Ob 600 letnici Kočevja Boje Vilko: Jugoslavija — zaščitnica narodnih manjšin V teh dneh praznujejo kočevski Nemci šcststoletuico svojega prihoda na slovenska tla. Ta jubilej obhajajo kočevski Nemci ob obisku svojih sorojakov iz Avstrije, Nemčije, Češke in celo severno ameriških Zedinjenih držav ter turodnih vojvodinskih Nemcev, nad vse Rlovesno. Nemška pesem ori danes po Kočevskem, nemški jezik govori danes svobodno, kar mu narekuje srce in duša. Zastopniki obeh nemških držav — Avstrije in Nemčije govorijo danes svojim jugoslovanskim bratom prosto besedo v svojem lastnem jeziku. Res je: kar je storila doslej malokatera evropska država napram svojim narodnim manjšinam, to je storila Jugoslavija. Svojim narodnim manjšinam je pustila popolno svobodo. Kočevskim Nemcem je ob šeststoletneni jubileju najvišji protektor sam Nj. Vis. kraljevič Andrej, ki ima na slavnostih tudi svojega olirijelnega zastopnika. S tem aktom je naša država pokazala vsemu svetu, da najbolje razumeva svoje manjšine in da zna ceniti svobodno življenje vsakega naroda. V tej zvezi so tudi druge olajšave, ki jih je nudila ob svečanih dneh kočevskim Nemcem. Ministrstvo prometa je izdalo dovoljenje tu polovično Tožnjo vsem udeležencem, vojaške oblasti so dale nn razpolago za goste posteljno opremo. Vse to so evidentna dejstva, da naša država ni napram narodnim manjšinam samo tolerantna, ampak jim gre tudi na roko. Kočevski Nemci imajo za svoje kulturno življenjske potrebe dvoje društev Lesevereint in »Gesangverein«. Obe društvi sta zelo ugilni in izkazujeta izredno veliko članov. Kakor je število kočevskih Nemcev cenjeno jedva na dvanajst tisoč v vsem kočevskem okraju, izdajajo kočevski Nemci v mestu vendarle svoj lasten časopis, »Gott«cheer Zeitung«, Organ der Gottscheer Deutschen«. Vsako leto izide v redakciji tega časopisa tudi »Gottsehcer Kalender«. Nekako mesec dni pred jubilejem je izdal pripravljalni odbor za svečanosti »Fest-bueh« in po teh dnevih bo isti odbor izdal tudi »JubiläumsalhunK. Za dvig poljedelstva in splošnega kmetijstva skrbi za Kočevsko podružnica slovenske ;Kmetijske družbe«, v kateri imajo kočevski Nemci tudi v vodstvu besedo. Da se tudi gospodarsko dvignejo, jim je vlada dovolila ustanoviti 1. 1926. kljub že obstoječi Mestni hranilnici še svojo »Spar- und Darlehenskasse«, ki za gmotne prilike tukajš- nje revne Kočevske zelo dobro prospeva. V novo imenovani kočevski mestni občinski lastop so dobili kočevski Nemci napram Slovencem tudi oni pet občinskih odbornikov. V pogledu šolstva je po novem osnovnošolskem zakonu urejeno enako za vse narodno manjšine. Za otvoritev nemškega razreda ua osnovni šoli je potreba zadostnega števila otrok popolnoma nemških staršev in razred se otvori. V cerkvenem pogledu jc kočevskim Nemcem zajamčena popolna svoboda. Kočevski nemški dušebrižniki razlagajo po \>eh cerkvah božjo besedo v čisto nemškem jeiiku lil samo pravici je bilo ugodeno, da je bogoslužje na deželi, kjer je tudi slovenski živelj, na vsake štiri tedne enkrat. V niestu samem se vrše ob nedeljah tri službe božje. Prva je izmenoma vsako drugo nedelj« nemška in slovenska, «ločim je druga vsako nedeljo nemška, tretja zopet redno slovenska. Vsa prostovoljna gasilska društva (po Številu 32) so organizirana po nemškem siste-stemu, ohranila so nemška povelja in so organizirana v nemško-kočevski Gasilski iveii. Napisi na vseh trgovinah in obrtih v ine-stu in po deželi so dvojezični. V bivši ljubljanski oblastni skupščini so imeli kočevski Nemci svojega lastnega zastopnika oblastnegu poslauca duh. svetnika Josipa Eppicha, dočiin jih je zastopal v bivši narodni skupščini ob njihovi podpori izvoljeni poslanec bivše SLS. S kočevskimi Nemci žive Slovenci v popolni složnosti. Kočevskih kulturnih prireditev se udeležujejo Slovenci v večji meri kot Nemci slovenskih. Zato ne more nihče govoriti o kakem šovinizmu od slovenske st-ani. Kdor se ob navedenih dejstvih ozre /. bežnim pogledom na koroške Slovence in njih življenje v Korotanu ter na naš živelj kot narodno manjšino v Italiji, bo občutil diametralno nasprotje. DoČim se naš Jugoslovanski živelj tam zatira, se mu jemlje jezik iu uničujejo kulturne svetinje, se pr; nas kulturna prizadevanja narodne manjšine sč.tijo, kakor to jasno dokazujejo tudi kočevski jubilejni dnevi. Politika, ki jo vodi na5n držuva napram svojim narodnim manjšinam, je korektna, lojalna in pravicoljubna, zato jc pa tudi naša zahteva po svobodnem narodnem življenju naših manjšin v drugih državah upravičena! —A—: Pogled na Kočevje (t ozadju pora Kricdrirhstein.) Svojevrstna deželica tirni ulicami; na vse (»tale strani pu nepregledno morje drevja ravno do Snežnika ln italijanske meje. Lo bela cesta ga na enem kraju preseka, cesta It Kulpl in v »Hrvaško Övlco., ki II je gotovo znana, če ei lo količkaj vnet za lepote naše domovine. Kakor je nekaj neverjetnega bujna polpla-Uiflska flora (n. pr. encijan, rododeudron itd.) v tem tipično kraškem terenu, ali skoraj preoster, vedno blatten in dišeč zdrav zrak v soparni Dolenjski, tako je tudi nekaj čisto posebnega družinsko življenje pristnih Kočevarjev, lega marljivega, skromnega in skrajno skopuškega naroda, kar ima pa zopet to dobro stran, da ne obirajo nikogar. Nloi je absoluten gospodar, prejema kupce — Ko-Čevarji so povečini trgovci — in si polni želodec z izbranimi trdimi in tekočimi delikatesami. Ob vsakem dnevnem času je gosposki , |>okuka v vse gostilne in i zamahom svojega prsta tiranizira vso Simonič. Ivan: domače. Žena je postavljena v vrsto »lužinčadl. tlela od zore do mraka kakor mravlja in jč isto kakka larna «тгке». reč vasi Osilnica. Beli |кИок. Bezgavica. Ribjek, Cačič, Grintovec, Padovn, Črni potok in Bosi j i vn Loka. Proti V in SV pa je okrepil i sam i po zaslugi nemškega društva Schulverein . ki »e je ustanovilo v Ljubljani I. IHfio. ter dobilo naslednjega leta v Kočevju svojo podružnico ter širilo nemški vpliv med Slovence po ustanavljanju ali izpreminjanju slovenskih šol v nemške, zlasti na obrobju: Maverlu, Rodina, Vrčioe, Ijize, Gorenje Žice. Poljane. Smreku. Grčarice, Draga. Trava, Skrilj in druge v notranjosti. Nemško šolo je hotelo to društvo postaviti celo med same Slovence v Kol pri Semiču in v Kostel Glede rasti kočevskih naselij je dognano, da so se ustanavljala najprej na obrobju, in sicer v Goteniškoreškem sektorju, v Crmošnjiškopoljanski zarezi in ob Kolpi od Poljan (Stari trg) preko Kostete na Osilnico. V 16. stol. pa je bilo po turških ropih slovensko in nemško prebivalstvo ob Kolpi čisto uničeno, in sem m- nato naselili l'skoki. SV in JV del Kočevske -e omenja v listinah žo v sredi 13. stoletja in je moral biti takrat vsaj deloma ie poseljen, in siccr s kolonisti, ki so prišli iz posestev frejzlnških škofov, ki so poleg škofjeloškega gospostva imeli tudi posestva ob Kolpi in Krki ter nemškega viteškega reda, ki je dobi! belo- ski osrednji kotlini prodrla le do ilnoka in Livolda Naseljevali so se v ie obstoječe, a majhne slovenske kraje in ustanavljali tudi nove. Obenem z nemškimi kolonisti pa se je naselilo v vse večje kraje do Starih Urezi j tudi neknj Slovencev, kar nam pričajo številna slovenska družinska imena v urbarju. Daljo proti Koprivniku nimamo ve{ slovenskih družinskih priimkov, kar ludi /nači, da so se v tem kočevskem delu naseljevali le nemški kolo-nisli. Ta sektor okrog Koprivnika i Mozlja je bil pred prihodom Nemcev od Slovencev še čisto nedotaknjen. Zalo lahko ločimo naselja na Kočevskem pe prvotni poselbi * ozirom ua Izvor kolonistov v Iri vrste: k prvolno čislo -lovenska, v že o I /.ačelka mešana, torej slovensko-neniška in v ie prvotno čislo nemška. Na slaronl in izvor пвчоЦј «klcpanio pred* vsem: iz krajevnih, družinskih ln Minskih imen, po številu posestev (hub) in levi. Vemo namreč, da so naselja, ki imajo stara slovenska krajevna imenu, starejša od nemških in /.načijo prvo slabo prednaselbo iz slovenskega sosedstva: daljo, da so \ -nj pO veliki večini naselja, ki imajo v urbarju več zemljišč (hub). \-aj nekoliko starejša od onih. ki jih imajo manj. Tudi oni kraji, ki so v nižjih, v dolinskih in rodovilnejših legah, ob studencih in l>otnkih, so starejši nego oni. ki so na hribih, n» Kdo ne iHjzna Kočevarjev? A malo jih je, Ki so ie bili v tem prijaznem mestu. Letos praznuje 600 letnico svojega obstoja, pa je Že treba, da se spomnimo nanj. Hinderhonder, velikanski gozdovi ln zverine — to pričakuješ, ko se bliža vlak Kočevju. Na prvi pogled boš zelo razočaran. Gozdovi ob progi so redki, kakor da se pelješ v Novo mesto. Govore slovenski; pravi Kočevar, ki II vleče na uho iupan, kačn. racn акб (tako), laj (samo), ote (ne) itd-, je skoraj že tako redek gosi kakor medved. Mali kolodvor. Nn lovi premogovnik in zgradbe tekstilne industrije, na desni mesto. Mahneš jo vanj i» bliinici ln že stoji pred teboj impmsanlna, največja in najlepša cerkev nn Dolenjskem; po konstrukciji glavnega oltarja je menda najmodernejša v naši drŽavi. Zal 5c ni njena notranjost dograjena. — Vsi trgi In ulico so majhni, а vsak zase res malomestni. medtem ko so oelala manjša slovenska mesta v glavnem lo večje vasi. Malo je ■nestece Kočevje, a kar ga je, ni vas. Monla zato, ker so Kcčevarji le ena velika družina in se la enotnost pozna tudi na MinaJi ali pe, ker »o vsa gospodarska poslopja združena v predmestju nn enem kraju, lako da je v centru vsaka hiša zase lična ln čedna; ali pa, ker so ulice urejene po enotnem načrtu, tak» dn »o n pc- v tej same vile s cvetočimi vrtovi, v oni sami rokodelci itd. N^J bo ie kakorkoli, resnica je, da napravi mestece nn tujca sila ugoden In udoben vtis. Kaj šele okolica! Par korakov in ie si ua vznožju Friedrichsleina Pod vsakim grmom žubori zdrav vrelec; za vsakim ovinkom najdeš neznaten vhod v velike kraške jame, nekdaj polne krasnih kapnikov, ki so jih pa brezvestni obiskovalci že precej razbili in raznesli. Zato so tudi vhodi v krasne jame ua vrhu Friedriclisleina zaklenjeni, lako Eleonorna duplina, z lepo prižnico in majhnim jezercem. Priskrbi si ključe, če si turist, ima jih vsak vodnik, čuvaj so tako zvanih ptičjih jame, lo S3 lako ozko luknjo, du komaj lahko zgine človek v njih. a teslo po več 100 m globoke; nevarne so, ker so z dračjeni pokrile in jih opaziš šele tedaj, ko je ie prepozno /.alo se rajo drli krasne serpenlinaste poti sli dobro izhojene bliinice nn vrh Friedrichsleina. Tu hodiš ves čas po pragozdovih. Večstoletna podrl« debla ti zapirajo pol; nn stoječih velikanih, potrkavajo žolne; skozi gosto grmičevje priskakljHjo srne in /.ajci; maline, jagode, borovnice se li kar vsiljujejo. Povsod mrzla, čista voda in jame, primerne za prenočišče. Ni čuda. dn je bilo že pred 30 leti tukaj tako zelo razvito pfadfinderatvo — ali si moreš zamisliti ide-alnejšega kraja za laborenje naših skavtov? Na vrhu gorovja, ki tvori velik plato, se nahajata dve znamenitosti. Mal ledenik v globoki jami je v tej višini edinstvena redko«!; za časa vojno so ic nje vodil led za ranjence; bnš v lej ledeni jami je na levi ludi >ptič|a jama o če mečeš kamenje vanjo, so boš začudil, kako je globoka. Druga znamenitost je razvalina gradu Friedrichsteina, ječe nesrečno Veronike DeseniŠke, zdaj krasna razgledn» točka. Proti vzhodu košati Rog. kočevska dolina z malim mestecem i svojimi pravokotno se sekajo Pngled n» reko Rinio. kranjske župnije I. 1260. Kočevski severni del in Goteniško-reško kotlino proti Moravi in Borovcu pa eo najprej, dasi zelo na redko, poselili Slovenci, ki so prišli iz Orlenburšklli posestev od Kibnice in l/oia. Krčili so pragozd, ki se je tedaj razprostiral racd Jaselnico in K osle Ioni m se v za bivališče pripravno in pripremljene kraje naseljevali ie v 13 stoletju, že pred prihodom nemških kolonistov so Slovenci ustanovili krajo Grčarice, Gole, nieo. Kočevsko Reko. Novo Laze (po novem krče- suhili in manj rodnih mestih. Na opisanem ozemlju so bila le v lli. Poletju velika naselja sledeči kraji: Kočev*ka Reka, Gotenica. Novi |j»zi, Slovenska vas, Mahovnik, stoika vas. I.ivold. Zeljne. Klinja vas. Onek, Dolga vas, Koblarji in Slari Log. Do I33SI. je vsa današnja kočevska pokrajin« s|>adala — razen Spodnjega Loga, ki je spadal pod Stari trg pod ribniško župnijo, ki je bila ustanovljena I C22I. in J. Še do I I7ss ofargala Slaro cerkev kol svojo podružnico Го je bilo mogoče le laku, ker jo bile vsa pokrajina proti Kostelu, razen maloštevilnih zaselkov. iieposeljenu. Omenjenega leta |>а se je ustanovila eks|iozitura v Mahov-nlku. kur znači. da »o se naselja in z njimi vred tudi prebivalci pomnožila. Nova in največja etapa nemškega naseljevanja pa se je začela 1. 13öo. s prihodom 8l>> Iraii-kovskih in luriuških družin. Vsi «uve la ni»o prišli hkratu, ampak v primernih presledkih. Kolonisti •o bili verni in pobožni ter no v vetjih krajih takoj zgrudili cerkve, .ako v Kočevju. Poljanah »b Kolpi, Kostelu, tholiticl iu ttoleuici, kjer so se ie 13(!3 u postav lie cerkvene oskrbe. V Poljanah, «tirana Starem Iigu, niso šole tedaj zgradili cerkve, ampak to zgradili novo, ker Je stara pogorela. Tu se namreč omenja cerkev ie Г24Н in iupnlk 1320. Imeuo-vune krajo je vzeti kot pokrajinska imena iu zato pravi NVolsegger. du v Kostelu najbrž ni bila zgrajena cerkcv, ampak v Fari. ki je tudi spadala pod tostelsko goepodstvo. Težavno naseljevanje je očividno mnogo stalo, ker si je moral grof Oton Ortenburški od ljubljanskih .ludov izposoditi dvakrat (1358 in 1844) po »iaoi: goldinarjev. Iz mnogih kočevskih priimkov se vidi. da -o prišli kolonisti tudi 1« ftvabske in drugih pokrajin. Obenjfiill praxi, da so Kočevarji v glavnem bavarskega, frankovsko-lurinškejja in Jviibsko-alemanskego izvora. So spluh mešanica ruznili plemen. So iz Kranjske (Slovenci), i« Koroške. iz V In .1 Tirolske, iz Lombard i je, Bavarske. Frankovske iu Turinške, mogoče(t) tudi u Metije (line Schlesinger) in Gornjo Saške (Sosse), Češke Hi iz švabsko-aleniunskih pokrajin (AlIgMu, Hohenlohe). Sedanju moseljska župnija je bila prej poseljena kot koprivuiška. Najzadnja pa Je bila poseljena planota Drage, Na imenovanem nzeuitju so bilo Že veliko naselja v 10. stoletju slede*! kraji: Mozelj, Kopriv-n i k, Itajhenau, llojndol, Crnl potok, Kočarji In Knežja lipa. V urbarju lz leta 1574. je 18« krajev, od katerih p« so Sliri ie Izginili. Po 1574. letu pa so nastali sledeči kraji: Draga, Podprosku, Utec, Novi kol, Senperg, Smreka, Gornja Topla reber; Cnademlurt, llulterhüuaor od 18ГОЈ vključeni v mesto Kočevje; (irudec, Slaba gorica, Rampoha. Deleči vrh (ga več nI). Mašlje, Ašelice, Blulovlca iu Pajkez; Travni del. Gaber. Gače (jih več ni), Sfč, Laze, Nova gora, Pleš, Stari in Novi Tabor, Vlmol, Brezje, Sredgora, Konjski hrib. Male Toplice. Bistrica; Orgel in Žlebe ob Kolpi. Oložuta, Medvedjek, Ošvend; Rogati hrib! Ovčjak, Itanis-rigel in Sušje. Ako se v šteje vsa mešano govoreča uaselja, bivajo Kočevarji sedaj v 175 krajih. Fran jo Liržič: Na Kočevskol (Geogrufsko-geološka skica.) Slovencem je kočevsko ozemlje še docela tuje in mnogo jih je, ki Še niso bili v deželi pragozdov m medvedov. Vendar se bo našel kuleri, ki pohiti sedaj v Kočevje in si ogleda proslavo kočevskih Nemcev ob priliki njih šestsloletnlce. odkar »o se naselili na tem ozemlju Temu hočem bHi «t svojim člankom kažipot v deželi kočevski in ga opozoriti na nekatere prirodne znamenitosti, posebno pa ua one zemljepisno-geološkegu značaja. Z vlakom se f>elješ ix Ribnice nuruvnoet proti Kočevski. Ce pogledaš skoei okno svojega kupeja, v smeri proti jugozahodu, vidiš strmo gorsko sleme, porušilo z gozdovi, nszvono Velika goro. ki ima ponikne. Imamo v okolici vse polno požiralnikov, v katere izginja vodu. Popeljem te nu premogokop. V Kočevju »e kopljejo finega premoga, ampak rjavi premog. Ko sva prešla skupino delavske naselbine Stara kolonija: in »Trdnjava , sva se povzpela na rob gozda v bližini pokopališča Corpus Christi. Ze vidiva dnevni kop premogokopa. Nehote se vprašaš, kako je vse to nastalo, 'ludi nu to ti hočem odgovoriti! Poseziva nazaj v dobe. ko Je ni Uvel človek. Vemo, da zununju oblika zemeljske skorje ni bila tuka kot danes Morje ee Je razprostiralo drugod kot dunes. O tem uum pričajo morske usedline in Skupina kočevskih narodnih noš. najvišji vrh Belo steno, visok 1258 metrov. — Si že na kraški visoki planoti. Vidiš pjelednje slovenske vasi Otovic«, Nemško vas, Dolenjo vas s prijazno cerkvico na hribčku in nekoliko višje Rakltnico. Od postaje Lipove« naprej pu se prične nemška pokrajina, na kar te opozore ie sopotniki. Prvi hribček, po Nemcih nazvan Schweineberg, je meja. Tu se začne novo gorsko sleme »Na Stojni- aH «Friderikov guad«, ki ima najvišji vrh Eisbüchel, visok 1068 metrov. Na tem slemenu je tudi po Veroniki Deeeniški zgodovinsko znuni Friedrichstein, visok HS2 uielrov. Za leni slemenom p« je drugi del visoke kočevske planote, na kateri leži Kočevuku reka. ena največjih kočevskih uu-.selbin. Tu del planote konča Ootenliko sleme z Goteniškim sneinikom, najvišjim vrhom v lej skupini, ki je visok 12K0 metrov. To sleme se »pušča 800 do 900 metrov globoko v doli*) Kulpe. Tu je jugozahodna meju kočevske deželice. Ze smo prekoračili mejo pri Schweinebergu fu vlak -«piha naprej. Dolgo Časa se voziš skozi sum gozd, brez slehernega potoka ali rečice. Pač pa vidiš polno vrtač, katere si luhko opazoval že preje. Si na kraškem svelu in to so bistveni nje. Kovi znaki. VidlJ tudi strugo kočevske reke Rinie, ki izvira pod .Schweinebergonu in imu dve strugi. To uporablja samo v Času dežju. Peljemo se naprej in ie vidimo prve kočevske vasi. Na levi strani, v smeri, v kateri sopihu vlak, vidimo Koblarje. 1'okuie se ti popolnoma drug tip vasi, ki so zidune vec v nemškem slogu. Ze zagleduš zvonik vasi Stare cerkve, kutero nazivljejo Kočevurji Milterdorf. To je enu izmed najstarejših naselbin kočevskih. V daljavi zajedaš tudi nam Slovencem poznani Rog. 1'od njim v kraški dolini, leii drugu večja kočevska vas Stari log (Altlug). Prešli imo po*tujlco Staro cerkev In v dobrih petih minutah »mo v Kočevju. Ogledal si si mesto, ki napravi nate.dokuj prijeten vila, ogledu! si si reko Rinio, ki MoJi kot du bi bilo jezero. Po gla-lini pa so kot biseri raztreseni cvetovi rumenega blutniku. Pruv v bližini mestu reku izgine v zemljo. U pričelku ledene dobe. Kotlinu je sladkovodna. V laporju najdeš sladkovodne polže: Lininaeus-u la Coecine-jo oblougo. 1'guneš tudi lahko, katera dreves« so dulu premog. Ponekod vidiš lepe odtise listov javorju, drugod zopet nu pol pooglenela debla, torej lignit. V bazenu samem zojiet lahko slediš prelom. Ko sva si ogledala premogokop. greva naprej proti vasi Zeljnimi. Vidno ojazivu tu spremembo. Sva v pristnem krasu — ua kredueui apnencu. Vrtača i* vrtačo, vse pa se vrste redom ob prelomu, ki se |HXtaljšuje od ribniške Velike deva nn tretji del kočevske visoke plunote, nu kateri leži važnejša kočevsko vas Koprivnik. Odtod »e lahko napotiš preko planino proti Semiču ali po drugi poti sU /a| Č rnomelj ali pa v Stari trg. Oh robu tega dela visoke planote imni lep razgled n» Belo krajino. Kakšen kontrasti Tu pragozdovi, tam vinogradi. Seveda se tu del planote etrmo spušča proti Beli krajini. tie bolj firmo se spušča proti Kolpi podaljšek p'.mote Kočevske reke, ki go ti doaedaj nisem omenil. Tu leže poleg kočevskih vasi tudi pristno slovenske. (Jotovo so ti znane >'ovu »cla, Kočevska svatba (Dekleta pri preji). gore ob kočevski Mali gori. Ob tem prelomu leie Zeljnske jame. Polne čura. kapnikov in kraške lepote. V njih iivi tudi Človeška ribiču. Obrniva se proti jugovzhodu! V daljavi na griču vidiva Mozelj, za nJim po se vrste «»tule kočevske vosi. Tudi tu imamo l»r lepih jum. Lepe jame so Je Na Stojni In siccr >Jamu treh bratov*, Eteonorina in Ledeno jama. Pozubiti ne smem omeniti ledene jame pri Kunčeu, kjer se je skrivala Verouika Desenišku. Ce greva sedaj peš skozi kočevsko vas Onek, mimo Mačkov«, preko kočevske Malo gore, prl- K.: Banjaloka. Ajbel. Na zahodu, v višini od teb, pa imamo kočevski Borovec, nad njim Borovško krem-po, ki je najlepša izletna točka na Kočevskem In se spomladi odlikuje s svojo floro, (»osebno x narcisi. Skušal sem ti povedati v velikih obrisih pri-rodne zanimivosti kočevske dežele. Vem, do je teiko marsikomu poseliti kočevsko deželo, lipam pu, da se, ko le popelje vlak iz Ljubljune preko Kočevja nu Suša k, zopel oglasiJ v Kočevju in ei Še marsikatero lejioto ogleduš, ki ti je nisem pokazal. v njih najdene okamenine. Tudi na kočevski zemlji imaš lake ostanke. Morje je odšlo, dno pa se je vsled gorotvornih sil dvignilo in nabralo. Nastala so gorska slemena in doline ter visoke planote. Gorska slemena pa so nastala v različnih starostnih dobah. Če si ogledamo smer kočevskih gorskih slemen, vidimo da je severozahod — jugovzhod. To »mer imenujemo v znanstvu dinarsko. In vea kras ima pri nas to einer, f'e pogledaš gorsko sleme >Na Stojni«, vidiš, da je iz apnenca, menjajoče se trdote in ostanek trijudnega morskega dna. Vidi) |>a kako strmo padu to sleme proti Kočevju. Tu je nastal vsled gorotvornih sit prelom In del tega slemena se je pogreznil. Na lem pogreznjenem delu teče reka Rinia in leii mesto Kočevje. Od Kočevju proti severu je ostanek mlajšega krednegu morskegu dnu. Takoj za premogo-kopom, pri vosi Zeljne, lahko pokažem mesto, kjer sem našel ostanke morskih školjk precejšnje velikovtl. Vaccinites Oppeli Douv. in Chondrodon-ta Joonnue Chofat eo imena teh školjk. Pričajo, du je bilo tu morje zgornje krede, turonske stopnje, stopnje. In tu, kjer slojivu. dragi sopotnik, je prelom, nu kateregu se nuslanju dno nekdanjega kredi-nega morja. Gleduva nu dnevni kop premogokopa! Vidiš kotlino, katero so Izkopali stroji, ilovico, glino pa so lokomotive odpeljale na drugo stran, ter sloje premoga, Se mnogo večji je bil ta bazen, predno se je napolnil s premogom in glino. Voda Je bilu v njem. Nehote se vprušuš, odkod ta vodu, ko lil nobene reke. Vodu v takratni dobi ni tekla po jamah, ampak na površju. Prišla je od severozahodu o-l Plutnlka pri Sodraiici in ae stekala v to kečevsko jezero. Odtekata te je v prvi vrsti v Zeljnske jame. Jasni dokuz je nuin snier konglomerata, ki ga gledu£ pred seboj v premogokopu in pu prod in grušč v jumah, ter ielezna ruda bebove, ki jo lahko slediš proti Sodraiici in pa terase, ki se znižujejo proti Kočevju. Premog, ki gu vidiš med glinustlmi plastmi pred seboj, je zelo mlad. Mnenja sem, du je iz konca pliocenn ali Gospodarski položaj kočevske deželice Kočevski Nemci hočejo ohraniti naslov, s ka-teriiu se odločno opredeljujejo kot samostojno skupno livečo ljudstvo, zato ob vsaki priliki nazivljejo ozemlje, ki ga poeedajo, >Golt»cheer Liind-chen<, odtod tudi naš naslov. Kočevska »deielicuc ob-egu 830 km», »/it bivšo Kranjske. Vsa pokrajinu je okrog in okrog obdana od visokega gorovju, o ludi po sredi he vlečejo štiri pogorja tako, da je vse jiolno majhnih dolinic in kollin. Tu dolina je tri ure hoda dolga in nad pol ure široka. Kočevarji jo imenujejo >londc, plunolo v Kočevski Reki pa hinterlond*. Znpudno od Kočev«ke Reke se imenuje nerodovitni suhi »vel shneeke. (suha), severovzhodno pu «baudnr. Prebivalci teh krajev se nazivljejo slontuaret, »hinterlontnare«, >buudnare<. Vsa Kočevska imu večinomu kraški značaj s podzemskimi loki. Vendur so gorovja večinomu le|»o obraščena. Nud polovico vse deielo krijejo gozdovi in lc •/» je obdelanih njiv. Gospodarsko je pa kočevski del Slovenije gotovo eden najsiromušnejših. Kaku veliku ruzliku med sosedno ribniftko dolino In kočevsko deie-licot Kes, da je zemlja slabejša in so pogoji za poljedelstvo neugodnejši, kot pa nu okoliški slovenski zemlji, vendur so tudi drugI vzroki za izdatno zaostalo«!. Zc od pamtiveka se Kočevur drli bolj л»еПи< kol drugegu pridobitnega dela. Odlod skoro nikak inleres za poljedelstvo in živinorejo. Nikake organizacije v tem pogledu! Edinole podružnica Kmetijske družbe, ki ima svoj sedež v Kočevju, katero pu vodijo tudi Slovenci, se zanima za celo deželico. Ni živinorejskih zadrug, ni kmetijskih gospodarskih organizacij, ni kuke druge produktivne organizacije nikjer. Zato iivi kočevski kmet iz dneva v dan po istem načinu, po istem sistemu obdeluje svojo zemljo. Neverjetno konservativen se teiko zavzame za kako organizacijo, ki bi bila njemu v prid. PonajveČ se poljedelstvo prepušča ženskam in nedoraslim, možje in fantje gredo pa v svet. Ta ali oni pusti krošnjo za pur mesecev in pride obdelovat poleti svojo zemljo, potem pa si>et beži nazaj v tujino. Mnogi pa se izselijo s celo družino, največ v Ameriko, zato Je po kečevski deželici zelo veliko neobdelanega sli pa slabo obdelanega sveta. Marsikje pa skoro vsako lelo |wp!avi polje in travnike povodenj. posebno ozemlje od Ložice do Motdja, kar še bolj njive opusloši. Drugje je pa plitva pefcčena zemlja, zu katero se nikdo ne zmeni, odtod celi kompleksi brinja, leščevju In nizkega gabra. Ponekod! so se bili lotili ovčicreje, so pa še to opustili radi volkov, ki so po cele hleve izpraznili (Novi Lazi). Seni|>a1ja sc kak novo naseljen Slovenec po naši navadi intenzivno zanutnie za živinorejo iu murljivejše obdeluje polje, u malo sosedov potegne za seboj dobri zgled. Seveda jc deielica agrikulturno pasivna in o kaki prodaji pridelkov rozven krme ni beseite. Ker namreč puščajo marsikje njive v travi in se bolj omejijo no krmo, zato je edin njihov izkupiček za krmo. Iz >hinterlondo In >londo<, od Loiine do Mozlju, se ob dobri ecneni letini spelja precej krme v Rukitulco iu Jelendol, kjer so glavni voaniki gozdnih iug. Pač f« gozd več kruha u.lreie kot polje. Po več občinah eksportirajo drva po celo vagone. Ze po letu sekajo, rliajo v dolino, kjer hlode nu jesen zreiejo in cele sklodovnice čakajo za ekeporl na postajo in v svet. Mnogo zaslužku da oglje, ki ga pa domačini ne kuhajo. 1'ač |m sekajo sumi po gozdu In gmajnah leskove palico, ki jih vsak ponedeljek vozijo skozi Dolenjo vus v Ribnico nu trg. kjer jih kupijo ribniški rešeturji zu izdelovanje viler. Za to malo robo |>n dobijo Kočevurji letno do SOuOUO Din Za skupilo pa nakupijo pal-čarjU v Ribnici živil, ki jih peljejo domov. Mnogi tudi frohtorijo les. zlasti iz Mozeljo in tlinter-londa (Koč. Пека). Gozd dfi zaslužku tudi seka-čem, voznikom. Žagarjem, zlasti v zadnjem Času. ko se je precej dvignila lesna Industrija po novih purnih žagali: v Koč. Reki, Borovcu, Grčarlcah. Koprivniku. še prej v Rogu. Ce bi še gcsul odpovesta!. bi padla kočevska deielica v popoln pau-perlzem. Gluvno pa. kar Kočovorjo drži gospodursko po koncu, je kroJnjarstvo in Amerika. Kako so kočevski krošujarjl suječoll, ko so ob premembi državne politične meje morali ostati doma! lz na-cijonulnih ozirov so brezposelne krošnjarje Ko-čevci iz mesta preskrbovali potom v tujini živečih domačinov po posameznih mestih Avstrije z dovoljenjem za krošnjurjenje. Seveda moramo takoj povdaritt, da se kočevski krošnjar in ribniški močno razlikujeta. Kočevski nakupi v tujini sladkor in drugo kočevsko robo, pa jo prodaju po gostilnah in hotelih, večinoma v večernih urah; ribniški krošnjur-rošetar pa kroSnjori z lastnimi lesenimi izdelki. KoČevar imu dovolj leea domu, o on gu ne predeluje, pač pu produ ribniškemu reše-turju. »um pa gre s sladko krošnjo v »vet. Le-'u obrt je bilo svojčos mnogo bolj rentabilna kot danes. Vendar se je zboljšalo, odkar je na prizadevanje bivšega poslanca dkutju leta 1028 bilu sprejeta v trgovinsko pogodbo z Avstrijo klavzula, da krošnjarji iz okraja Kočevje, Novo mesto in Črnomelj »mejo krožnjaritl po celi Avstriji. Krošnja ima sploh nanje veliko privlačnost. Ce bi kočevski krošnjar imel še tako dober zaslužek, Je vedno gu miče kroänju. Po W) let nekateri hodijo vsuko leto v svet in ne odneha prav do zadnjega, v največji starosti pa še gre; odtod veliko slučajev, da ostaneta krošnjar in krošnja za vedno v Avstriji — v grobu. Amerike j>a je brez dvoma glavni vir dohodkov. Velik procent kočevskega iivlja je v Ameriki in navudno dobro siluiran. Zato vsa večja dela, ki »e izvršijo domo, so v glavnem plod ameriških dolarjev. Skoro povsod so ei po vojni uabavili bronasto zvonove, o povsod v prevesui večini, če ne prov vse, z ameriškim denarjem. Trdijo, du več milijonov dinarjev pride letno iz Amerike podpore svojcem kočevskim prebivalcem. Imajo pa čudno navadol Dekle gre v Ameriko, pošlje karto in dobi delo fantu, se poročita, potem pa podpirata stari« z dolarji. Zelo uinogo slučajev je, ko žeiia-mati pusli družino in gro v Ameriko, po od tam vzdržuje moža in otroke. Prvega cesto zvabi k sebi, pozneje oba ic olroke, odtod (oliko razpadajočih hiš in puste zemlje po vseh kočevskih vaseh. Odkar je severnu Amerika zaprta, gre izseljevanje v Kanado, Argentinijo, Brazilijo, zlasti ženstvo. So vasi, kjer dobesedno ni enega deklico več doma. V poslednjem času je poslalo izseljevanje deklet za kočevski živelj smrlnonevuriiu kuga, česar njihova Inteligenca ne tuji. S kočevskimi dolarji se največ, da končno omenimo Še to gospodarsko stran, žive denarne organizacije, katerih imujo Kočevcl pet. In sloer štiri nu deželi (22 občin) in eno v mestu. Dvokolesa tela od 7 kg aaprei najlažjega m aaiaodcrncjiuia lipa nuj-boljših svetovnih tov.irn. Otroški vozički od najpriprostciicfa modela. Izdrlujtjo ne tudi po okusu naročnika. Sivalai «troji, motorji potumalika, posamezni deli. Velika izhern. najnit|i cene. Prodaja ou obrok*. Ceniki franko. „TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokolt» ia stroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovšku c, št, 4. Ali te ui sni in, t je ueiiel jim ozmerjala imilegn uerneko, mIii prideš v ;<>lo neitmilf Takoj pojdi n«/aj domov!« Naslednje jutro m prišli vsi učenci iz razredu v šolo ucuuiiti in ucpočrsuni... Kdor rabi vreče hupt |Ш nol icncjt' pri Ivrdki: Mirko М10НАГ • Ljubljana . Slomškova «lica št, II Francka: >Milostljivu, krojačicn je bila zopet tu z računom. Sej veste, zu žulno obleko!« Vdova: Ab, ti brezobzirni ljudje! Ua človeku vedno /nova odpirajo stare rano!« L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov •olnčnlkov in sprehajalnih palic i'opravita ločno in «illdno Lovske puške kakor ludi vse drugo oroije in municljo za lov, šport in obrambo, v največji izbiri in po uajnlžjlh cenuli dobite pri tvrdki Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ul. 8 Zu veliki cenik tOJO poslali Din 6 —v pošt. znamkah. Zaloga »Darne« pušk s iikznimi cevmi.