vaterlandu". da na Primorskem, kjer je SfiO.OOO Slovanov. iHOtMO Italijanov in le lo.OOO Nemcev, sledeče v.soke glave ne znajo slovmskega jezika cesarski namestnik v Trstu, predsednik višjega sodišča v Trstu, predsednika deželnih sodnij v Trstu in v Gorici, več okrajnih glavarjev, ravnatelji srednjih šol v Trstu. Gorici in Pulju. itd. — Kako je pa na Štajerskem - Kako na Koroškem pri takih in enakih glavah ' Knako slabo. Xa Kranjskem je vsaj toliko boljše, da se prva glava vsaj slovenščine uči. Tukaj pač velja hrvatski pregovor o ribi in njeni jflavi. i Tiskovna pravda.) I'red goriškim porotnim sodiščem vršila se bo v kratkem obravnava o tožbi prol Habseha zoper .Sočo". Slovenski listi imajo težak piložaj.
i Tržaške volitve.) Slovenci v Trstu začeli so se letos poselno živahno gibati za bodoče volitve v mestni .deželni) zbor. Lahko si je misliti. kako so se dozdaj sestavljali volilski imeniki, samo <ia se je zmanjšalo število slovenskih volilcev Izpuščenih je iz volilskih listov mnogo slovensk-h volicev. in je vložilo po gosp. dru. Oregorini 187 takih volilcev ugovor. Poleg reklamacij slovenskih volilcev uložila sta še odvetnik Bruaner in g. Ivan \Vanniek lepo Število reklanacij v imenu takozvanih konser vativcev. G. '.runner je uložil 201 reklamacij, g. Wanniek pa HI*. Poleg tega zahtevata reklamanta, da se zbriše.b nekateri volilci. odnosno. da se prestavijo iz jednega razreda v drugi Vlada pa je v soboto I. t. m. razpustila mestni zastop in postavila vlalnega komisarja na čelo. Brž ko ne bodo volitve sedaj drugače izpadle, kakor si jih žele lahoni. No. pa mora biti že mera polna la-honskega p«čenj.mja. - Tudi pri nas v Celji bi ne škodovao. če bi dobili kdaj vladnega komisarja načelo mestne uprave.
Dnge avstrijske novice.
(Nov drobiž i po 1 (>, kr.) in dva vinarja il kr), aože začele c. kr. davkarije izplačevati.
(V 6iksm deželnem sborui bode baje hudo vrelo, ktf so se vse češke stranke združile, da se bodo8ložno potegovale zoper krivice, ki se gode ČJom v sodnijskih in šolskih zadevah. Za dežrf češke krone bodo zahtevali svoje najvišje sdiSče-
lfvatako gimnasijo na Reki) bodo pre stavili i sosedno vas Sušak. kar je Madjarom. sedanji! upraviteljem Reke jako po volji, ker nočejo r tem ,svojem' mestu nič hrvatakega trpeti I
iigerski Rusinii so se tudi začeli gibati in s kje vati shod« v narodne in cerkvene avrlie.
Na zagrebškem veenčilišči) j« dovoljena stol i d za - madj irščino. Za pisanke ao dobili torajlrvati kukavičino jajce
(Žalostne israsei čujemo iz ust madjarskih poslfcev. Kden. ki je ('b enem vojak, ae je očitno i/.uid. da ga je sram biti avstrijski vojak. Kdaj bodli naAemu i-esarju potrpežljivosti zmanjkalo?
Ogled po iirokem svetu.
i Slovenske romarjsi bode predstavil pri avdijenci sv očeta v Rimu dne 15. t. m. inari borski knezoškof dr. Napotnik
(Bolgarski knssi ae je podal na ženitovanje z velikim spremstvom
tČraagora) bode praznovala 400letnico. od kar se je v prvič tiskala cerkveno slovanska knjiga v Čmigori
<▼ Srbiji i so v sklicani narodni akupščini velike zmešnjave, enakomočne stranke m- sovra ž i jo do amrti; vladna stranka bi s silo in protizakonito še rada na krmilu ostala.
i Italijanskemu kraljsvsksmn par«) gre če stistat k -'."detnici njune poroke sam nadvojvoda Rainer. To svedoči res o dobrem prijateljstvu našega cesarja z laškim kraljem
iNa Francoskem) se je ministerstvo odpovedalo.
(▼ Rim«) se delajo velikanske priprave za srebrno poroko kraljevske dvojice, in storilo bi se Sv mnogo več. da ni suša v žepu. Izmej tiyih gostov l>o seveda vzbujal največ zanimanja j nemški ceaar. a došli liodo tudi zastopniki skoro | vseh tujih suvereno v Črnogorskega kneza bo za | stopal prestolonaslednik Dsnilo.
i Stari minister Oladstenei se na Angle* kem neizmerno trudi, da bi dognal pravično po stavo za toliko let že prikrajšane Irce. Nemški listi pa smešijo velikega državnika.
iJodjs na Saškem se morajo izseliti iz vseh delov ter nastanili se le v določenem ozemlji ruske države, ako sploh tu oetati hočejo.
(Panamskega kanala i delo se I »ode od strani Francozov vendar nadaljevalo, ker je vlada kolumbake države, kateri pripada panamska ožina, J z nova v prekopavanje dovolila
i? Mezopotamiji) v daljnem svetu v Aziji 1 je bil velik potres.
(▼ Avstraliji' je naredila |>olom velika j kupčijska banka delavska stranka se v tem najmanjšem delu sveta, ki ga vladajo Angleži, krepko giblje, in kakor vse kaže. utegne se Avstralija sčasoma angleške nadvlade tako otresti, kakor so bili to storili severni Amerikan<-i v Zjedinjenih državah.
Dopisi
S Klklavftkega hriba, 10 aprila. Vidite, gospod urednik, tako je' Moj tovariš s starega gradu mi niti ne zaupa, ali bolje rečeno boji ae. da bi mu ne delal zgage, uprav zato |ia tudi nedolžni moji raševini podtika zlobne na mene. Vi, gospod urednik, kakor tudi moj tovariš. me aicer ne poznata.
Oprostite, da sem tudi jaz začel pesmi-kovati. kakor moj tovariš. A vsled dolzega časa res ne vem. kaj mi je početi. Pri belem dnevu se sedaj niti iz brloga ne upam. da bi me kak celjaki purgar ne opazil ter mi potem „v tihej noči" brloga s črnilom ne onesnažil, zato pa lepo čepim v zatišji in pojem. Pa saj tudi moj tovariš baje več tako brez skrbi ne pohajkuje po skalovji starega gradu, kajti sicer bi gotovo zapazil nemške initniške napise, ter se potem še bolj razkoračil nad njimi, kakor ste se Vi v .Domovine' poslednji številki. Ali pa mu morebiti zastira pogled velikanski, tik pod gradom v nebo kipeča palača, ali kakor so jej .kflnštni" Celjani napi aali na pročelje .Cillier SchieseStand". Nekaj bo že res! Da ste se pa Vi nad temi nemškimi napisi tako repenčili. ne morem si drugače tolmačiti. kakor, da celjske nemščine niti prav ne poznate; saj ko bi jo poznali, gotovo bi se jej divili. kakor sem se jej divil jaz velikonočni ponedeljek na Miklavškega hriba vrhu. Kar šege talo me je po ušesih, ko sem čul iz najnežnejših celjskih ustic krilate besede ,g«.h nur vorbiirts. ber schon kummen nocb " In od tega trenutka nestrpno pričakujem, da bi skoro v kratkem izila v Hakuževi tiskarni .Prachtausgabe" celjske nemške slovnice. Ko bi |>a utegnila — kakor ae je to zgodilo pri .Celeji" poprej j^tj ./ueite Aurtage". kupil bom pa to. da ae tako temeljiteje poučim o krasnem tem jeziku, kar bi gotovo tuli Vam. gospod urednik, ne škodovalo