Il I rokođelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Hr. JBieitveis* Tečaj V sredo 30. prosenca (januarja) 1850 List IVaznanilo V ce predsedništva deželne zemljiš na Krajnskim. za oprostenje deseti denai olajsanje zgodi, poprejsnih dolžnost se ne bo cio se le premisli, de za mnogoverstne nič plaćalo; de za \U eno nar težjih poprejsnih davšin Z razglasam 18. nov. 1849 st. 207 se je na zna nje dalo, de je deželna komisija za oprostenje zemlji po postavi vstanovljena, svoje opravila začela. ba y Ker je v ti za celo deželo takó imenitni reci tre , de se v vsim odkrito in po danih postavah ravna in de se sploh popolno zaupanje ljudstva v neutrudljivo in pravično ravnanje komisije prihrani, je predsedništvo za posebno svojo dolžnost spoznalo ? kar v opro odi y v primernih dobah ljudstvu y takó ? reci godi, de bo vsak ,se lahko in kakó vstanovlje- stivnim obravnanju g sploh na znanje dajati prepričal, kaj se v ti na komisija., v kteri so poprejšne gruntne in desetin-ske gosposke in poprejšni podložni kmetje ln desetinci v enaki meri po izvoljenih možéh nadomestvani, svoje opravila oskerbuje. V pričijočim sostavku tedaj predsednistvo naznani vse imenitniši opravila, ki so od začetka komisij konca léta 1849 na versto prišle y in kaj do je do tega casa v prid oprostivniga obravnanja sploh zgodilo. Po postavi 7. sept. 1848 za odpravljene spoznane poprejšne dolžnosti podložnih kmetov in desetincov se y kakor že ta postava izreče, ali primei imajo dovati, ali pa odkupiti no odško- , — kakó naj se pa to izgotovi, določijo následuji ukazi od 4. marca in 12. sept. 1849. Te postave določijo: ktere bivših dolžnost imajo brez vsiga povračila nehati, in k a k se ima primerna cena za tište dolžnosti določiti, za ktere opravicenim odskodovanj gre. Ministerski ukaz 12. sept. 1849 li ki je pred nekimi dnevi tudi v za razglašenj potrebnim slovenskim jeziku iz Dunaja přišel in se ravno zdaj po dezeli zpošilja in oznanuje, natanjko razloži: kakó se m tr P i izpelja prostenj poprej ome njenih post mlj • . V t vsakteri ki si nekoliko prizadene, se bo lahko prepričal, de se bo vse po goto nalo y določbe tega ukaza zapopasti, vi pravici in de se poprejšnim obloženim v resnici veliko deržavna kasa odškodovanje prevzame, de torej za deseti denár poprejšni podložni kmet od svoje kme-tije nič in nikdar več odrajtati ne bo imel de se vrednost vsih poprejšnih urbarskih in desetin-skih davšin ne po sedajnih teržnih, ampak po nar niž jih katasterskih cenah prerajta ; de se zlasti>" za tla ko se po katasterski ceni za eniga delavca samo tretji del zarajtati smé, in de tudi pri tistih davši- nah, ki imajo proti primernimu odškodovanju nehati, od po ti ceni zrajtani vrednosti poprejšni podložni kmet ali desetine le eno tretjino (en driteljc) plaćati ima.'?- Sleherni mora pa tudi previditi, de to obravnanje po omenjenih postavah se ne da mahoma izpeljati nak . y am S de je veliko poprejšniga izvedenja, veliko pri-pravljajočih opravil in neutrudljive skerbi treba, de se v ti važni reči prav po pravici in natanjko po danih postavah ravná. vstanovljena, kakor ministerski ukaz zapové: trije udje nadomestvajo poprejšne gruntne gospóske in desetinjake; trije se potegujejo za pravice poprejšnih podložnikov in desetincov, vsi imajo enako pravico besede in glasovanja. De se Deželna komisija je ? pri zbornih sejah komisije spodobno in pravično ravna je pa predsedništvo pri pervi seji poseben opravilen red na znanje dalo, kteriga se imajo zborniki zvesto der-žati, takó de se vse v potrebnim redu pogovori in po-svetuje, takó de imajo namestniki priložnost, vse kar se ravná, dobro zapopasti in nadčujevati y pnpuseno y vse to, v prid svojih poročnikov in de jim je wKm ko mi sii ? predložiti, kar se jim primerno zdi. Kar se je v eni seji pogovarjalo in sklenilo, se v poseben zbořen protokol zapiše ; in ti protokoli se hranijo v predsednikovi ki se hoče sam prepričati y pisarnici, vsakterimu pa, kaj se pri deželni komisíi obravnuje , kakó se izvoljeni namestniki obnašajo, in kakó se sploh v oprostivnim opravilu napreduje, je pripušeno, se za pregledanje omenjenih protokolov v predsednikovi pisarnici oglasiti y zakaj pri deželni komisíi se nič ne delà y kar bi se ne Pricujoče naznanilo smo přejeli od častitiga predsedništva dalo ocitno storiti in pred ocrni vsih zagovarjati. ______• _ _ 1 f « • <« . . \ » i • m -»-v Ě 1 • i • i • « • • • • 1 V i« omenjene komis ki toliko > djaj se, de bomo s tem © y V ta poslednji namen bojo mogli posebno tišti 1 Vadi ucenei pripravljeni biti, ki imajo v hisi stanovanje brez plačila. u 2 tolarja. 2~) Lampié Ant „Bukvamica, ki se bo napravila, in shramba Ljublj ? podmojster iz Ipave, 1 tolar Edvard, zidarski učene iz Ljubljane, , tesarski podmojster iz er, mizarski Za temi so se nar 1 tolar. 3) Židanik Gašp solskih pripomockov, boste odperte. C( ucencam po odlocenim redu bolj skazali in so bili očitno pohvaljeni: Večaj J mizarski podmojster iz Oblok, Dušak Albert, tesar „Na koncu polleta bo za kovače, na koncu ce liga leta pa za učence zdravniške sole ski podmojster iz Kadračič na Ceskim, Hleb J îzprasanje ali eksamen." » Poslednjič moram še opomniti, de od vsaciga učenca spodobniga in lepiga zaderžanja v soli in zunej sole pričakujemo, in de borno to na tanjko terjali. Vašim ej, zidarski učene iz Ljubljane. Zavolj posebno dobriga obnašanja v prosto-roč m risanji so dobili darila Podkrajšek Fra pasarski učene iz Ljub y 2 tolarja. 2J Trepenček J i lončarski starsem ali oskerbnikam smo to obljubili, in obljubo podmojster iz Knezopolja na Štajarskim, 1 tolar 3) borno spolnili. Ce se bo tedaj od kteriga kej slabiga Vollheim Jožef, ključarski učene iz Kolna na Raj ali napčniga zvedilo, ga borno pervikrat prijazno pod- nu 1 tolar učili Za temi so bili očitno pohvalj ? drugikrat ojstro posvarili ? bomo brez milosti slovo dali." tretjikrat pa mu Sokol Jožef, kolarski učene iz Trojovic na Češkim We si ej Jožef, tesarski ucenc iz Ljubljane, Kafk y -------------------------------v v - ---' - ~ J ? Natanjčna pokoršina se mora učeniku v kovač- Albert, mizarski podmojster iz Velke Lipe na Ceskim nici in vsim učenikam skazati." Kér ta šola ni kakor kaka 5? druga šola lllll^ IIIHI M Jj ■ Ri in Bruner France, mizarski podmojster iz Temešvara i kjer se na Madžarskim učenci dostikrat le po sili učé, zamoremo od Vas Vsi drugi učenci te dragi učenci! tega, prav pridniga učenja pričakovati, kér iz de naj si te počastene učence šole so bili prijazno opomnjeni, v izgled vzamejo 5 de kar se boste tukej naučili, si boste cez 10 mes- bojo tudi oni prihodnje léto pohvaljeni in z dařili po cov ze petice kovali. Vsaka ura pridnosti se vam bo častěni. splacala kakor kane." — bolj ali manj, „In s tem vošilam, s tem zaupanjem Vas perve učence te nove šole pa bomo z Bogam svoje délo začeli!" Potem so bili risarski izdelki učencov kot ogledovani Po tem nagovoru in pričijoči gospodje so bili prav zadovoljeni ž njimi. serčno pozdravim; jutri V vsim skupej je preteklo léto 61 učencov to šolo obi- skovalo in podučenje dobilo. Častiti udje te domorodne so gosp. predsednik Terpinc družbe iz tega očitno vidijo, de njih létni doiieski so se enkrat besedo poprijeli, soše enkrat učence k prid- dobro obernjeni v prid domačiga obertništva, in de njih nimu učenju spodbodli, in se pričijočim gospodam za- darovi na oltar domovine niso zaverženi. De bi pač še hvalili za čast, de so prišli k pervimu začetku šole. več rodoljubov k ti družbi pristopilo, která ima v buk- Gospodje so potem ogledali vse poslopja nove šole ? in vah in podobah ze lep zaklad! svoje dopadajenje nad vsimi napravamí očitno na znanje dali. Takó je bil začetek te sole spodobno praznovan, která bo Krajnski deželi, pa tudi sosednim slovenskim deželam velika dobrota.*) j / / Smolíka konj ozdravljali Smolíka (Druse), kakor smo v poslednjim listu lanjskih Novic povedali, je otekljína tistih bez-gavk, ki med rogo vilama čelustne kosti ležé. Te bez-gavke si pa mislite v zdravim stanu kakor shrambice, v ktere vse skupej přiteče, kar serkalice iz nósa, iz sapnika, iz kože poserkajo. Kadeř je konj zbolel, de > elite v častili h dar il v ljubljanski risarski soli obertniske družbe. V nedeljo 20. dan t. m. so bile v nedeljski ri s ar- mu z nosnic teče, de ima kevžeh i. t. d.takrat pa poserkajo imenovane serkalice toliko bolne žleze in druge ski soli, ktero je Krajnska obertniška družba napra vila in v kteri gosp Joahim Oblak rokodelske učence napene sokrovce, in jo pripeljejo v medcelustne bez in podmojstre (Gesellen) s prav velikim pridam mnogo- gavke, de te zbolé in se vnamejo. Zatorej otekó verstniga risanja v r U Cl nar pridnišim učencam častne so vroce in bo 1 ece. dařila s primerno slovesnostjo podeljene, pri kteri je bilo več udov te koristne družbe pričijočih , ktere učencam učenje, popir in risarsko orodje brez vsiga pla v • 1 i • * « * mm m % <■ \f V ____m Kdor ta popis zapopade, ima tudi pravi zapopadek moli k Smolíka je tedej bolezin, ki ima svoj sedez na čila dajejo./Predsednik te družbe, naš čast. g. T er pine dveh kraj ih : pervôtna ali izvirna bolezin je v nosni so pozdravili pred delitvijo dařil in po delitvi zbrane učence slovenskiga in nemškiga rodu s prav prijaznim govoram v slovenskim in nemškim jeziku, so pohvalili h ? naslednja bolezin pa, ki iz perve izvira ? je v medčelustnih bezgavkah. Smolíka je dalje bolezin, ki je dvoj nar pridniši, in spodbodli vse k pridnimu učenju, naj ena smolika se imenuje dol m o l i k lastnosti fgutar boj o zidarji, tesarji, miznrji, ključarji, lončarji, pa- Lri uo^j , um^« y» n.uau<* di,,ui»u" v.tv.ç, sarji Cgirtlarji) ali kakiga druziga rokodelstva : vsa- ansteckende Driise). Kér se večkrat v začetku ne pa tige Driise) dru0 pa k m o 1 i k a (verdàchti kimu rokodelcu je risanje potrebno kér v risanji se dol smolika sčasama premení v k smohko vadi vsak rokodele potrebnih razmér, ličnih podob, na- in se ta prestop iz ene bolezni v tanjčnosti v vsakim delu i. t. drufiro ne zgodi vse Rokodele, ki risati lej mahoma in hitro, tedej razločijo zdravniki še tretj< sorto smolike, ktero ne varno (bedenkliehe Driise) ime Po ne zna, ne more nikdar prav umeten mojster biti. sebno pa zdej — so rekli gosp. predsednik — kér imamo nujejo,. kér se je bati, de bi kužna smolika Iz* nje ne *) Iména bomo drugikrat na znanje dali postala Vred Kdor hoče tedaj smoliko prav ozdravljati 9 mora te sorte sorte smolík poznati ne. ne bo Smolíkovi s a ko pisali y in se vé de Kap us zgovarjali. Tacih razgledov » nja razlocil od smerkovi nevednost zna dostikrat silno hude nasledke imeti. Pa tudi med smolíko in smolíko ne bo vedil razločka na rediti y in bo takó kužno smolíko zatrosil med konje, ki jo nalezejo. (rotziges Pferd), in taka bi se lahko silno veliko napisalo. Kar so Greki Xxv3»f ali Latini S cy th e s, S cytha pisali, so zgovarjali Sku-tes Skuta. Ako pregibljivo končnico es ali a opustimo, dobimo Skut, kar je prebivavca Skutske dežele ali pa še morebiti to deželo samo pomenilo, kér je bila drusre ® (Koiiec sledi.) Mako botnike obiskati ♦ \ Bolnika obiskati je dobro delo. Preden pa k njemu ■ « . • . • li «. * « se stopis, se odah mer zel lezljiva prehladiš Ce si pot se hlad y ce si ej, Pervo je potrebno, de se te na bolezin ne prime y drugo j de bolnika ne N prest v • se ^a, ne dei v • se 5 kakor de bi mu hitro smèrt oznanil; prijazno ga pobaraj, kakó mu je? Ima nalezljivo bole y n e d m P blizo — ne v njegovo sapo, ampak k zglavju takó do v znožje gledaš. Bolnika, ki je na persih bolán ne iz y y prašuj pred y veliko govoriti, mu skodje Predol^ se p bolniku ne mud za kratek cas, obljubi mu raj, ga de mu bos le večkrat obiskati. y P ljud v prevelik je škodljiv, v hiši večkrat poboljš bo ni dobro na Priporoči njegovi enkrat iti družini, de y sopúh zrak y knj I t d p avnost ne zadene de ali de se vsaki dan enmalo ó, pa takó , de bolnika sapa ali de se na razbeljeno železo in ž njim sôba (cimer} pokadí, ali de se v kuhnji nekoliko br ino vi ga lésa zazgè, kader brez dima lepó gori, ž njim v sôbo nekoliko jesih vlij gre y oginj škodljiv zrak posmodi. To naj se stoi k enkrat. Cist k v b bolnik je eno nar boljših zdravil. Škoda, de ga ljudje takó malo porajtajo! Ne le pri bolnikih, tudi pri zdravih bi se imel vsaki dan pozimi sobni zrak takó čistiti. Nikar naj se prehudo ne k (Po Blaž Než.) skut ali rep dalje naprej od znaniga sveta. To nas pa ne sme zapeljati. de bi mislili: Skutje ali Skut-niki so bili vsi slovanskiga naroda; ampak iz tega se le to vidi, de so njih bližnji sosedje Slovani bili, kteri so svojim mejacam slovansko imé dali, kakor so ob Pontu stanujoči Greki svojim sosedam, kteri so polje obdelovali, Turns rekli, ali kakor Slavjani Teutonam ali Tajčarjem dajemo slovansko imé „Němci" brez de bi oni zató Slovani bili. Kér je bila Skuti a Gre-kam odročna in neznana, so jo takó imenovali, kakor so jo ad slovanskih blize stanujocih sosedov imenovati slišali, in za njimi so Rimljani ravno to imé rabili,, Enako Slovani dan današnji za Nemci imenujemo Nie- derlande, Holand, Norwegen i. t. d. Ktere ljudstva so pa med Greki in Skuti stano vale? Trak i, Ilirci, strani y Muzi, Davci ali Daki, Bi ti so S ku tam in S kutí i imé bili dali. Mo rebiti še kako drugo priložnost najdem, od téh kaj več povedati; tukaj samo od Skut o v in od Skuti je kaj več rečem. Skutij Je bila dvoj ? pejsk S kutiji Azijatska Skutij je jatska in evro bila spet dvoj a kraj Zimava, in Skutija takraj Zimava (Imaus). Od Im ali Zim pravi Pl 60 5? Imaus accolarum lingua nivosus dicitur y (lib to je y T) Zimav se po besedi ondotnih bivavcov sne z en ali pravi y ik imenuje. Kaj se pa ;.him Slovani vémo. (Dalje sledi.) ali im u Ne verjemíte steparjem in steparí■ f earn Slišali smo, de se ze več časa neka mlada ženska po deželi klati in ubogajme prosi z lažjó, de je v Kra š nj i po ognji ob vse prišla. Kér nismo od ognja v Krašnji nič slišali, je ta babéla sléparica , kakor se jih več po deželi okoli klati. Naj bi vsak gospodár v bratovsnjo sv. Flor i j ana (asekuracijo) se za-pisal, in potem vsaciga taciga berača brez milosti Novicar iz KJubtjane♦ Danes teden ob 10. uri dopoldne je poda! naš deželni poglavár grof Korinsky patru Benvenutu častno zlato svetinjo, ktero so mu Cesar za nje- gove zasluge podělili. Izbana mestne hise je bila takó polna ljudí vsih stanov, de se je vse tèrlo; vsak je hotel pričijoč biti slovesnosti ljubijeniga patra, po kteriga so sami knezoškof s kočijo šli in ga po dokončani slo-vestnosti spet domu spremili. Zbrani so bili tudi nje- govi tovarsi iz franciskanskiga samostana, veliko dru zih duhovnov, in kardelo oficirjev v praznični obleki. V krasnim nagovoru, ki je serca vsih pričijočih živo ga T spodil. Le to zamore zanikernike prisiliti, de se z nekterimi krajcarji na léto obvarjejo hude revšine po - _ • • 4 ' / x . , T , -- ^ % i nil, je razložil deželni poglavár poslavljeniga patra, in ga potem ovenčal s svetinjo. Sk y til W} Skutím Skutje* at i Skut nik i ^ Zdej poprime Benvenut besedo, se zahvali za veliko mnogoverstne zasluge in Skythia 5 Skutje y 5 Skutija Skutško ali Skutno. y Spisal Požeňčan. cast zgodila ki se je njemu in po njem tudi celimu samostanu y in reče y Lep hvala vsim gospodam, ki so nam pomen be sede „skutnik" razložili. Po njih razlagi dalje od Skutj govorim. de mu je to počastenje le spomín d o-polnjenih dolžnost, ki ga bo vse njegove žive dni opominjal, v blagor človeštva neutrudljivo delati. Ko Greki in za njimi Rimlj ljudstva S kyt ii ae ali Scythœ V y so neznane severne njih dežele Skythia s temi besedami svoj govor sklene, mu je zadonélo od vsih straní trikrat ponovljeni klic „živijo". De bi pač zasluženi gospod veliko veliko lét zdrav in vesel v naši imenovali. Cerka ali gerško v se je pogosto kot naš u varjala. Neko primorsko město v severni Make donii ali v današnjim Arbanasi piše Strabon B P toi em ej Bui lis; Plini Bul lid Col teg Ciceron je bil iz sis. Kwrpos kaže svoj u latinskim ? ? sredi vzival spomín tega dneva! Kolikor je nam znano, je gosp. pater Benvenut per vi, ki je v samostanu Krajnskih Frančiškanov tako počastenje přejel. — Lé-gar v Ljubljani še zmiraj ni prejenjal; umerl je uni dan častí vredni St. Jakobški kaplan gosp Pegam; še imena napravil prilog Bul i škim Kupfe Lor y ma, mestice v Karii p r um m v nem od ktei.te ki w^K^ĚĚKĚĚKĚĚĚ^/^ĚĚĚĚĚK ljem smo zvedili, de je naš deželni poglavar na vojno . . . __» - « « • v a i ■ • v poprej spoštovani c. k. stotnik Schvvarcenberg je tudi v svojim pokliču to bolezin naležel. . . v .. ^ " . j " f luuouvv v ivuiuu nicuga J — —~ *---—7 — j- ---- -------- x o— Tit Livi govori, je pri Melu L arum na imenovano. Mo- ministerstvo na Dunaj po zdravnike za vojasko bolniš V f za, od kteriga ima na Italijanskim Capua imé, soCapys pisal, kér mestni zdravniki niso v stanu vsimu za M 5. listu Novic 1S50. V saboto je obiskal deželni poglavár Ljub dostiti. ljanski muzeum in staniše zgodovinske družbe y in je natanjko pregledat vse tukaj spravljene lepe zaklade, s povzdignjenima rokama m I « i • V m I V • • « 9 W 1 • T __V Ravno zdej ste prišle od nasiga iskreniga rodoljuba > Donava ie čez in čez v snegu zraerznjeni zamerznjena, in silno se je bati gosp. Miroslava Vilharja v.Blaznikovi tiskarnici kadar se bo led tajati začél, de hude povodnje ne po 2 lépl novi déli na svitlo, kterih eno: Jamskalva- stanejo — TVnva vařuana nnstav» 7.» 7.»ndarîA iV n y na y izvirna domorodna igra s pesmi v 3 djanjih Nova zacasna postava za ndarje je od y Je posvećeno slovenskimu druztvu v Ljubljani y drugo okrogle, pa: Milice v Terstu, slovenskima lediš u razveseljeni. slisali ! je posvećeno slovanskimu družtvu Oesarja ze na znanje dana. Ta žandarmarija ali de raža bo obstala iz 16 regimento v, vsak régi 1 t Kakor se sliši. bomo ob kratkim z dvěma ment bo imel 1000 mož; vsaka veči dežela dobi 1 re y igrama in z nekterimi slovenskimi pesmi v » o* & Sej V ze dolgo nismo nič domaćica » Iz Zatičine nam pišejo, de je 18. dan iment. Ilirija dobi skupej 1 regiment. Žandarmarija je sploh po vojaško osnovana; prosták (gmajnar) žandarski je toliko, kot desetnik (korporal) pri voja- kih y njen v m. Andrej Za je, 67 lét star kmet svojo kmetijo lét star St. Jurji St. Vidške fare na Dolenskim, ktero je pred zdrav, nar manj 5 čevlj Kdor hoče v to službo stopiti, mora biti 24 36 y ali vdovc brez otrok, terdin in 40 léti prevzel in pridno obdeloval, svojimu blizo 100 ti deželni jezik brati in 5 palcov velik, mora pisati. Namén te deželne »vu* jf.v.uw. * " i"*""« «»«v.« . j ^ » vjíl«« » u iiuu uL-ťiViui j L/ aí i rv , uiuu iu pioau* jji a. m cil ig UCACIUC lét starimu očetu Antonu nazaj dal in pri gosposki straže je za red in varnost po deželi skerbeti, čuti nad izročivno pismo narediti dal. Starcek je se pri moči y umen, brihten in dobrovoljeu. V varnostjo cesta n Slovenii" beremo sledovati y potepuhe in druge nevarne ljudí za veselo novíco, de so na D obrovi poleg Ljubljane vati vradam izročevati, vjete hudodelce spremlje — , — — —---. » -J—-J— ; ce bi se kdo bránil davke odrajtati, vradam na bukvarnico napravili, v kteri imajo vse imenitnisi pomoč biti i. t. d. — Vunder enkrat je přišel od voj- slovenske bukve, ktere zamorejo farmanam, mladim in niga ministerstva ukaz, de naj jenja marširanje vojakov starim, v poduk biti. Lepa naprava! ktera kaze y de y se da vse storiti, ce so duhovni pastirji navdani od zboleli ki so v hudi zimi toliko na poti terpeli, zmerzovali in Za Mar s ko deželo je prišla te dni deželna prave skerbi za svoje farmane, in ce so tudi farmani vstava na svitlo; taka je, kakor druzih kronovin à m v » fir i • i i • i il _ ^ %/ J pametni mozje Z veseljem smo brali v vradnih Du- slancov na deželni zbor ima 92 ; po-Gracarski deželni najskih novicah, de je gosp. Matevž Cigale > bivši zbor je Cesarju prošnjo predloži!, de naj se v deželnih vrednik „Slovenije" od ministerstva pravíce za c. kr. vstavah to pristavi, de ima poslane tudi v deželnim ministerjalniga koncepista in vredníka slo- zboru svobodno besedo, za ktero nima nobenimu od- scer nihče ne bo upal odkritoserčno venski ga derzavniga zakonika na Dunaji iz voljen. Ce je kdo v svoji službi na pravim mestu, je gosp. govoriti. — Zbor Stajarskih učiteljev zgorniga kraja Cigale kot vrednik deržavniga zakonika. Minister bi Se je na Dunaj podal, ministerstvo prosit, de naj uči- govora dati, kér si govoriti. ne bil mogel boljsiga izvoliti mož na več straní, in je učen i kér gosp Cigale je teljskimu stanu pomaga v stanu v lahko umljivi slovenski besedi pisati in prestavljati y in na tem nam Zadnji somenj v Ljubljani je bil LTnidan je rusinski ba-južniga Tirola přišel, na nič viditi, talj on brambovcov, ki je iz Dunaji v kasarni Jožefoviga predmestja memo pričijo- Cesar so z mnogimi vojaki po rusinsko govorili, kar je stare možake ciga Cesarja marsiral ; je posebno ležeče. za kramarje precej dober; srebra ni bilo cio metuljev pa dosti (tudi kmetje so sploh začeli popirnate maco besedo iz ust šestice čez pol tergati in imenujejo eno tako fliko me- s\m solze veselja v očí stopile. — Iz ptujih krajev tulj); goveje Cesarja, takó slíšati do ganílo, de so mno živine in po ceni ; konji so enmalo poskočili. je bilo na somnji grozno veliko nimamo nič posebniga 1 1 V i ! § ^ _"" veseliga povedati; IVoricar iz mnof/ih Urajev. V enim létu y to je y od 1 listopada 1848 do 1 listopada 1849, je bil v našim cesarstvu naslednji nov denár kovan, namreč 4441 suvrendorov, 648,614 na vunanjim Laškim kakor na Francozkim je ravno takó kakor na Nemškim; zmešnjav še ni konca. Na Rusovskim so zapazili skrivno pripravljanje k puntu, 21 poglavitni-ših puntarjev je bilo k smerti obsojenih , car jim je pa daj ! de bi dosti kerví je bilo že prelite Bog ? tolarjev, 3964 goldinarjev, y ^p navadnih cekinov, 11,875 13 milijonovin 653,062 dvajsetic, 90 milijonov 472,393 šestic, 7 milijonov 754,847 dvojnih krajcarjev, in pa 27 milijonov 830,658 krajcarjev. Novo kovaniga de- prizanesel in jih le v jeco obsodil. se svet enkrat umiril, in dosti denarja za vojske izdaniga Nek angležk časopis je počez zrajtal, de je v vojskah lanjskiga léta 334,000 ljudí padlo, in se 1.757,000,000 frankov za vojskine stroške izdalo. narja je bilo tedaj v enim létu precej pa kaj po maga, kér vsak, ki kej zlatnine ali sreberníne v roko se zavolj Ogerskih in Poljskih vojakov ško pobegnili, prijazno poravnala. Turski in Rusovski car sta ki so na Tur- y dobi , je več ne izpustí, ce le more! Ministerstvo zdej posvetuje zastran poravnavne postave za gojzdn ašne pravíce. Silno potrebno bi bilo 1 in p y de bi se ta reč kmalo poravnala, ce ravno je tezka Strašna zimarazsaja letas po er scer malo- Ayi znanje. Na vprašanje od več straní, tudi iz Horvaškiga, se da na reč storiti , vsim prav celi Evropi. V nar gorkejših deželah y znanje, de za letašnje šolsko léto ne moremo nobeniga učenca več v Ljubljansko kovaško in živinozdravniško solo vzeti, kér smo v učenji že toliko naprej přísli, de bi vsak, ki kdaj snég po zimi pade, ga je létas toliko, de nihče bi še le zdej v solo přišel, veliko zamudil. Za druge šolsko taciga ne pomni. Takó je na Laškim in Francozkim. léto> ki «e bo mesca oktobra začélo, naj se pa vsak o pravim Na Dunaji je toliko snega padlo, de ljudje po ulicah času oglasi. Vodstvo kov. in živ. šole. niso mogli naprej. Vožnja po železnicah je bila skorej povsod zaderževana. Med Dunajem in Bèrno je na / nektere kraje ob železnici toliko snéga zamédlo y de je bétje ♦ noter do telegrafovig dratú stal Do 23. tega mesca Že davno zdihuj teljski stan: so vodstva avstríjanskih železnic samó za kidanje sne gold, izdale Veliko ga in delanje pót čez 100,000 ljudi je tudi že to zimo zmerznilo, posebno vojakov na Ogerskim, kjer jih je unidan na enim mestu okoli 100 mož zmerznilo. De přišel bi skorej rešenja mu dan Prelep'ga obetja je r dosti že bio Obetať in d prevec pa f A. Praprotnik Eniga oficirja so našli klečečiga Današnjimu listu je pridjan 5. do kl a dni list