št- 24 (1455) NOVO MESTO, Leto XXVIII četrtek, 23. junija 1977 ZASi iint-r*a 1975 *e ^ lis’ odlikovan z redom NAROD S SRFRRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 >z*ata jelka” Msedniku Titu , ^ele3acij° Kočevja 5!!1 Vidoje Zarkovič Del gacija Kočevja, v kalnega Predsednik iz- n°Sti Stan6 jeVne skuP' izvrjneo, Otoničar, člana crra,Ks ^ h°- “ženka Edit i° GašParac’ 8at KS c* nc i° dele- P°nedeljei(an2enLet0nja je v čila član,, ’ "• JUniJa, izro-vidoju 7Pr? SFRJ •’’Zlata jelka*1 yiČU statuo m^tino m tdat0 Plaketo znanje c w ’ najvišje pri-delovni^ j1?™ 50 na8rad*- "“Politične11 t6r družbe' Združenia Koa18^11230^ 111 ^jzasluin,!;* ^3 P^g3 in fiaSe _mJše8a državljana nosti, D^?ouPravne skup- Ip^a Br a rePublike Ulj'?2* Tlta- Vidoje ^nika v 'Inenu pred- ZaProsfl ^ so leta1&3’ mest3> egacijo u 943 »^volili de-AVNm _ jf na zasedanju Vlagala, da se Ti- Srenese vsern3^ Uršala’ da em in !? plovnim lju- Stčn° zahv^1230^301 Pri-znanje ahvaio 23 visoko pri- VOnJ«KI klub v okNA obisku “lei°ianja v°jaških dit>ci wlaan Majcen'' ?ostJe V0JaJ' v«iaki in mla- ^IturiT8 kasarn Najprej so DmZ"10 m imeli skupen Jnemeniki ”Ceravn DUM USPEL so narif^ Zbrani vsi wlt an sporni-V Ponedeljek ftp{S:“Crnondja, Ddiit^PravOi 2 ’, 3 so naši ob-2' >9 un °Stni >izPit‘ z ‘Dr! 87 Je na volišča ePMencev i„tk0V volilnih 4^73^ °prsPevekPa Jjj.'; NajbQii st°tkov upravi-% ‘ skuDnle f° * izkazali v Sl*pSr98Af “<•"• »mJencev y°,2 odstotka C ‘° 94 2 ^?Predek pa je P Cev. ’2 °dstotka upravi- i i ###/###"####/####/######///##/### jUtl' Kolpa ni več deviška j je ugotovila onesnaženost 'ne Sku Rodila se je SOZD Emona vjMeki” naive OBISK IZ KENIJE — 14. junija je bil na obisku v tovarni zdravil Krka direktor Dawe iz Nairobija, največje in najmodernejše tovarne zdravil v črni Afriki (južno od Sahare), J. H. Gitau. S predstavniki novomeške Krke se je pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju z Dawo, ki so jo skupaj gradili Krka, Kenijska državna družba in zasebniki. S poizkusno proizvodnjo je pričela letos, načrtovano proizvodnjo pa bo predvidoma dosegla leta 1979. (Foto: Janez Pavlin) Lokve pričakujejo množico 3. julija bo v zibelki partizanstva osrednje slovensko partizansko slavje -________________govornik predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj K njej priključena tudi Dolenjka in Posavje (Br.) ski center in Ribarstvo eksport Ljubljana. S tem aktom so nakazali svojo bodočo usmeritev, svojo razvojno pot in odprtost za nadaljnje povezovanje navzven. S sporazumom uveljavljajo delavci Emone zakon o združenem delu, pri čemer jih do konca leta čakajo še izredno zahtevne naloge za vzpostavitev dohodkovnih odnosov. V sporazumu naštevajo, da bodo pospeševali predvsem kmetijstvo in živilsko industrijo, trgovino, turizem, gostinstvo in inženiring. Generalni direktor Franc Nebec je v Čateških Toplicah dejal, da zapušča delavski svet ob koncu svojega mandata dobro doto za nadaljnje delo sestavljene organizacije, V naslednjem obdobju do 1980. leta bo Emona močno povečala prodajne zmogljivosti, med drugim tudi v Novem mestu, Brežicah in Trebnjem. Bodoča blagovnica v Novem mestu bo merila 6.000 kvadratnih metrov, v Brežicah 3600 in v Trebnjem 1600 kvadratnih metrov. J. TEPPEY S samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, ki so ga 15. junija svečano podpisali v Čateških Toplicah, se je rodila sestavljena organizacija združenega dela Emona, ki povezuje zdaj 42 kolektivov z okoli sedem tisoč delavci. Skupen letni družbeni produkt je deset milijard dinarjev. V SOZD Emona so ser združile delovne organizacije: Agro-Emona Ljubljana, Mesna industrija Zalog, Emona Commerce Ljubljana, Emona blagovni center Ljubljana, Emo-na-Merkur, Ilirija Ilirska Bistrica, Posavje Brežice, Dolenjka Novo mesto ter Emona hoteli, Emona globtur, Emona inženiring, Emona elektron- Slavnostni Letos mineva 35 let od ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad, prvega osvobojenega ozemlja in začetka slovenske državnosti. Zavoljo tega se bodo čez deset dni, dan pred dnevom borcev, belokranjske Lokve odele v zastave, zelenje in pesem. Orga-niziatoiji pričakujejo, da bo prišlo na letošnjo osrednjo slovensko partizansko slavje, ki bo 3. julija v brezovem gozdiču v Lokvah, več kot 25.000 ljudi. Zaradi tega se v Beli krajini pospešeno pripravljajo na veliko PfosZ10 1 kulC’ P°tem Pa so si ;e v Novejn" zgodo^inslce gosti« v" mestu. Popol-Je. brigadirje v v Suhi Wm . JASNA DOKL DR2AVNA PRVAKINJA Na minulem banjaluškem 31. državnem prvenstvu v športni gimnastiki je novomeška telovadka Jasna Dokl osvojila prvo mesto in tako nadaljuje tradicijo starejše sestre Maje, ki je dvakrat postala državna prvakinja. Razen 13-letne Jasne sta lep uspeh dosegli tudi mladinki Kočevarjeva in Kavškova. Več o državnem prvenstvu na športni strani. družbenopolitično manifestacijo. Pričakujejo goste, med njimi bo nekaj tisoč borcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške, iz vseh slovenskih mest. Tako na primer naj bi iz Ljubljane pripeljala v Črnomelj kar dva posebna vlaka, podobno iz Novega mesta. Prireditev, s katero bodo počastili naštete jubileje, se bo pričela že dan prej, ko bodo po belokranjskih gričih mladi prižgali kresove. 3. julija pa se bodo obiskovalcem predstavili pevci Tržaškega zbora, člani Slovenskega gledališča iz Trsta, folklorne skupine iz Črnomlja, Preloke, Semiča, Metlike. Veliko ljudsko zborovanje bo lepa priložnost za ponovna snidenja partizanskih tovarišev in za prenašanje tradicije na mlado generacijo. J. PEZELJ VIKTOR KRENČIC 2AGARJEV NAGRAJENEC V ponedeljek zvečer je kolektiv sevniške osnovne šole ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine pripravil prisrčno slovesnost v čast letošnjemu Žagarjevemu nagrajencu, glasbenemu učitelju Viktorju Krenčiču. Ravnatelj OS Savo Kladnik in predsednik odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad prof. Jože Bogovič je uvodoma spregovoril o liku ljudskega učitelja Staneta Žagarja. Viktor Krenčič je bil borec Kozjanskega odreda. Po osvoboditvi je poučeval na podružniških šolah v občini, sedaj pa je že dolga leta dejaven v Sevnici. Že 32 let uspešno vodi moški gasilski pevski zbor in zbore na šoli. Na ponedeljkovi slovesnosti sta oba zbora z dirigenti iz vrst pevcev pridala skromnemu slavju tisto, kar je učitelju glasbenega pouka Krenčiču najljubše - našo slovensko pesem. V petek, 17. junija, so bili v prostorih Kluba delegatov v Ljubljani podeljeni letošnji zlati znaki sindikatov Slovenije šestim sindikalnim organizacijam in petinpetdesetim sindikalnim delavcem. Za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva je bila nagrajena z Dolenjskega osnovna organizacija sindikata Rudnika rjavega premoga Senovo, za Zlati znaki ZSS uresničevanje delavskih interesov in dolgoletno delo v sindikalni organizaciji ter za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju pa so med sindikalnimi delavci prejeli zlati znak: predsednik izvršnega sveta skupščine občine Brežice Stane Ilc, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Črnomlju Vera Jukič, upokojenec iz Trebnjega Janez Oven, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko Marjan Pureber, svetovalka skupščine SRS Mara Rupena— Osolnik in rudar - kopač v Rudniku rjavega premoga na Senovem Štefan Strok. ne le za eno najbolj toplih, marveč > Ce rek v Sloveniji. Inšpektorji hrvaške * J Cm0ni|,!’ raziskujejo onesnažitev Kolpe, pa so ob $ !• *ev ie bila t Jun9a ugotovili, da sloves ne drži več: S J i-^ovodnf111110 ^3ve l>arve, voda pa je bila onesnažena w • * T* PriZo?,Zajetju v Sisku* . 5 J M° Gradoa j Lahinje so ugotovili, da je vse od Vrano- s • lju že LV ? umazana, medtem ko se je više proti J |stteželeZo. Hr fu- Kemična analiza je pokazala, daje v s L^ja, pVvp ? in na5i inšpektorji raziskujgo izvor one- £ \yf|%je k rivo ♦T„neVe P3 so: ena delovnih organizacij iz ‘ V: - tega. j ŽE DOLGO NE TAKE KOŠNJE! Skozi vse leto vrsta pregovorov napoveduje košnjo, vendar letos kmetom ni dosti man, kaj glede tega prerokuje ta ali oni svetnik. Košnja je ugodna, da take že več let ne pomnijo. Vreme je ravno pravšnje, da s sušenjem krme ni težav, in domov lahko vozijo, ne da bi se morali v strahu kar naprej ozirati v nebo. Tudi Jože Rus z družino (na sliki) iz Meniške vasi je nadvse zadovoljen s krmo. (Foto: R. Bačo-) * C ser tradicionalna zabavnoglasbena prireditev čaceSca noč Danes se začenja v Trebnjem: 10. jubilejni tabor Devet let — deset taborov. Deseti — jubilejni - se začenja danes. Ta je do zdaj najpomembnejši, največji Ob osemintridesetih Jugoslovanih sta tu še Brazilec in Alžirec. Trebnje je postalo v kulturnem svetu veliko ime. ,,Meka“ samorastnih slikarjev in kiparjev, s svojo galerijo in tradicionalnimi saloni prestolnica naive. Naive kot likovne smeri, ne kot gibanja. V to mestece ob magistralni cesti Ljubljana-Zagreb „držijo“ evropski in tudi že svetovni, ne samo slovenski ali jugoslovanski kažipoti Priti v Trebnje, v njem razstavljati ali delati na taboru pomeni za marsikoga konec kulturne, ustvarjalne ilegale. A vsak, kdor je bil za krajši ali daljši čas izstopil na tej postaji umetnosti, je pripomogel, da je anonimnost Trebnjega, toliko let tavajočega po slovenskem in celo dolenjskem kulturnem obrobju, popolnoma izginila. Resnično ljubiteljski odnos do kulturnega dela je med prebivalci trebanjske občine odjeknil tako, da so postala samorastniška in druga kulturna dogajanja tudi njihova zadeva in skrb. „S tem se je v Trebnjem, eni manj razvitih slovenskih občin, ponovno potrdilo, da kultura ni le privilegij bogatih, ampak ima svoj dom tudi v skromnem okolju, “ je zapisal Bogdan Osolnik, predsednik častnega odbora tabora. Desetletnica je prav gotovo spričevalo, ki kaže na tenkočuten posluh organizatorjev za eno od potreb zdajšnjega trenutka v slovenskem kulturnem prostoru, je pa tudi izkaznica krepke ustvarjalnosti, ki je v zadnjem času omogočila poleg drugega razveseljiv razcvet slovenske naive. Kot pravi Zoran Kržišnik, predsednik umetniškega sveta tabora, se je v Trebnjem za slovensko kulturo dokončno razčistilo vprašanje samorastniška kot likovne smeri, posebnega ustvarjalnega sloga in na drugi strani amaterizma kot ljubiteljskega ukvarjanja z likovno umetnostjo ne glede na strokovno izurjenost in stopnjo izpovedne moči Pokrovitelj 10. tabora in 4. salona, ki ga bodo odprli 2. julija, je Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ. Tudi to kaže na pomen in ugled, ki si ga je Trebnje pridobilo z zavzetostjo za razvoj slovenskega in jugoslovanskega likovnega sa-morastništva. I. ZORAN V drugi polovici tedna bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, ob popoldnevih bodo še možne krajevne plohe. Temperature bodo v poprečju za ta čas. — pričetek z ognjemetom ob 20. uri sobota, 2. julij 1977 — zabavno-glasbeni program z nagradnimi igrami in plesom do zore — za prijetno vzdušje so zadolženi: Saša Zalepugin, Jana Oso/nik, Volodja Peer, Nada Kneževič, Andres Valdez, Fantje treh dolin, /Vei/v Swing kvartet s Črnimi vranami. . . — vstopnina: 50 din ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Zdaj ko so si predstavniki evropske konference v Parizu privoščili prosto soboto in nedeljo, lahko tudi mi malo zamižimo. Vsak ponedeljek se začne z novim delovnim dnem. Diplomacija tudi poleti ne počiva - banke pa počivajo. V ponedeljek je prišel v Francijo predsednik Vrhovnega sovjeta Leonid Brež-njev. Carter bo prišel jeseni in v naših časnikih sem zasledil vest, da bo predsednik Tito poleti obiskal Kitajsko, nato pa še Sovjetsko zvezo. Ameriški podpredsednik Mondale je povabil Edvarda Kardelja v Ameriko. Avstrij- Brežnjev v Parizu ski listi pišejo, da je obisk predviden za september. V tem trenutku pa se mudi naša parlamentarna delegacija v Varšavi. V kratkem bo prišel v Jugoslavijo predsednik libijske ljudske arabske republike Moamer el Gadafi Toliko o obiskih pri nas. Vse to samo potrjuje, kako veliko vlogo ima naša država v svetu. Mi se po tem kratkem sprehodu po svetu spet vračamo v Pariz, mesto, kjer še vedno bije srce Evrope. Prvič prihaja Brežnjev v novi funkciji - nedavno je postal predsednik Vrhovnega sovjeta. O čem bodo razpravljali v Parizu? O evropskih vprašanjih prav gotovo, o Srednjem vzhodu zelo malo. Veliko več pa o Afriki, kjer opazuje Francija vse močnejši sovjetski prodor. Bivši predsednik Vrhovnega sovjeta Podgomi je bil spomladi v več afriških deželah. Brali smo različne ocene: obisk je bil uspešen, obisk ni dal nobenih posebnih rezultatov. Približno v istem času je bil v Etiopiji tudi kubanski voditelj Castro. Ta naj bi baje skušal pomiriti sprti stranki: Etiopijo in Somalijo. Zbližal pa naj bi baje tudi eritrejske ekstremiste in voditelje Etiopije. Njegova prizadeva- nja niso rodila sadov -Etiopijci nadaljujejo svoj boj - Eritrejce podpira Sudan. Na sudanskem ozemlju je kakih 100.000 etiopskih kmetov. ŠPANIJA -SREDINA Zapisali smo - sredina. Lahko bi rekli tudi to, da je v Španiji zmagala demokracija. Stare stranke so popolnoma propadle, od frankiz-ma ni ostalo nič, dobesedno nič. Tako mine „slava“ sveta. Danes grof celjski, jutri... Uradni rezultati so taki: center je dobil oziroma bo imel v parlamentu 165 poslancev, socialisti 118, komunisti 20, desničarji 17 poslancev. Komunisti so dobili 9,4 odstotka glasov, toda sem smo šteli tudi 4 odstotke, ki jih je dobila katalonska komunistična partija. Uporabili smo bolj splošne pojme, da bi bila slika enostavnejša. Očitno je, da bo dosedanji predsednik vlade Adolfo Suarez postal novi mandatar vlade. Vendar so to samo prognoze. Suarez je dobil toliko zahvaljujoč več strankam, ki so na volitvah združile svoje moči Sicer pa so kot stranka zmagali socialisti. Te vodi 35-letni Feli-pe Gonzales. Morda novi človek Španije. Vsekakor pa. njegovo ime nekaj obeta. Na čelu španske partije sta dva veterana španske državljanske vojne: 62-letni Carillo in 82-letna Dolores Ibarruri-La Pasionaria. Zapisati moramo, da partija ni imela dovolj časa, da bi lahko organizirala svojo bazo - vse do pred nekaj meseci je bila dejansko ilegalna. In tako je zdaj minila negotovost, kaj bo po Francovi smrti Nič - Španija živi svoje življenje naprej. Španci so dokazali, da so zrel narod. V Španiji danes malokdo govori o Francu, vsi bi najraje čim prej pozabili na vse, kar še kje spominja na državljansko vojno. Španija se zdaj zanima za evropsko gospodarsko skupnost. Iz izolacije v evropske tokove. V EGS sta prijavili svojo kandidaturo tudi dve drugi državi: Portugalska in Grčija. MIRAN OGRIN ŠPANIJA JE VOLILA - Na dan volitev - 15. junija - je bilo v Španiji vse na nogah. Vsaka stranka je bila prepričana, da bo dobila več, kot je dejansko dosegla. Zmagali so centrumasi, ki jih vodi sedanji premier Adolfo Suarez. V parlamentu pa ima premalo glasov, da bi lahko sam sestavil vlado. Suarez pravi, da pri levici ne bo iskal pomoči. Mednarodne opazovalce je presenetila odlična afirmacija socialistov. Zadružni računi še niso čisti Še dosti slepomišenj in prevar glede samoupravne organiziranosti kmetov Že v preteklosti so bili kmetje najbolje organizirani v manjših kmetijskih zadrugah, ki so jih člani lahko najbolj neposredno upravljali in bili spoznani z njihovim delom. Zdaj nadomeščajo male zadruge temeljne zadružne organizacije (TZO)... V bodoče ne bi smeli imeti le ene TZO ali TOK (temeljna organizacija kooperantov) za vso občino ali celo več občin, čeprav bi imeii v njej več zadružnih enot, podobno kot doslej. Zadružne enote so bile razen redkih izjem brez večjih pravic. Te trditve smo vzeli iz poro- strukture, posebno v kombina-čila predsednika Zadružne tih, pa pripravljajo za kmete zveze Slovenije Andreja Petelina na letošnjem občnem zboru, ki je bil pred kratkim. Predlogi, naj bi zadruge tako približali kmetom, da bi bile res njihove, ne prihajajo torej le od kmetov, temveč tudi z najvišjega zadružnega vrha. Zakaj je treba na to vedno znovič opo-zaijati? V nekaterih občinah se kmetje že več let potegujejo, da bi imeli več temeljnih organizacij, a jim nasprotniki to kar naprej preprečujejo. V mnogih občinah pa znajo kmete tako „poučevati“, da temeljnih zadružnih organizacij sploh ne marajo. Tudi to je ocenil predsednik zadružne zveze, ko je opozoril, da je odločanje o organizacijskih oblikah neposredna samoupravna pravica združenih kmetov in delavcev, ki delajo v takih organizacijah. Vodilne NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED I I Vse zahodne komunistične partije se danes otepajo pojma diktature proletariata. To jim je vsilila meščanska kapitalistična teqji-ja, uspela pa je zato, ker meščanskega pluralističnega sistema ne razlagajo kot diktature kapitala, čeprav o resničnosti tega ni nobenega dvoma. Diktaturo razreda zelo enostransko tolmačijo kot vojaške režime, hunto, eno partijsko oblast, totalitarizem. Parlamentarizem pa je demokratični sistem, v katerem so delavci kot državljani tu- Vodilna vloga dela di enakopravni. Nič čudnega ni potlej, daje nastala ideološka zmeda. Zato moramo iti naprej in razčistiti vprašanje, kaj je to diktatura pri nas in povsem jasno dokazati, da je to vodilna vloga združenega dela, vodilna vloga vseh ustvarjalnih sredstev združenega dela, da je to samoupravna demokracija, točno tako, kot je v kapitalizmu to vodilna vloga kapitala. To je med drugim poudaril za slovensko izdajo „Komunista“ Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije. 2IRO RAČUNI Na nedavni seji komisije skupščine SFRJ za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu je Roman Albreht dejal, da delavci v temeljni organizaciji ustvarjajo prek žiro računa temeljne organizacije celoten dohodek organizacije ter razpolagajo s sredstvi, ki jih upravljajo. Ta člen zakona o združe- nem delu so posamezniki in skupine začeli „tolmačiti“ po svoje, kot jim je ustrezalo. Stališče iz zakona pa izraža povsem jasno zahtevo, da mora imeti vsaka tozd svoj žiro račun, da bi delavci vedeli, kako naj razpolagajo s tistim, kar so zaslužili. SPODBUJANJE V okviru priprav na 8. kongres ZKS je France Šetinc, sekretar IKP CK ZKS govoril postojnskim komunistom o nekaterih vprašanjih odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri nas. Pri tem je poudaril, da so stališča Zveze komunistov do teh vprašanj nespremenljiva ter temeljijo na načelu, da ni dopustno nikakršno razlikovanje ljudi na podlagi njihovega svetovnonazornega prepričanja. Odstopanje od takšne politike vodi v sektašenje, to pa nemalokrat spodbuja pojavnost klerikali-stičnih pojavov in obratno. ROMI Na komisiji za manjšinska in izseljenska vprašanja ter narodnosti in RK SZDL so spodbudili razpravo o položaju Romov, ki žive tudi v posameznih predelih Slovenije. Po ustavnih določilih veljajo za etnično skupino z vsemi pravicami, ki jim pripadajo, zato velja obravnavati njihovo problematiko enotno po vsej državi. Predvsem pa bo treba dosledneje skrbeti za vključevanje te etnične skupine v tok naših družbenih dogajanj, začenši s predšolsko in šolsko vzgojo, prek zaposlovanja itd. MILAN MEDEN i take predloge, ki se ne razlikujejo mnogo od dosedanje organiziranosti, predvsem pa naj bi odnosi ostali taki, kot so bili doslej. Ta trditev temelji na podatkih, ki so jih dali kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo. Iz prejšnjih 86 enovitih KZ, TZE in TOZD nameravajo ustanoviti 165 do 178 enovitih KZ, TZO, TOZD in TOK. Vendar nekateri že menijo, da gospodarske razmere ne dopuščajo takih sprememb in bi bilo bolje ostati pri starem. V velikih organizacijah pa se razmere ne morejo veliko spremeniti. Trditve, da je sedanja organizacija kar v redu, le delo v njej je treba izboljšati, je čista, sicer zelo spretna prevara. TELEGRAMI CARDIFF - Nobenih volitev v Angliji, vsaj v tem trenutku ne. Tako je izjavil predsednik britanske vlade Callaghan. Vendar pa politični opazovalci ne izključujejo popolnoma možnosti, da bi vlada razpisala te volitve jeseni. BONN - Se ena zamenjava, pod tem naslovom poročajo zahodno-nemški listi o zamenjavi političnih zapornikov. Čile je izpustil na svobodo enega političnega zapornika -Jorgeja Montesa. DR Nemčija pa enajst. Montes je takoj nato odpotoval v ZR Nemčijo, od tam pa v vzhodni Berlin, Iger je dobil potni list. Jorge Montes je bil eden najbolj vidnih prvakov čilske partije. BEOGRAD - V našem glavnem mestu se nadaljuje obširna razprava o varnosti in sodelovanju v Evropi. Dogovorili so se, da bo druga faza beograjske konference 3. oktobra in sicer bo na ravni pomočnikov zu- nanjih ministrov. Sedanji pogovori v Beogradu imajo pripravljalni značaj. Sicer pa piše svetovni tisk zelo obšir- Zakaj ga niso izboljšali že doslej, če znajo in hočejo? Prevara je tudi trditev, da bi delitev na več temeljnih organizacij le zvečala stroške in hkrati s tem znižala odkupne cene. Zakaj bi približevanje samoupravljanja kmetom moralo bolj zvečevati stroške kot uresničevanje takih načel pri delavcih v industriji, trgovini, gostinstvu in drugod? Računovodski „strokovnjaki“ in pojasnjevalci teh stvari kmetom to sicer lahko prikažejo — ni pa nujno, da bi moralo biti tako. Saj za kmete ne morejo veljati drugačni družbenogospodarski zakoni, ki naj bi zvečali stroške temeljnih organizacij, kot za delavce. Zakaj bi morali TZO naprtiti večjo administracijo ali delež v skupnih stroških, kot ga ima npr. TOZD mesarjev ali katere druge panoge? Ce pa ji kdo hoče naprtiti, so to prav tisti, ki so proti več manjšim TZO, namesto da bi proučevali možnosti za zmanjšanje stroškov. JOŽE PETEK POGLED U PERSPEKTIVE: Kaj*, gaja na Srednjem , J Zahodne agencije da je Memhem Begin f vil novo izraelsko ^ tel je Dajan, zunanji ^ Obrambni minister J J ral Ezem Weizman,^ , k0 je postal general minister za poljedeb J rej vsaj trije generdh^ no pa še kdo. J BEGIN SI JE g PRIZADEVAL, da D' v vlado Dajana m s ■, ker velja le-tanudrt za zmernega. Daja*1' bi moral vrniti Izr ^ ozemlja vsem trem ^ ^ arabskim deželam■ Siriji in JordamJ1-... ;)ft ve mnenja, da bi n< zemlje le Siriji in V[ se pravi puščavsko ^ O TEH ®,Dli aspektih vehko n Julija bo šel Begin v 0 ko, to krat bomo videl’^ je s to uradstoJ nostjo. Vse pa kaze, j ko reklamirana J . konferenca neboj jj več pozneje. Izr*« , ^ je, kolikor more. t ^ je, da vse arabske j, ^ so za ustanovite r J ; palestinske dn^' uf pa si tega seveda ne »j povedati J m, IN SEDAJ K f ELEMENTOM. M f oziroma skriva up h nika sirskih raketn* generala ^arn}.^ d H Le-ta je bil ubit P J dc hišo. Kaj zdaj? y ,0 nutku nimamo noben , ge. Zapišemo pa raketne enote raso rane na libanonski' SPLOH NE VESTI. Zahod*' ; je poročajo, da so P t li zaroto proti H glj darju Jordanije- kc vlada je to vest zanitf 25 širila pa jo je skupit ce svoj vrh v Habasu, , J ^ stranke, kinepnz'M ^ /, $( nega kompromisa . pa elom. w. - Avto sem iel vploCot, po so me slekli to *• praznOL no o tej konferenci in to bo v nekem smislu tema vsega leta. Predstavniki raznih držav zelo podrobno preučujejo razne tekste. BONN - Brazilija ne bo dobila nuklearne tehnologije. To je zdaj očitno. Bonn že popušča pred Ameriko. Zakaj? Ker ZR Nemčija sama nima nuklearnega materiala in je v tem pogledu navezana na Ameriko. Vendar pa ostanejo veljavne vse druge pogodbe, ki jih je ZR Nemčija sklenila z Brazilijo. Ali bo zdaj popustila tudi Francija pred Ameriko? Francija ima tak aranžma s Pakistanom. BEOGRAD - V našem glavnem mestu je pristalo bolgarsko letalo, ki leti normalno na neki notranji bolgarski progi. Pilot, 22-letni Dimitrov Cankov, je prisilil posadko letala, da je preusmerila letalo proti Beogradu. Prvotno pa je zahteval, naj letalo pristane v Muenchnu ali kakem drugem zahodnem mestu. Vendar letalo ni imelo s seboj toliko goriva, da bi lahko nadaljevalo let Letalo samo so naše oblasti takoj usmerile nazaj v Solijo. Ugrabitelj se nahaja v naših v zaporih ► M M ♦ H •* 1 HOTE U *at—-*iie DELAVSKA KATE00IU1 ^ |* - 8 temle regresom lahko ostanoto * telo, dokler ne refiem »A«! W PT Bovi rod vni^OBUUBA - V petek je bil za vesen dan ok°V .novomeške gamizje nadvse slo-noPoHtienpo Pr!?ot?ostj predstavnikov družbe-v^1ih mladi? • ZIV5e|1ja novomeške občine, šte-y3i svečan« ln svojcev mladih vojakov so napra-^obljubo. (Foto: Janez Pavlin) . IZVOZU °CENA ODLIČNO IzvozniVi °bčine a novomeške letos Prodali n'76!". četrtletiu odst. L iS n£} tuJe za 48,8 ^ Od kot v tem času ^eriškihrir!|pička 2J.935.000 Iertibilno n ?ev je šla na kon_ o°bSkRrsčje p°lovica- kih je k S ^stičnih podat-najvee n^° lePemu rezultatu bornih £?!?* ,Industrija J°ni dolarlo! več k°t 9 milicama Krt*2'/023’ ^edij° pa fnou?a Krka (4.7"i Novoles MLADI ZA NAJMLAJŠE - Mladi iz KS Majde Šilc v Novem mestu so v soboto organizirali delovno akcijo urejanja otroških igrišč in okolice blokov. Ob številni udeležbi mladih je akcija uspela in mladi zaslužijo vso pohvalo. (Foto: Janez Pavlin) AKTIVNI LUTKARJI - Na OŠ. Mali Slatnik so v režiji mentorice lutkovnega krožka Vide Ščap pripravili lutkovno igrico Kurirček Andrejec. V petek in soboto so se predstavili domačemu mlademu občinstvu, prihodnji teden pa bodo gostovali na nekaterih novomeških šolah. bpJT,"> > trdnih NAŠI BOHCVSKs NA BRANIKU - Tudi učenci trebanjske šole, ki si je pred nedavnim nadela ime po heroju Slaku, so uspešno izvedli obrambni dan. Po vrnitvi v šoli niso mogli pogasiti niti žeje, ker je šola priključena na stranski „presihajoči“ vod. Še ena preizkušnja več,ki sojo dobro prestali. (Foto: Železnik) Dolenjski turistični menu nad i (4,’.7)’ milijone), Iskra kijev izvoza. 2 milijona) in milijona USA Sejmišča Novo po-ponedelj- t tanh nr J” 34 nad tri mesečen«iP^ev m« praSia I? P°nujaii 42r0botnem ^ Prat* PUjskov in 12 38Pno 302 teVV-prodaii Pa ;ev’starej§i 80 veljali Lani je bilo pri nas za 5 odstotkov manj gostov kot leta 1975 in 7 odstotkov manj nočitev. Najbolj zaskrbljujoče za naše mesto v mednarodni turistični menjavi je postopno upadanje števila gostov iz Nemčije, ki je pred nekaj leti znašalo okoli 40 odstotkov vseh obiskovalcev iz drugih dežel. V prvih mesecih letošnjega leta je obisk tujih gostov padel v povprečju za 10 do 15 odstotkov. Dokončni rezultati in z njimi tudi poslovni uspeh našega turizma bodo znani seveda šele mnogo kasneje, že sedaj pa lahko ugotovimo, da je predsezona omajala nekatera pričakovanja. Kaj pa Dolenjska? Dolenjska je zanimiva v glavneem za „tranzitnega“ gosta, ki se ustavi tu samo toliko, da prežene utrujenost. Statistični podatki kažejo, da se na Otočcu ustavijo turisti največ za eno noč ali točneje za 1,5 dneva, čeravno ostane tu in tam kakšen tudi po 3 tedne. Gotovo bomo z odprtjem hitre ceste od Maribora do Celja in s sklenitvijo del na cesti pri Brodu na Kolpi letos izgubili Dolenjci še kakega „zaspanega“ turista, ali bolje rečeno, nekaj mark, dolarjev, lir in ne nazadnje dinarjev, saj domači gostje vedno bolj pridno nadomeščajo tuje. Sicer pa si, predvsem zaradi tega, kar in kolikor imamo, naši turistični delavci ne delajo skrbi zaradi nezasedenosti. Tudi napovedani osip iz tujine se jim najverjetneje ne bo poznal. To, kar imamo, ni težko zapolniti, pa čeravno s strokovnjaki, ki so jim hotelske sobe drugi dom in so za hotelirje gostje kot vsi drugi, pa še predsezone in po-sezone ne poznajo. Tako je hotel Turist v Brežicah, in kot so nam povedali, tudi nekaj bungalovov in motelskih zmogljivosti na Čatežu skoraj v celoti - na razpolago imajo samo tri „proste“ sobe — pogodbeno prodan že od leta 1975. Povsod, kjer smo vprašali, si dolenjski turistični in gostinski delavci zadovoljno manejo roke in z optimizmom gledajo v prihodnost. Na Otočcu je letošnji poslovni uspeh boljši za 25 odstotkov kot v istem času lani; v juniju bo težko dobiti še kako prosto mesto, prav tako v juliju, kmetijski nasveti ^av»ik ni več pastorek mi j^j ^avnjk je ?!ga sam ob*!*'*3 redil njivo; dajal je krmo in prek nje gnoj, 'sžim*3 silo $no n' kil deležen. Ob dvakratni košnji na leto *n ob °k Povečanju števila košenj, h kateri zdaj > pa le* ^ več. ObTt pa.se.tak mačehovski odnos do travinja ne I s fosfen2ivni rab' travnatega sveta ne zadošča več | tooijf- Je Potreh°rn/m* 'n kalijevimi gnojili jeseni ali spomladi, | S*1 pred za^otJ10 ^ln Vnosno) tudi dognojevanje z dušičnimi I rastijn po vsaki košnji. 1 60Prr°Čai° 23 travnik, ki 8a trikrat kosimo, = 20 Oaj M rn “o 100 kilogramov čistega dušika na hektar. I kov „ za drugnZ-P°ieC^' takole: 30 do 50 kg za prvo košnjo, = %* v Kno‘v S do.23 tretjo. Pri dvokosni rabi travni- | Mo* edinskih ' ? dušikom, zelo pa je priporočeno to gno- = V* J ko so vikendi že vsi zasedeni. Hotel Kandija v Novem mestu si obeta letos milijardo 500 milijonov dinarjev (starih seveda) prometa, v Metropolu komaj čakajo na oktober, ko bo dograjen nov hotelski objekt, zdravilišči v Dolenjskih in Smaijeških Toplicah sta v teh mesecih v glavnem zasedeni in brez rezervacij ni računati na oddih. Le kdor potuje prek Bele krajine, ima še možnost, Pašnikih. '5|0v eno le travnikov z dušikom, ki močno žene v rast I l’W 0 Je šč- Pht: razmal1 nekaterih zelo nadležnih ple § r itiai Nevarna ’ j ,zaradi svoje oksalne kisline, ki jo vsebu- i *itiQ0,jih laht^ ie z*ast> kravam. Če je škodljivih rastlin | CHo S Zatremo s casoronom ‘ ~ \ 3>olj 3?“° Posebej; če jih je ž. * = Nil, uje tudi ?vltPm pripravkom asuloxom. Žal ta pripra- | Vi/4." 4 et®ljam. Uporabiti je treba - za en hektar f t Sčavip . asyl°xa na 500 do 600 litrov vode, in to ta- | S, gjJj . dovolj razvilo svoje liste. SkJ^^io i "ažene v rast tudi krebuljico in veliki de- | P°dlesko)iS^!iroPyenjein s herbicidi. Podobno je z je- | iVJ?1 i s strupenostjo poslabša kakovost § so pon i^^nost, ter s trdovratnim gabezom, proti | , Prv^0!« banv i » č!st0 k1-62 nioči. Gabez je mogoče zatreti | °dkosuVt! 'n ^nvel P, če z njima škropimo plevel | 1 ® OrlOVe ’ 0 požene nove poganjke. Podobno se lahko f S}, Praproti, ki je tudi strupena, če jo živina uživa f ali prefixom, če posip- § je že množica, škropimo s 1 Inž. M. L. I da si v Metliki ali Črnomlju spočije ude. Če smo si pred časom belili glave, kako čim dlje zadržati goste, se nam neplodna misel sedaj obrestuje, saj nam ni treba deliti skrbi mnogih, kako napolniti to, kar imajo na razpolago. I. VIZJAK Sredi lestvice Nismo najdražji, pa tudi ne najcenejši, pravijo številke Zavoda za statistiko SRS pri pregledu cen za mesec april. Pavšalna ocena, medtem ko posamezni podatki govore, da Novomeščani nekatera živila plačujemo precej drago, za zelenjavo pa marsikje odštejemo celo več, kot so cene na koprski tržnici, ta čas prav gotovo ene najdražjih v Sloveniji. Za primerjavo nekaj številk, ki kažejo, da je Novo mesto v sredini lestvice cen. Koprčani plačujejo za kilogram špinače 15,97 din, Ljubljančani 15,72, medtem ko morajo novomeške gospodinje zanjo odšteti kar 16,83 din. Podobno je tudi pri telečjem mesu s kostmi (Koper 49,60 din za kilo, Novo mesto 51,50). Nasprotno lahko zapišemo, da imamo Novomeščani najcenejši riž in mleko, pa tudi cena kilogramu črne moke tipa 600 je nižja kot v Ljubljani in Kopru, medtem ko za Maribor nimamo podatkov. Za konec še nekaj drugih cen. Moške nogavice so v dolenjski metropoli skoraj za polovico cenej.' kot v Kopru, tudi zidno opeko plačujemo Novomeščani najceneje. In še ena tolažba: vstopnice za kino so v Novem mestu za dinar ali dva cenejše kot v Kopru, Mariboru ali Ljubljani. Marsikomu se bo to zdelo ob kvaliteti predvajanih filmov povsem razumljivo. SREČANJE RIBIČEV V nedeljo, 12. junija, je bilo na Mirni pri Jelovcu tekmovanje ribiške družine Heroja Maroka iz Sevnice, posvečeno spominu dolgoletnega člana te družine, izrednega sodelavca in mentorja mladih Helmuta Kostanjška. Tekmovanja v lovu rib s plovcem se je udeležilo 60 mladincev in članov. Med člani je zmagal s 1.345 točkami Milan Strgar, — Kadar se pripravlja k dežju, moram v bolniško... Z mano pa je narobe: Zbolim, kadar kaže, da bo sonč- no: (MARJAN BREGAR) ČZP DOLENJSKI LIST NOVO MESTO Odbor za medsebojna razmerja pri ČZP DOLENJSKI LIST v Novem mestu razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. MONTAŽERJA - ROČNEGA STAVCA 2. VHODNO STAVKO (STROJEPISKO) NA IBM STAVNEM STROJU .POGOJI: pod 1: delavec s končano poklicno grafično šolo, pod 2. delavka s strojepisnim tečajem za IBM stroje ali strojepiska z zaključenim strojepisnim tečajem in enoletno prakso v poklicu. Za obe delovni mesti velja trimesečno poskusno delo. Ponudbe pošljite do 7. julija 1977 na naslov: ČZP Dolenjski list - odboru za MR, Novo mesto, p.p. 33 (Glavni trg 3). ČZP DOLENJSKI LIST razpisuje hkrati za šolsko leto 1977/78 DVE ŠTIPENDIJI za šolanje na Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani za poklic MONTAŽER - RETUSER in MONTAŽER - KOPIST POGOJI ZA SPREJEM: — kandidati ne smejo biti starejši od 18 let, imeti morajo uspešno dokončano osemletko, telesno in duševno morajo biti zdravi (vid, sluh, srce, pljuča). - Prosilci morajo predložiti: spričevalo o dokončani osemletki, izpolnjen obrazec"st. 1,20 (kolkovan z 1,50 din) in zdravniško spričevalo. Prijave sprejema ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Glavni trg 3 (poštni predal 33) do 2. julija 1977. PROSTA DELOVNA MESTA Podjetje za ptt promet Ljubljana — TOZD PTT Ljubljana sprejme na delo VEČ DELAVCEV ZA PISMONOŠE v Ljubljani in okolici. Pogoji za sprejem: 1. dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole 2. doslužen vojaški rok. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Prošnje pošljite na naslov: TOZD PTT Ljubljana, kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Tržaška 68 a. junija 1977 DOLENJSKI IIST I 3 Preveč odmaknjeno Posavske pripombe h gradnji energetskih objektov Defekti sveta posavskih občin so minuli četrtek v Sevnici obravnavali gradivo o dolgoročni energetski bilanci Slovenije. Za Posavje je le-to pomembno zlasti še zaradi tega, ker raste tam eden naših naj večjih energetskih velikanov — jedrska elektrarna v Krškem. Na seji sveta so ugotovili, da je gndija drugih energetskih otjdctov v Posavju odrinjena proti koncu tega stoletja. Graditev savskih pretočnih elektrarn, na primer, bi prišla na vrsto šele v obdobju med.1995. in 1999. letom. Tudi daljinsko toplovodno omežje bi bilo treba zgraditi prej, kot je načrtovano. Zanimivo je, da gradivo, ki bo v javni razpravi še do konca junja, po letu 1990 ne računa več z rudnikom Senovo. JUTRANJKA, SOLA IN KS ENO V soboto popoldne ob 17. uri bodo v Boštanju nadvse slovesno zaključki letošnje šolsko leto. Pred novo šolo in domom TVD Partizan bodo odkrili skulpturi znanih umetnikov Franceta Pavčarja iz Čabrač in Zdenka Gigeica iz Karlovca. Dopoldne ob 10. ari pa bodo v okviru tradicionalnega sodelovanja boštanjske osnovne šole, KS Boštanj in Jutranjke v parku pred tovarno odkrili skulpturo, delo Dragice Belkovič iz Hlebin. 200 OTROK NA LETOVANJE 1. julija se bo odpeljalo na počitnice v Savudrijo 34 otrok iz Dobove, Kapel in Bizeljskega. Do 30. avgpsta se bo zvrstilo na morju šest izmen. Brežiški šolarji bodo letovali v drugi izmeni, učenci z Velike Doline in Globokega v tretji, Pišečani v četrti, Artičani in del Bizeljan-cev v peti, otroci iz Cerkelj in Bušeče vasi pa v zadnji, šesti izmeni. Stroški za desetdnevno bivanje v Savudriji so letos 750 dinarjev. Nesprejemljivo V novomeški občini čaka nezasedenih 62 stanovanj Pred občani ni mogoče skriti, če v bloku več stanovanj ni zasedenih, in ni mogoče pomiriti govoric, če ljudje vidfo, da so stanovanja prazna dve leti, ob tem pa velico družin čaka na dostojna bivališča. Taki primeri so tudi v Novem mestu, obelodanila pa jih je samoupravna stanovanj ska skupnost, kije začela vsak mesec pošiljati podatke o praznih stanovanjih izvršnemu svetu in družbenopolitičnim organizacijam. Ugotovili so, da imamo v občini kar 62 praznih stanovanj, da so od tega 4 neprimerna za bivanje, da pa so ostala lepa in večina je še novih v blokih. Osem praznih stanovanj čaka strokovnjake že od leta 1975, 14 je praznih od lani, preostala samevajoča stanovanja so bila zgrajena letos. 15. junija je o tem razpravljala pristojna komisija pri občinskem svetu Zveze sindikatov in dala v zapisnik, da je politično nesprejemljivo imeti dlje časa prazna stanovanja ob akutnem pomanjkanju stanovanj. Pri tem ne gre za noben napad na kadrovska stanovanja, saj se ve, da so nujna, posebno v nekaterih delovnih organizacijah, vendar pa neuspešno iskale kadrov dve leti ni opravičljivo. Tega tudi zakonodaja ne dopušča. Komisijaje predlagala, naj vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij ocenijo ta pojav in ga z ustrezno politično akcijo v prihodnje onemogočijo. R. BACER KONEC PROSTORSKE STISKE — Jože Mali, najstarejši delavec pri novomeškem Novogradu, reže otvoritveni trak. (Foto: J. Pavlin) Novi Novograd Novi prostori na Cikavi Sobotne slovesnosti, ki so jo namenili tudi praznovanju letošnjih jubilejev partije in Tita, so se udeležili številni družbenopolitični delavci novomeške občine in delavci podjetja. Slavnostni govornik je bil predsednik IS ObS Novo mesto Avgust Avbar. Nova dvorana s 1000 m 2 površine je podjetje veljala nad 7 milijonov dinarjev. V njej bodo garaže, mehanična delavnica, skladišče gradbenega materiala, kleparsko-ključavničarska delavnica ter uprava TOZD gradbeništvo in stranski obrati. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili Šentjernejski oktet in recitatorja, so delavcem za desetletno in dvajsetletno delo podelili jubilejne nagrade, krvodajalcem iz podjetja pa priznanja za njihovo humano delo. Razporoka posavskega urbanizma Ali obeta dvojnost hitrejše, predvsem pa boljše rešitve za vso regijo? Naj se še tako neljubo sliši, vendar je res, da je po nedavnem sklepu krške občinske skupščine, ki je prenesla pooblastila za urbanistično načrtovanje od brežiškega Regiona na projektivno skupino gradbenega podjetja „Sava“ v Krškem, posavskemu sodelovanju zadan še en, v marsičem tudi nepotreben udarec. Kočljivo vprašanje je minuli četrtek obravnaval svet posavskih občin, ki je zasedal v Sevnici. Že pred razpravo je bilo ja- ZNAMKE IIM CVETJE V BREŽICAH V brežiškem gradu je bila od petka do nedelje razstava cvetja in razstava znamk, s katero se je po nedavni ustanovitvi tokrat že drugič predstavilo občinstvu fdatelistično. društvo Verigar. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali motive cvetja in narave na znamkah. V nedeljo dopoldne je poživil mesto že tradicionalni sprevod cvetja, ki popestru-je vsakoletne hortikulturne prireditve. Zlato in srebro brežiške pomladi V Brežicah je bila v petek, 17. junija, zaključna seja organizacijskega odbora »Hortikulture 76“. Po zaključnem poročilu so najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelili zlate, srebrne in bronaste plakete. Zlato so dobili: predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, Agraria Brežice, pokrovitelj razstave medobčinski svet SZDL Posavje in prof. Miroslav Kugler. Srebrni plaketi sta prejela Arboretum Volčji potok in Kmetijski kombinat Vipava, bronaste pa Hortikulturni društvi Brežice in Velenje, občinska konferenca ZSMS v Brežicah, osnovna šola bratov Ribarjev Brežice, Posavski muzej, Radiotelevizija Zagreb, prof. dr. inž. Franc Adamič, predsednik republiške konference SZDL Hrvaške dr. Margan, prof. Franc Vardjan, prof. Marjan Gregorič, Stanko Rebernik, inž. Miha Ogorevc, inž. Jelka Kraigher - predsednica Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije, Tone Zupančič, Ivan Zivič, Ivan Tom-še in Maks Toplišek. sno, da ne bo mogla spremeniti stvari. Po daljši razpravi je svet ugotovil, da Krčani niso izkoristili vseh možnosti, da bi soglasno uredili sporna vprašanja. Nerazumljivo je, zakaj naj bi brežiški Region „padel na izpitu" ravno v krški občini, če lahko po drugi strani dobro sodeluje z bolj oddaljeno Sevnico. Res je, da krška občina doživlja močan gospodarski razvoj, vendar kaže statistika izdanih gradbenih dovoljenj, da med posavskimi občinami vendarle ni tako velikih razlik v obsegu dela. Res pa je tudi, da manjka v Krškem marsikaj iz osnovne urbanistične dokumentacije in da je krška občina urbanistično zelo pomanjkljivo urejena. Zelena knjiga o dolgoročnem razvoju Posavja govori o TUDI V BODOČE DOBRO DELO V ponedeljek so delegati medobčinskega sveta SZDL za Posavje na seji v Krškem ocenjevali delo sveta po izvolitvi leta 1975, sprejeli pa so tudi delovni program za vnaprej. Minulo delo so brez posebne razprave ocenili kot uspešno. Tudi novi program - z nekaterimi dopolnitvami šteje 17. nalog - postavlja pred ta regijski forum pomembna vprašanja. V glavnem ni delovnega področja, ki se ga svet v prihodnosti ne bo lotil. Zaenkrat program še ni časovno opredeljen. Na dlani je, da bo treba glavno pozornost posvetiti pripravam na volitve. Delegati so nekatera izhodišča programa še razširili. Ena od točk programa navaja tudi vprašanje obveščanja. Opozorjeno je bilo, da posebno televizija posveča Posavju še vedno premalo prostora v svojem programu. RUDNIK NAJBOLJŠI Desetine gasilskih društev iz kočevske občine so pred kratkim tekmovale v gašenju z vodo in aparati za suho gašenje. 1. je bila desetina IGD Rudnik, 2. PGD Stara cerkev, 3. PGD Mahovnik, 4. PGD Kočevje itd. Prve tri ekipe so prejele pokale. Glede na rezultate v preteklih letih se je slabše Uvrstilo PGD Koče>je, zelo pa seje poboljšalo PGD Mahovnik, kije na prejšnjih tekmovanjih osvajalo v glavnem zadnja mesta. skupnih nalogah na področju urbanizma. Regija potrebuje močno strokovno skupino, ki bi bila sposobna izdelovati razvojne programe za vse Posavje. Če so se že razšli, naj v prihodnje najtesneje sodelujejo vsi strokovnjaki, da bi prišli do kar najbolj celovitih strokovnih rešitev. Možnosti za takšno sodelovanje ponuja tudi zakon o združenem delu. ALFRED ŽELEZNIK DO KOD V IMV IN KRKI? V torek, 21. junija, je dva novomeška kolektiva obiskal Riman Albreht, član predsedstva CK ZKJ in se z vodilnimi in družbenopolitičnimi delavci pogovarjal o uresničevanju zakona o združenem delu. V IMV si je gost še na hitro ogledal proizvodnjo, nato pa v dveumem pogovoru spoznaval zdajšnjo samoupravno organiziranost tovarne in prizadevanja, da bi novi zakon čim-prej zaživel v praksi. Podoben razgovor je bil tudi v tovarni zdravil Krka, kjer pa so gostu postavili tudi več konkretnih vprašanj. Ob zaključku redakcije je obisk v Krki še trajal. Več o tem poročamo prihodnjič. BRIGADIRSKI OBRAMBNI DAN Brigadirji prve izmene MDA SUHA KRAJINA 75 so imeli v soboto, 11. junija, zelo dobro pripravljen in zelo uspešno izveden obrambni dan. Na njem je sodelovalo okoli 70 brigadirjev, ki so najprej poslušali predavanje načelnika UJV Novo mesto tovariša NIKA BRICLJA o družbeni samozaščiti ter predavanje upokojenega podpolkovnika JLA LJUBISE D JO RO VIČA iz topografije. Zatem so imeli orientacijski pohod, metanje ročnih bomb in streljanje z zračno puško. Obrambni dan, na katerem so se brigadirji odlično izkazali, so zaključili s podelitvijo nagrad najboljšim trem skupinam in najboljšim trem posameznikom, zatem pa so imeli taborni ogenj in ples. M. SENICA „Za” že na zborih Naenkrat za združitev v dve SOZD — Veliko obetov 74 delavcev KZ Trebnje bo 24. junija - dva dni kasneje pa tudi 1605 članov zadruge - dalo na referendumu svoj glas za združitev v kmetijsko-živilsko poslovno skupnost Dolenjske in za združitev v sestavljeno organizacijo Ljubljanskih mlekarn. Od članstva v kmetijsko-živilski skupnosti si obetajo gospodarnejše poslovanje, racionalnejše izkoriščanje strokovnih potencialov, usklajevanje dela in izkušenj pri pospeševanju zasebne in družbene kmetijske proizvodnje. Pomen povezave v sestavljeno organizacijo Ljubljanskih mlekarn pa vidijo zlasti v povečanju proizvodnje mleka in mesa ter prodaje na domačem in tujem trgu. Obe povezavi - delavci in člani - kooperantje KZ Trebnje so se na zborih v mesecu marcu že odločili za povezavo in naj bi to na referendumu torej samo še potrdili - naj bi seveda porodili še vrsto drugih pridobitev tako za delavce KZ kot tudi kmete-člane zadruge. V LETU DNI NOV MOST CEZ KRKO Prebivalci Krške vasi so den prisostvovali slovesnemu dog ku, položitvi temeljnega kamn • novi most čez Krko. Kamenje dal polkovnik Vinko Vukcic, P stavnik JLA. Most čez Krko M' o* 150 metrov. Cestišče bo širok ; metra, pločnik na vsaki stran ^ 1,30 metra. Tudi ta objekt bo ff*® Pionir - tozd Krško. Denaren) do prispevali JLA, republiška r nost za ceste in občina Brežice, končan bo prihodnje leto, do ta pa bo cestna služba še vzttajnOf la stari most. Povezava obeh » 8 Krke je na tem mestu izredno nuji ' saj je promet na relaciji 0t Cerklje-Kostanjevica-Novo «*. ne le za krajane, ampak ^ vensko skupnost, bo pa tudi n \ kaz medsebojnega sodelovanj armado in ljudstvom. j f. POZORNOST SZDL delegatskim ODNOSOM Medobčinski svet SZDL ^ savje se bo poslej še bolj * . slej posvetil spremljaj gatskega sistema in na jj njih delegatskih izkušnjang1, priprave na volitve v njem letu. To delovno nost so člani sveta pOT? so na seji 20. junija v Ja sprejemali delovni Več pozornosti bodo fl tudi obve6čanju občan^ lji, da bi se izboljšala Ka»• ^ informacij. Tako kot A ^ svet še nadalje sprenuJ^SV darska gibanja, predvse ^ lizacijska prizadevanja ^ ljavljanje novih odnoso tijstvu ter uresničevanje j ne samozaščite. minuli te- KDAJ POTROŠNIŠKI SVET? O potrošniških svetih se veliko piše in še več govori, saj inšpekcijski organi niso vsemu kos in je potrebno potrošnika zaščititi tudi na ta način. Žužemberčani si s tem še nismo povsem na čistem. Želel bf odgovor na vprašanje: kdaj bo v suhokranjski metropoli rešeno vprašanje potrošniškega sveta? SLAVKO HOTKO ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana n.sub.o. TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. Ponovno razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJA KADROVSKO-SPLOSNEGA sEK' 2. VODJA ekonomsko-racunovodske GA SEKTORJA pR| 3. VODJA SEKTORJA MATERIALNE rn PRAVE PROIZVODNJE llCfiA 4. VODJA TEHNIČNO—PROIZVODNt° SEKTORJA Pogoji za zasedbo delovnih mest so: . -g& pod 1. višja izobrazba pravne, upravne ali organiz3 ^ kadrovske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na ust delovnih mestih. Stanovanje zagotovljeno, pod 2: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, - ^ ma 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Stanovanje tovljeno. «n»eri» * pod 3: višja izobrazba ekonomske ali organizacijske leta ustreznih delovnih izkušenj. . 4 |eta pod 4: visoka izobrazba strojne ali elektro smeri, ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti ter morajo biti moralno-politično neoporečni. ^ po Kandidati, ki želijo biti imenovani, morajo v 15 sto, objavi poslati na naslov: ISKRA TOZD E LA Novo Ragovska c. 71 pismene prijave s kratkim življenj^j opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktiv 0braZ^' Prijavam morajo priložiti dokazila o zahtevani >z delovnih izkušnjah in nekaznovanju. . o0 pr? O izbiri bo odločal delavski svet TOZD v 15 teku roka za zbiranje prijav, v 8 dneh pa bomo o stili vse prijavljene kandidate. LICITACIJA! \ ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO \ NOVO MESTO, DRUŠTVENI TRG 1, I . . £ razpisuje 1 \ JAVNO LICITACIJO ^ za prodajo rabljene opreme: | 1. osebni avto-kombi 750/KM 1973, v vozn® nju si cer GENERAL MED ŠOLARJI - Generalpolkovnik Jože Ožbolt je pred kratkim obiskal pionirje osnovne šole v Osilnici v kočevski občini. Pripovedoval jim je o dogodkih iz NOB in odgovarjal na njihova vprašanja. (Foto: Frančiška Rugole) DOLENJSKI LIST ^ 2. več štedilnikov, električnih in plinskih | 3. električni kotel ^ 4. kotel na trdo gorivo ž 5. pult s predali | 6. sesalec CLARKE, model TB—16 | Licitacija bo na Glavnem trgu 30, 27. 6. od ^ % družbeni sektor od 8. do 10. ure ter za zasebnih \ dalje. . n3 te|e ^ Podrobnejše informacije dobite v računovodstvu '4 št. 22-957. ^ ŽxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'>*''>' Iti St. 24 (1455) pisma in odmevi OBRAMBNI DAN "Senci *o«°’ }}■» Junia> smo imeli ^^bni dan a ^5ar—^Nataša Na Srn° imeli oh-,, ®°ričevemu, Iger avioni v ! dan’so nas na‘ krajih i» ®oz so bile na razdori Tev™ Ur,eieni tekmovalni Jelkov n ko °V-ci & Posameznih ke naloge’ saJ SSHfljivL Ha \_f? ° spretni in iz- rfJOljivi da t,ui sPretm m iz-faj° bile nrerw ° opravili naloge, °f.n° bombov r^tevne- Metali so Sotore ,tr-.ciji’spretno postav-"kmovali \ »r* .2 zračno puško, A°hi v daH^u po vrvi in v kako se 7„ ■ Z mesta> pokazali "No toDn^f°,,.0rientirati> kako Precej P°*taf*e znake, in kar SBk vedeti o prvi Predavanji 0 JL t?a so poslušali Pkaivih. xu .P*11111 strupih in eks-‘Sadnja točk, ¥ veliko naučili. ie b«o gSriP obrambnega 0 so izvprti; .^e Požara. To ^ «vedh gasilci PGD Šmihel. — ,TW kovane«.' Pttnteru nepri-**li bi tudi mi °J° domovino! “ fe,.Smo raz^hsjjf1^ tudi miting, C Posebnf ^ pitate ter y Stevdko glasila Prvi 5v>‘ v gozdu v3 hkrati s Hote,0^. daje „ur‘ .smo bili felta Poteki °brambm dan ne-“Po. In a takih dni še P^ava za Ch^vanea rv“!e-V P^eru branitisv^ft"fpada w tudi mi 9lo domovino. 0SLjgAeMERZEL,7a> »Mtlke Sobar-Nataša" Novo mesto *** ia vzor aio«m°ta bit^i1}0 m blatna "toč, Vest dpn^ vesela ali teži:ona naslovnikm Favočasno Poki? d®biti ^v zato je Sfi *» POs?hn , e ra ra te^^e tam-,lqer so . No Sst°Pne. naokrog in tebaniH _ .V1«0 imeli sre rC , uueu sre-i“afko Markovič StetaSn°> čeraiSmo pri prinese mora Sv£°>i PwL‘ežko Pričakuje, rbi poi„®a ^v mesecu, ko ^ Poleg p°šte še pokoj- ' Sn?tcib> ”kodelaKSamo v služ-V"1 Vse „ °. obrede z mrv. S“te ra vasi, fel« v tnlaH?b. Aktivno sc ?> vreden ROGOVILIL v ZDRAVSTVE- ^ DOmiT“',v !o tebanjii P°P°!dne ^stvene« m,Uičniki odpejali iz "kt°da HihL 1112. v Trebnjem Taje Dri?i?V® ** Medvedjega S*«! bolnjVp^ v čakalnico, nadle-^>tah. Ker o- 0Vlral delo v ambu-^Pokiicali mn??'?, mogU P°miriti, ^vpt0stnr , e' ki so 8a od' stoi za lztreznitev. !°Su7 IZGINIL - V ii?10 z motni! * nekdo odpeljal tk CSE1** Rajka Grmov- otnovanjskm hi u Je stak) Pred OKRADEN - JJ®52 taksist 5. ,e|el.nic« m« “ odnesel vso gotovino. Denarja ni Poslovanje po domače botrovalo poneverbi v H melj ni ku Na okrožnem sodišču v Novem mestu seje morala zagovarjati Ruža Vukšinič, obtožena treh kaznivih dejanj poneverbe in uničenja uradnih listin. Vukšiničeva je bila zaposlena kot fakturistka v TOZD Hmelj nik v Novem mestu in trdi, da si ni prilastila zaupanega ji denaija, pač pa tudi ne ve povedati, kje bi denar bil. Dejstvo je, da je januarja 1974 zmaigkalo 10.800 dinaijev, ko pa so čez nekaj dni začeli denar iskati, ga je prinesla, češ da ga je našla v drugi blagajni. Na skrbi je imela več blagajn, iz katerih je dajala denar enkrat v to, enkrat v drugo kaso, poslovanje po domače pa seje maščevalo. Prav tako je 16. avgusta 1974 zmanjkalo 10.820 dinaijev. Obakrat je šlo za izkupiček od dnevne prodaje pjač. Tudi za ta denar trdi, da ga ni vzela zase, prav tako pa senatu ni vedela pojasniti, kje je tolikšna vsota, za katero je bila odgovorna. Obtožena je bila še prilastitve 70.380 dinaijev, vendarjo je sodišče oprostilo obtožbe tega kaznivega de-janja, ker zanj ni bilo dovolj trdnih dokazov. Glede na to, da je bila obtoženka zaradi prometne nesreče zdravstveno prizadeta, in zaradi drugih olajševalnih okoliščin ji j e senat prisodil 1 leto in 6 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, vendar sodba še ni pravnomočna. Oškodovanemu podjetju mora Vukšiničeva povrniti nastalo škodo. Slišati je bilo, da se bo javni tožilec zoper omiljeno kazen pritožil. Očitno je, da so Novo-meščani radi vozili čez novi most le prve dni, da so si potešili radovednost, zdaj pa večina avtomobilistov spet rine skozi mesto. Kolone vozil so vnovič natrpane na ulicah ob prometnih konicah, medtem pa novi most požira le malo osebnega prometa. Vdani tradiciji Stara navada — železna srajca! Čuditi se je le, da se meščani tako oklepajo tradicije, čeravno se jim mudi bodisi v službo ali domov, in da se stari navadi na ljubo pečejo v pločevini pol ure dlje, kot bi bilo potrebno. Dva soseda sta pred dnevi izvedla poizkus. eden se je ob 14.30 iz Bršljina peljal v Žabjo vas skozi mesto, drugi čez novi most, pa je bil drugi 22 minut prej doma. Že je pojedel kosilo in vzel v roke časopis, ko je prvi ves potan dajal razgreti avto v garažo. .. UMRLA PODVOZOM 19. junija ob 18.10 seje med prevozom sena smrtno ponesrečila 764etna Marija Jerman z Viniške ceste v Črnomlju. Jermanova je vodila konjsko vprego od Dobličke gore proti Jelševniku, med vožnjo po klancu navzdol pa je padla pod zavrti voz. Zadnje kolojoje potiskalo še dobrih 30 metrov, preden seje konj ustavil. Bila je tako hudo poškodovana, da je na kraju nesreče umrla. in. umna. leden dni uživali svobodo 2|fP°rn*ke iz KPD Dob so prijeli v ljubljanskem živalskem vrtu — V sedmih Prostosti je vlomilska trojka zagrešila novo serijo kaznivih dejanj 50 °d presti • ^ 6 25 zjutraj ^egnjjj kazni na Dobu * E ? ttni. Sniša Dikič in 20 lpt ®ušan Groz-g?’Obat,n'?atk°Hamber- zaporne P3 je tokrat že j7 •!en> na ^rtič ušel. p0 !?°j> b7°fVi,'lki 80 J111 puhali za so fantje J* »bhefci, u IantJe najprej ^kajdni t "°butev- 0čitno so $?o£ju, ke eli 113 dolenjskem ob-f",°m'*fana v zidanico v/ffeikom 1 0Iia Kotnika pod k) tab>jenih , in škornje ter Sui pa so vlome ^ Oskrben' 0blačil- Za prvo silo ^jevali1’ ^°tem Sumijo A NnSt* ZaSreŽijS° V tednu dni pro- 5: *Sh,s ,r£i-u,v dejanj. Vlamljali so v vikende, kradli avtomobile in se z njimi prevažali, vendar so jih cesto menjali. Ker pa so jim bili avtomobili BMW še posebno pri srcu, jih je ta okoliščina izdala. V noči na ponedeljek so ukradli BMW zelene barve s celjsko registracijo. Ker so kriminalisti domnevali, da so se z njim odpeljali pobegli ptički, so prek „vala 202“ prosili za pomoč občane. Ze po dveh urah je nekdo poklical postajo milice v Šiški in povedal, da je videl zelen BMW z mlajšimi fanti, ki je vozil proti Večni poti. Vse razpoložljive sile so ljubljanski miličniki usmerili tja, pri živalskem vrtu pa je stal zeleni BMW, medtem ko so ubežniki pred kletkami ogledovali živali. Eden je imel pri sebi nož, v avtu pa je bilo precej sanitetnega materiala, iz česar se da skle- pati, da so bili pripravljeni na vse. Precej predmetov, ki so jih pogrešili ob vlomih na dolenjskem območju, je bilo najdenih v Ljubljani Izlet ubežnikov je bil v tednu dni končan. ŠKOCJAN: ČELNO TRČENJE 11. junija zvečer je Viktor Debevc iz Klenovika vozil osebni avto od Dobruške vasi proti Bučki. V Škocjanu je zapeljal čez most in zaradi pešcev zavil v levo, tedaj pa je nasproti pripeljal avtomobilist Slavko Avsec iz Hrastulj. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem sta se oba voznika laže poškodovala, nekaj prask pa ima tudi Avščeva sopotnica Slavka Avsec: Gmotno škodo cenijo na 30.000 dinaijev. Pod toč na ljubljan-kaznivih PortevcEvi rJENa kazen w0vri0 C?0 ELSPremembami Jpo“ sodišče SRS je z 'nestu Te (!rui.,!zre^eno pred »diščem v Novem Wk«n2ivodkinii Ob«-2lo'°bsoien8a podjetja Doli9^ S® bila za grabež S>geRad‘nat]ev- Kazen IS di »Pravi P°ra in 8 let Prc-Sa sP'aJanja poklica, ve- ijen!'1’ 2 dru?Kt0^nini razPola' 'jetore?Sfnim Preir*ože-reJ Potrjena. 14 •fSSgfc : : ■ ■ ■ F. 'Metni! 2’ 16 »S.2.M»feg»SI„. i v Nov/ na postaj° : j c 'mn mestu de- : dnu dinarji in : mi Jkumenu, ki so se I 55 SttSl. I **"a 'z Adoševcev j i'v!?amico našel«! Jjan i„ Pošt, na ;r» «kR*e“*te £*« bife St je šel še i _ .“ “va- Obadva • ifH ižRuff'3 na milico. ■ >ev.0v>č if uJ,ene denarnice : NCj«bil. Prijetno^! eHost ^ Je Bojanovo : ‘ na8radil s 1.000 j METLIKA: ZRINIL GA JE S CESTE - 13. junija zvečerje Metličan Franjo Žcleznjak vozil osebni avto na hrvaško stran. Pred mostom čez Kolpo ga je prehiteval z osebnim avtom Jure Badovinac iz Brezovice pri Suhorju. Med prehitevalnem pa je opazil Zeleznjakov avto in ga zrinil s ceste, kjer se je prevrnil, Badovinčev avto pa je odbilo v drugo stran. Pri nesreči seje poškodovala Stojka Badovinac z Brezovice, da sojo morali odpeljati v bolnišnico. Nekaj odrgnin je dobil tudi voznik Badovinac, medtem ko Zeleznjaku ni nič. Gmotno škodo cen|o na 20.000 dinarjev. BRŠLJIN: TRClL V KO- LESARJA - 16-letni Dušan Anžlo-var iz Male Bučne vasi seje 15. jun; a popoldne peljal na kolesu z motorjem iz mesta proti domu, pri Pionirju pa je s stranske ceste za-pelj al na glavno avtomobilist Anton Jerič iz Novega mesta. Podrl j e kole-saija, da je dobil la^e poškodbe, gmotna škoda pa ni velika. NOVO MESTO: BREZ LUCI V OGRAJO - Edmund Piki iz Cegel-nicc je 15. junija okrog 22. ure brez prižganih luči vozil osebni avto iz mesta proti domu. Pri poslopju Cestnega podjetjaj e prehiteval osebni avto, nato pa ostro zavil v desno in pri tem trčil v betonsko ograjo. Voznik Piki je padel iz avta, ranjena pa sta bila on in njegov sopotnik Janez Kastelic iz Novega mesta, kije ostal na sedežu. Oba sta v bolnišnici, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev. TREBNJE: ŠKODA V TOVORNJAK - 16. junj a dopoldne je Franc Golob iz Mačkovca pri Veliki Loki vozil „škodo“ od Novega mesta proti Ij ubljani. Pri Trebnjem je prehiteval tovornjak, naproti pa je pripeljal drug kamion, v katerem je bil za volanom Alcjz Borštnar iz Dobrave nad Stično. Osebni avto se je zaletel v tovorigak, voznik Golob pa je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico. Gmotne škode je za 25.000 dinarjev. RAKOVNIK: Z DVORIŠČA NA CESTO - Alojz Murene iz Mokronoga je 17. junija zvečer vozil osebni avto od Mirne proti Mokronogu. Na Rakovniku se je z dvorišča pripeljal na kolesu Peter Mejaš iz Zabukovja in trčil v avto. Ranjenega kolesarja so odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 2.000 dinagev. PODZEMELJ: KONJ JE POGINIL - Martin Režek z Radoviče je 18. junija dopoldne vozil osebni avto od Metlike proti Podzemlju, s stranske ceste pa je predenj nenadoma pritekel konj. Prišlo je do trčerja, pri čemer je bila žival tako poškodovana, da so jo morali pokončati. Lastnik konja Peter Butala z Dol.Dobravicc je pred nesrečo konja privezal na leseni steber v Gradcu, vendar seje ta iztrgal in odpeketal po cesti proti Metliki. Lastnik konja je oškodovan za okrog 15.000 din, za več kot 8.000 din paje škode na avtomobilu. VLOM NA POSTAJALIŠČE 19. junja zjutraj so na železniški postaji v Vel.Gabru ugotovili, daj ih je ponoči obiskal vlomilec. V prostoru je bilo vse razmetano, v pisalni mizi pa je nepovabljeni gost našel samo 2.70 (Jinaijev. Odnesel pajc še nekaj drugih predmetov, kot jopico, škarje itd. V pisarni so imeli tudi blagajno, vendar seje vlomilec sploh ni lotil. Na zaslužen počitek gredo po , .maratonski" ligi tudi rokometaši v drugi zvezni ligi. V zadrg em kolu ni prišlo do večjih presenečenj, le da so Ribničani, nekoliko nepričakovano, po porazu Rovinja prišli za mesto više in tako dosegli lep uspeh. Sevničani so izpadli in bodo igrali v slovenski rokometni ligi, prav tako tudi Novomeščani, ki vse do skupščine rokometne zveze Slovenje niso vedeli o svoji »tekmovalni" usodi. OBUTEV-NOVOLES 64:65 (33:30) V minulem kolu dolenj ske košarkarske lige je bilo vsekakor naj boj zanimivo srečanje v Novem mestu, in sicer med mestnima tekmecema Obutvijo in Novolesom. Favoriti v tem srečanju so bili boj izkušeni Novolesovi igralci, vsi reprezentance Dolenjske, vendar so jih igralci Obutve pošteno namučili. Sre Čarge je bilo ves čas izenačeno in Novolesovi igralci so ga dobili z veliko sreče v zadnjih sekundah. Žal do zaključka redakeje nismo dobili tudi ostalih rezultatov. DOLENJSKA -ILIRIJA 65:67 (25:33) V prvem kolu jesenskega dela republiške kadetske lige so se Novo-meščanke pomerile z vrstnicami Ilirije. V prvem polčasu so bile gostje precej boljše, v drugem delu pa so domače Ljubjančanke dolgo „lovi-le“, jih deset minut pred koncem ujele in povedle. Minuto pred koncem so Novomeščanke še vodile, nakar so naredile nekaj hudih napak in gostje so deset sekund pred koncem poraz spremenile v tesno, a zasluženo zmago. Domače so izredno slabo izvajale proste mete, saj bi lahko dosegle kar petnajst zadetkov več. Izkazali sta se le Kuretova in Žnidaršičeva. Dolenj ska: Džolevič, Strajnar, J. Hrovat, D. Hrovat 5, Grive c 1, Tomšič 8, Galič 17, Jankovič, Žnidaršič 23, Bilobrk, Kure 5 in Senica 6. NOVOTEKS IN BORAC Končan je spomladanski del tekmovanja v borbenih igrah. Po prvem delu vodi v skupini A Novo-teks, v B pa Borac. Skupina A: 1. Novoteks 10 točk, 2. Železničar 10, 3. Luknja 4 itd; skupina B: 1. Borac 8, 2. Gozdar 8, 3. Gorjanci 8 itd. D. BRATOŽ TURNIR ZABRE2ICE Krški rokometni klub je z Zvezo telesnokulturnih organizacij pripravil rokometni turnir v počastitev občinskega prf.znika in 500-letnice mesta Krško. Udeležile so se ga ekipe iz Sevnice, Ljubljane, Brežic in Krškega. Na močnem in kakovostnem turnirju so nekoliko nepričakovano zmagali člani slovenske republiške lige, ki so premagali oba člana druge zvezne lige. Rezultati: Slovan-Celu-lozar 28:21, Slovan-Brežice 21:23, Brežice-Sevnica 19:13, Celulozar-Sevnica 15:18. Vrstni red: 1. Brežice, 2. Sevnica, 3. Slovan, 4. Celulo-zar, Najboljši strelec je bil Gorišek, najboljši vratar pa Jurkas. „TJENTIŠTE 77": KRKA DRUGA Na letošnjih enajstih športnih igrali delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije so nastopili športniki novomeške „Krke“ zelo uspešno. V, odbojki so ženske osvojile drugo, moški četrto mesto, v rokometu sta bili obe Krkini vrsti prvi, nogometaši so bili šesti, igralke namiznega tenisa četrte, igralci tretji, v streljanju so bila dekleta druga, moški tretji, šah isti pa so bili drugi. V skupni uvrstitvi je bila „Krka“ z 235 točkami (prvi, Alkaloid, jih je zbral sedem več) druga. USPELE IGRE — Novo mesto je minuli petek in soboto imelo v gosteh okoli 400 športnikov, ki so se udeležili 12. letnih športnih iger ,,vodaijev“ Slovenje. S kvalitetno prireditvijo so vodaiji počastili Titove in partij&e jubileje. Inles peti, Sevnica izpadla Končani boji v II. zvezni rokometni ligi — Novomeška rokometna vrsta ostane v 1. slovenski ligi INLES - RUDAR 24:21 (12:11) Gostje so dobro začeli in vodili vse do 24. minute, ko so pobudo prevzeli domači S hitrimi in uspešnimi akcijami so domači nadaljevali tudi v drugem delu zadnjega prvenstvenega srečanja v tej sezoni in povsem zasluženo premagali dobrega tekmeca. Okoli 300 gledalcev je videlo izenačeno in lepo tekmo. Inles: I. Kersnič, Abrahamsberg 3, Ilc 4, S. Kersnič 3, Žuk 3, Šilc 7, Karpov 3, Gabrijelčič 1, Lajbacher. M.G. SEVNICA-ZAGREB 32:38 (18:13) Okoli 150 gledalcev je pričakovalo, da se bodo domači rokometaši od druge zvezne lige poslovili z zmago. V prvem polčasu so z odlično igro nadigrali goste, v drugem pa so močno popustili in z brezvoljno igro omogočili, da so Zagrebčani izenačili in dosegli preprečljivo zmago, da so Zagrebčani izenačili in dosegli preprič j ivo zmago. Sevnica: Možic, Jančič, Gane 9, Jazbec 3, Jurišič, Guček 2, Svažič 8, Barič, Štojs, Krištofič, Trbovc 10 in Sirk. INLES - LAO 22:26 (12:14) V prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca ljubljandce armadne oblasti, ki se pripravlja za vsearmacino prvenstvo v Mariboru, po lepi igri premagala domače drugoligaše. Za vojaško reprezentanco so nastopili tudi državni reprezentanti, sicer pa imena Nimš, Zorko, Serdarušič, Fejzula, Miljak, Slavkovič in Radič povedo, da Ribničani v tem srečanju niso imeli možnosti za zmago. M.G. KRKA OSTANE V LIGI Osrednja točka skupščine rokometne zveze Slovenje je bila razprava o sprejemu novega tekmovalnega sistema. V moški in ženski republiški ligi bodo odslej tekmovale se-lekcje, obe ligi pa sta razdeljeni na vzhodni in zahodni del. V moški vzhodni ligi bodo igrali Sevnica, Posavje, Celje, Šaleška dolina, Koroška, Sloverj Gradec, Pomurje in Maribor, v zahodni pa Novo mesto (Krka), Gorerjdca, Ribnica, Ljubljana, Zasavje, Gorica, Obala in Jelovica. LESKOVEC: ROKOMETNI TURNIR 26. junija bo leskovški Partizan pod pokroviteljstvom krškega občinskega sindikalnega sveta pripravil 5. rokometni turnir v počastitev dneva samoupravljalcev. Posvečen bo jubilejem tovariša Tita, 500-letnici Krškega in 20-letnici društva Partizan. Nastopile bodo ekipe iz Novega mesta, Brežic, Sevnice, Radeč, Krmelja, Minerva in domači Partizan. L.Š. KRŠKO: 1. NOVO MESTO V počastitev krškega občinskega praznika so pripravili tudi kegjaški turnir, na katerem so zmagali Novomeščani (913 kegjev). Za njim so se uvrstili Krško (856), Brežice (838) itd. N.G. „LOKA 11“ GRADISU Na kegljaškem turnirju za pokal „Loka 77 je nastopilo 23 ekip iz Slovenje in Hrvaške. Brez konkurence so bili Gradisovi tekmovalci, na drugo mesto pa so se uvrstili domači tekmovalci. Vrstni red: 1. Gradis 943, 2. Krka 872, 3. Duga Resa 849 itd. NOV TURKOV USPEH Na tradicionalni kolesarski dirki ,,Za nagrado veteranov1* so nastopili tudi novomeški kolesarji. V konkurenci članov je bil Božo Mijajlovič štirinajsti, pri starejših mladincih j e Turk po odlični vožnji prišel na cilj prvi, Zrimšek deseti, pri mlajših mladincih paje bil Vehar peti, Štih trinajsti in Papež dvaindvajseti. MIJAJLOVIČ V REPUBLIŠKI EKIPI Novomeški kolesar si je po lanskih in letošnjih uspehih zagotovil mesto med šestimi najboljšimi kolesari v Sloveniji. Udeležil se bo največje dirke v državi ,,Po Jugoslaviji", ki se bo pričela 26. junja in končala 3. j ulj a. Božo bo nastopil v konkurenci najboljših evropskih kolesarjev, saj bodo nastopili predstavniki dvanajstih držav. PELI Z NAJBOLJŠIM ČASOM DRUGA Na konjeniški prireditvi v Komendi je nastopila tudi Peli, last Jožeta Antončiča iz Šentjemga. Peli je tokrat vodil Vlado Kovač, dosegla pa je najbo$ši kilometrski čas (1:25,3), kar je za kratko ste//) v Komendi izvrstno. Rezultati v denarnem handicapu za 3 12-letne kasače na 1600 m: 1. te :: 2. Peli (Vlado Kovač) 1:26,0; 2 ir. .: 2. Peli 1:25,3. VODI GORENC V petem dolenjskem jadriiv \ pranstvu seje minuli teden spi -;e-nil samo vrstni red v L kategori Gorenc, 780 točk; 2. Klene 717; 3. Kastelic, 407 itd. Vrsc- a v gen. uvrstitvi je ostal n. > menjen: 1. Kotnik, 1164; 2. He-menčič, 717, 3. Gorenc, 64[ itc Doklova državna prvakinja Uspeh novomeških telovadk na 31. drže.' em prvenstvu Minulo nedejjo je na 31. državnem prvenstvu v gimnastiki nastopilo kar 165 najbojj-ših jugoslovanskih telovadcev in telovadk, med njimi tudi naj-bolj obetavne Novomeščanke. Dolenjke so v Banjaluki odlično telovadile in dosegle lepe uspehe. Vsekakor je najbolj razveselila komaj 13-letna Jasna Dokl. Navzlic spodrsljaju na bradji je Novo-meščanka osvojila prvo mesto in tako postala naj mlajša članska državna prvakiija. Premagala je celo 21-letno Slavico Kundančino- Belič, zadnjo telovadko iz naše muenchen-ske telovadne vrste. Novomeška vrsta je bila dobro zastopana tudi pri mjadinkah, saj sta se za naslov naj bo5 še potegovali Kavškova in Kočevaijeva. Dolerj-kam tokrat ni šlo najbojc, kljub temu pa sta dosegli zelo lep uspeh, tretje in peto mesto. Rezultati, mladinke (29 tekmovalk): 1. Kolar 35,40 (Ljubljana), 3. Kavšek 35,20, 5. Kočevar 35,00, 14. Požar (vse Novo mesto) 33,45 itd; članice: 1. Jasr. 'V* " 36,50, 2. Kundačina (Zreigun.n) 36,40 itd. Rezultati m po„u •.ci.rih orodjih. Mladinke: bradla: *. Kavšf k 17,50 5. Kočevar (oi 1. Kavšek > A Kavšek (N m) 1 /, Ja: 1. Kundačr i 1. Dok' : 18,35,pa; • _ :i) 17,40; parter: r,80; preskok: ; članice, brati-(!.’) 18,45; gred: t!.;Dk: 1. Doto ...ki 18,75. fr junija 1977 m Eflvard Kardelj, član predse« Siva Sf RJ in ZKJ, bo pokrovh tt.Si letošnjega 30. športnega prvenstva JLA, ki bo od 28. junija do 5. juljja v Mariboru. Na sli*,: tov>rj$ Kardelj ^ po- veljniku... ljubljanskega armadnega območja Francem Tavčarjem. DOLENJSKI LIST BREZ SMISLA ZA SALO -Nizozemca Berenda Udinka je spoznanje, da letalsko osebje nima smisla za šalo, stalo tisoč dolarjev. Toliko je namreč moral odšteti za kazen, ker je vznemiril varnostne organe. Nizozemec je pri prevzemu prtljage zaprosil, naj z njegovim kovčkom ravnajo pazljivo, češ daje v njem bomba. Ko bo prihodnjič obiskal ZDA, bo Berend Udink na letališču presneto tih. OSVETLJENE KAMELE - V nekaterih deželah Srednjega vzhoda so tavajoče kamele povzročale vse preveč prometnih nezgod, zato so se odločili, da morajo gospodarji kamel svoje živali označiti s fosforescentnimi nalepkami. NEKADILSKO MESTO - V sovjetskem mestu Soči želijo, da bi bili kadilci na mestni ulici tako redki kot sprehajalci v pižami. Da bi svoje želje uresničili, so prepovedali kajenje na vseh javnih prostorih: v vseh restavracijah, gledališčih, v vozilih javnega prometa, šolah, bolnišnicah in celo na odprtih prostorih, kjer se zbira na oddih veliko ljudi. MAŠČEVANJE - Kako zelo je Horace Whittell sovražil budilko, ki ga je redno in zvesto budila za v službo, je pokazal šele po 47 letih, ko so ga upokojili. Vzel je sovražno budilko in jo odnesel pod največjo prešo. Od budilke je ostala tanka ploščica. ZAPRT KROG - Znanstvenik Ronald Peterson je napisal študijo, v kateri je med drugim namignil študentom, ki se uče s steklenico piva na mizi, naj pred izpitom potegnejo požitek ali dva. Na osnovi številnih raziskav je ugotovil, da se znanje, pridobljeno pod vplivom mamil, izvije iz pozabe le, ko mamilo ponovno deluje. Šoferjevi Čuvaji - Bolj tragične so posledice, če pije šofer, saj mu alkohol ne poživi pozornosti in poveča spretnosti. Prav zato so v nekaterih lokalih v Kanadi postavili naprave, ki šoferju za nekaj drobiža povedo, koliko promilov alkohola je v krvi. Ta ukrep gostincev naj bi preprečil, da bi količino popitega alkohola ugotavljali policaji. Zaton pornografije Špekulacija s pornografskimi filmi se niti v Franciji, ki je bila nekdaj med najbolj razkričanimi zaradi razuzdanosti, ne izplača več. Tretjina filmov, ki so jih svoj čas v Parizu vrteli prvič, je bila pornografske narave, danes jih je še komaj ena šestina. Doslej je špekulacija z njimi cvetela. Proizvajalci, založniki pornografskih filmov, so kmalu zavohali, da ti filmi stanejo manj, nesejo pa toliko več. Izvedenci pravijo, da je za snemanje pornografskega filma dovolj štirinajst dni. Gotovo lep prihranek, če pomislimo, koliko stanejo filmske zvezde. Za snemanje pornografskega filma porabijo povprečno 300.000 - 600.000 francoskih frankov, medtem ko je vrtenje nekega pornografskega filma samo v Parizu vrglo 168.468 frankov; za Parizom pridejo na vrsto druga francoska mesta. Že v šestih tednih sta dva takšna filma („Polna usta" in ..Fantazije za pare“) vrgla v Parizu 623.071 frankov. In vendar kažejo številke, kakor že omenjeno, pot navzdol. Obisk pornografskih filmov je v Franciji lansko leto zajel 5,87 odst. vseh obiskovalcev. Blagajne 90 zaznamovale dohodek 100 milijonov frankov, to je 5,75 odst. celotnih dohodkov od filmskih predstav. Največ gledalcev pornografskih filmov ima seveda Pariz, in sicer 45,8 odst. Poročilo ženevskega lista iz Pariza pove še ob zaključku, da po tem postopnem usihanju konjunkture za pornografske filme v Franci- {'i računa zdaj špekulacija na talijo, ki je v tem pogledu še „mlada“ .... Z veliko napetostjo čakajo na film ,.Porchi con le ali“ (Prašiči s perutmi), ki ga pripravljajo po knjigi Angela Maria Dore-ja. To ne bo samo „porno“, temveč ..politicu porno“! Poleg poudarjenega „seksi-zma“ še politika torej! Vesoljski obisk na Kitajskem Največji kos kamna, ki je priletel z neba — Eksplozija iPo skopih vesteh iz Kitajske je lani padel velik meteorit v provinci Pajen. Zdaj že vemo, da je padli meteorit največji nebesni kamen, kar so jih kdaj našli na Zemlji in da prekaša vse ostale tudi po širini območja, na katerem se je razpršil. Lanskega 8. marca je dober milijon kitajskih delavcev in kmetov ob 15. uri zagledal veliko ognjeno kroglo, ki je s silno hitrostjo letela nad zemljo. Krogla je dajala od sebe predirljiv zvok, podoben hrupu super-soničnih letal, za njo pa se je vlekel dim in prah. 17 kilometrov nad mestom Kirin je krogla udarila ob tla. Po besedah očividcev je nastala tako močna eksplozija, da je pobila vsa okenska stekla in odpirala vrata daleč naokoli. V trenutku eksplozije je krogla zasijala s svetlobo, močno kot sončna. Z mesta udara se je dvignil oblak v obliki gobe, ki je dosegla višino 50 metrov. Oblak je bil tako gost, daje vse za seboj popolnoma zakril. Znanstvena skupina, ki so jo sestavljali raziskovalci kitajske akademije znanosti, je v enem mesecu zbrala okoli 1000 najbolj vernih pričevanj. Opravili so vse potrebne meritve in izračune, izrisali so skice, zemljevide in dokončali teste. Tako so ugotovili smer, hitrost, maso in ostale značilnosti meteorita. Največji kos meteorita je padel v vas Kaoshan. Zaril se je Kitajski strokovnjaki opazujejo luknjo, ki jo je naredil največji kos meteorita. Luknja ima v premeru dva metra. 6,5 metra globoko v zemljo. Ko so ga odkopali, so mu natehtali 700 kilogramov, torej za več kot kilogram več od doslej največjega meteorskega kamna, ki so ga našli v ZDA. Vsega skupaj so zbrali več kot 100 kosov meteorita v skupni teži 2700 kilogramov. Izračunali so, da je meteorit imel ob vstopu v zemeljsko ozračje maso štirih ton. Ob tla pa je udaril s hitrostjo 500 metrov na sekundo. Miki Muster Janez Trnove ■ ■ ns*- .» .vV- . v, -j Rešitev prejšnje križanke „ is t«. s1 M« » V P K b ~ K O R Csr A R L $ A K 1 R 6 A Sil i R M 0 S k- f>v i D M A 3 fc V « >M t M O R 1 A L S ss S" € T e rt 3 ir. K o r an* P * C S fc r N i K A v fc MU O T O N * r A bi ¥r 1 R. L 1 L 1 S — B fc 1 A K Aj A * N 1 C A — e tc & P R e S ST T A r A R , & T R A M K A prgišče misli teše Gledanje televizije je aktivno lenarjenje. H. VENSKE Imeti svoj jezik pomeni imeti svoje bistvo. J. POGAČNIK Plemenitost človeka je misel. A. FRANCE OL MASKA TRAVNIK OBVODI PEVEC DARIAN TRDO- NEBNIK PESNIŠKA FIGURA DRUŠČINA N/ DL (GRALKA NIELSEN OČKA DEL KOČEVSKEGA VIŠAVJA DOPRTINA > GERM. OREL 100 TIBET. GOVEDO m. ENIGMAT TF71VA ‘ANT0N TE2AVA KUHELJ LOVEC nakaže ■I mu ni k DEL STREHE ŽLAHTNI PLIN NJIVSKO ORODJE DL ZNI 2. IME I&na OBRI SREBRNIK ZVSEKR-ZA ZUN-ZADEVE SKANDIN 30G GRAM OBALE s? Njegovo veličanstvo gospod krompir Inki so s krompirjem zdravili bolezni, Francozi pa so ga obsodili, da povzroča sifilis; v resnici pa je tako vsestranski sadež, da bi človek lahko živel zgolj ob hrani iz krompirja in mleka Spričo pestrosti in kakovosti sodobne prehrane kaj radi pogledamo postrani na krompir, a vendar je ta gomolj po krivici zapostavljen in premalo poznan. Poleg vsega se krompirja drži še cel kup neutemeljenih sumničenj, med katerimi ni na zadnjem mestu ta, da je krompir krivec za vse tiste odvečne centimetre okoli trebuhov dobrojedočih in malo se gibajočih sodobnikov, ki bi radi združili basanje s hrano z vitko postavo. In ker krivec mora biti, kaj radi pokažejo na nič krivi krompir. Res neupravičeno obtoženi krompir, ki je poleg tega stanovit pridelek dolenjske zemlje, zasluži, da o njem povemo pravičnejšo in predvsem resničnejšo zgodbo. Za začetek napišimo, kar takoj, da bi morali pojesti skoraj 6 kilogramov krompirja, da bi pridobili pol kilograma telesne teže. Krompirjev gomolj namreč nima prav nič več kalorij kot jabolko njegove velikosti, le da se ga ne drži toliko nezasluženega sijaja ter slave. Ministrstvo za poljedelstvo Združenih držav Amerike je v neki svoji študiji poročalo, da bi človek samo z uživanjem krompirja dobil vso potrebno količino vitamina B 2, za polovico več železa in kar štirikrat več, kot je potrebno, vitamina B 1 in B 3. Se izdatnejši je krompir z vitanimom C, saj ga daje več, kot bi ga telo potrebovalo. NEKOČ SO MU REKLI „PAPA" Vseh teh odličnih krompirjevih lastnosti niso poznali Indijanci, ki so 200 let prej, preden smo začeli naše štetje, že sadili in gojili svoj „papa“, kakor so marljivi Inki v_ imenovali krompirjeve gomolje svojih visoko ležečih polj v Peruju. K žalostnemu zgodovinskemu dejstvu, da je bela rasa s španskimi konkvistadoiji popolnoma uničila cvetočo inkovsko civilizacijo, je treba pripisati, da se je ljudstvo Inka Indijancev za uničenje oddolžilo s krompirjem. Ves svet ga je prejel od njih, od poljedelcev bronastih obrazov, ki so tako pokazali, da so preživeli krvavi pohlep španskih pustolovcev in osvajalcev ter da so človeštvu kljub porazu dali več kot bradati pogoltneži s križem in mečem v roki. Evropejci so prvi krompir zadelali leta 1537 v andski vasi orocota. Imenovali so ga turna de tierra in zapisali, da je »dobrega okusa ter primernega vonja celo za Špance“. Takrat se jim seveda še sanjalo ni, da bo ta rastlina šla na osvajalni pohod po vsem svetu. Prav tako niso poznali vse kuharske umetnosti, s katero so znali Inki pripravljati krompir. Kasnejša odkritja so pokazala, da so poznali poseben način priprave krompirja; gomolje so znali tako „obdelati“, da jih je bilo mogoče shraniti za dolga obdobja. Krompir so znosili več kot 3000 metrov visoko v Ande, kjer je ponoči zamrznil, podnevi pa so ga sušili na vročem soncu. Tako so dobili dehidriran krompir, ki je bil sicer trd kot kamen, a lahak za prenašanje ter zelo uporaben, ko so ga zmleli in zmešali z vodo. Razen za jed so Inki uporabljali čudoviti gomolj tudi kot zdravilo. Rezine krompirja so polagali na zlomljene ude, z njim oblagali vročične glave, zdravili revmatizem in prehlad. SAMEGA ZLODEJA SADE2 V Evropi so ga pred 400 leti sprejeli s sumničenjem. Ker krompirja nikjer ne omenja sveto pismo, so ga mnogi smatrali za neuporabnega v človeški prehrani. Ker je poleg tega krompir brez semena in se ne seje, so ga „pozna-valci“ proglasili za zlodejevo delo. Francoski strokovnjaki so razglasili, da krompir uničuje zemljo, v katero ga sadijo, zdravniki pa so pristavili, da je krivec za celo vrsto bolezni, med katere niso pozabili všteti sifilis. Tisti, ki so v novem gomolju iskali večni napoj ljubezni, pa so ga proglasili za izredno močan afrodiziak. Tudi pri nas so kmetje sprva sprejeli krompir kot nepotrebno zlo. Prve njive, posajene s krompirjem, so posebni čuvaji morali varovati pred svetim ogorčenjem ostalih. Dandanašnji o kremp^. ..eVej več ne govori kot o “V kot jf delu. Vse bolj se uveljavlja * ^ pogrešljiv del prehrane1 vk* veštva. Dosedanjim neKJ ^ to različnim vrstam krompuJ ^ kmalu pridružila M krompirja, katero znanstveniki iz 23 dezei- ^ domovini krompirja, dei j . t narodni center za »On$$ katerem poskušajo vzgoj vrsto te rastline, ki bi ia v vlažnem tropskem poj jim bo to uspelo, bodo lačnih, ki prebivajo 1»° ,^>p skim ravnikom, dobui dragoceno živilo. rešiš®1 Novi krompir bo globoko zarezal v brazde ’ ^ čega se kmetijstva ten : ^ t žel Za njegovo pridelovanj ^ bodo potrebni PesSlC11? do vts!; predelovalni obrati. Ko „,o( povsem razvili, bo odP9^erna jj I vsem bole znim m P1™ rast v tako imenovanem Pasu- ■ n kaj ^ Če na hitro pomisli®1 : m! je pravzaprav krompir . potem moramo uvideti, -^ii namesto preziranja ’ j na čast bi morali zapeti nico! Odprta nedra zeIP^f„tn pri9* na gomolje, ki so k na* P iz daljnih andskih p° i ZA OČETOM , . .s* * ‘O—- mm i -■>" . *y-j .v.ivJL.v.v.v.v: • 'V ' m 184 Naslednjega dne sta priplula do kraja, kjer se je struga vedno bolj naraščajoče reke razcepila v dva rokava. Bila sta prepričana, da ju deli otok, zato se jima je zdelo pač vseeno, po katerem rokavu odplavata dalje. Odločila sta se za desnega. Voda je bila tam spet tav. iri^a in tako globoka, da si z drogom nista mogla pomagati. Spravila sta čoln k desnemu bregu in se izkrcala. 185 Sklenila sta napraviti si dve vesli. Blizu brega sta našla prikladno drevo, ga posekala in presekala na primerno dolžino, nato pa še preklala. Les je bil trd in morala sta se močno truditi, da sta po dolgotrajnem obtesava-nju napravila vesli, ki sta bili vsaj za silo uporabni in podobni takim, kakršne uporabljajo Indijanci. Na bregu sta tudi zakurila in skuhala kosilo. 186 ac° Hudo utrujena sta po kosilu leg ajrefl»9^ mogočnega (palisandra in znova 28 v ^ zavita pred komarji in drugim mtce ^ ji j*1 torsko plahto. Kuni, ki se je bil že „otteK’ nim delom nadremuckal, ni več ču » r8go* .j da bi se jima pridružil. Povohal je v 0(jpr*v’ no goščavo, pomahal z repom io *c oC na raziskovanje kdo ve česa. Ovo» je lezel v goščavo. Ta tragični dogodek je v zgodovini partizanskega bojevanja gotovo izjemen. Opisal ga je dr. Gala—Peter v svoji knjigi »Partizanski zdravnik", ki je izšla pri Partizanski knjigi 1972. leta. Kdo je bila partizanska bolničarka Mimica, ni vedel nihče. Tudi njenega okostja ni bio nikjer. Pred nedavnim pa si je dr. Gala v spremstvu nekaterih tovarišev ponovno ogledal partizansko bolnico pri Ogencah. Spustili so se v jamo in ugotovili, da se jama nadaljuje. ZačudHi so se, ko so tam našli dve okostji Odnesli so ju na Sodnomedicinski inštitut v Ljubljano, kjer so ugotovili, da je eno izmed okostij ženska Ko je nato časopis ITD objavil vest o najdenem okostju bolničarke Mimice, se je na prigovarjanje Marije Škrljeve iz Kozarij oglasil pri dr. Galu tovariš Gabrijel Čepon. Pokazal mu je štiri fotografije svoje sestre Marije Čepon, na katerih je dr. Gala spoznal partizansko bolničarko Mimico... Občinski odbor ZB NOV v Ribnici je sprejel pobudo in po privolitvi sorodnikov odtočil, da bodo slovesen pokop obeh okostij opravili 31. julija na kraju, kjer sta počivali dolgii 35 let Grob bodo označili s posebnim reliefom v bronu. Postavili bodo tudi napisne table z imeni in rojstnimi podatki vseh, ki so tam padli, jamo pa uredili z napisi in opremo. Izšla bo brošura, ki jo je napisal dr. Gala. V njej bodo življenjepisi vseh, ki so se tam zdravili, in opisani dogodki, ki so se odigrali v bolnici pri Ogencah. Spominske slovesnosti se bodo udeležili tudi trije tovariši, ki so se po čudnem naključju rešili iz omenjenega pekla. Ob cesti na lazih, ki so v bližini bolnice, bodo priredili srečanje borcev, aktivistov, mladine in ostalih ljudi. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo in srečanje bo obenem prijeten izlet Zato bi bilo prav, da se slovesnosti pri Ogencah 31. julija udeležimo v čim večjem številu. RUDOLF MOHAR KDO JE BILA BOLNIČARKA MIMICA 31. julija letos bo preteklo 35 let. odkar se je dogodila tragedija v eni izmed prvih partizanskih bolnic na Slovenskem: zaradi izdaje se je 16 ranjenih partizanov z bolničarko na čelu odločilo, da gredo rajši v smrt, kot da bi se dali ujeti italijanskim fašistom. Ta partizanska bolnica je bila pri Ogencah, v bližini Loškega potoka. Kraj zanjo sta izbrala dr. Aleksander Gala—Peter, partizanski zdravnik, in Metod Rus, študent medicine, doma iz bližnje vasi Hriba. Gozd Ogence je dovolj oddaljen od naselij, v bližini pa je krška jama, v katero bi skrili ranjene partizane, če bi sovražnik bolnico ogrozil. V bolnici so se ranjenci kar dobro počutili. Zanje je skrbel dr. Peter, predvsem pa bolničarka Mimica. Pod tem imenom so jo poznali, saj ni nikoli povedala, od kod je niti kako se piše. Ko se je proti koncu julija 1942 bližala italijanska ofenziva (imenovana „roška"), se je število ranjenih partizanov hitro večala Premoč Italijanov je bila velika, saj jih je bilo kot listja in trave. Med pohodom so preiskali vse kotičke in partizanom ni kazalo drugega, ko da se umaknejo globoko v roške gozdove. Zato so se v bolnici odločili, da prenesejo težke ranjence v jamo, kjer naj bi bili toliko časa, da bi ofenziva minila. Lažje ranjence so obvezali in jii poslali v enote. Med težkimi ranjenci je bil tudi Ernest Senčar iz Ljubljane, ki so ga bHi partizani rešili pri Verdu iz transporta, ki je bil namenjen v internacijo. Hlinil je težko revmo, pa so tudi njega prenesli v jamo. Scrb za ranjence je prevzela Mimica. Vhod v jamo so zamaskirali in so bili prepričani, da jih ne bo odkrilo še tako izurjeno sovražnikovo oko. Ze naslednji dan pa je omenjeni Senčar, ki je bil sam gibljiv med ranjenci, prosil bolničarko, naj ga spusti na prosto, češ da bo tam opravil veliko potrebo. Mimica mu ni dovolila Ker pa je kar naprej moledoval, je nazadnje le pristala Sla je za njim, da bi nanj pazila Toda Ernest se je izgubil med drevjem in pobegnil. Odšel je v Loški potok, kjer se je vdal — naslednji dan (31. 7. 1942) pa je pripeljal s seboj četo italijanskih vojakov... Po Ernestovem pobegu se je začelo za ranjence še hujše trpljenje; ves dan in celo noč so pre-bdeli in čakali, kdaj se bodo pojavili Italijani. Ležali so negibni in zrli v temo pred seboj. Vedeli so, da če pridejo fašisti, jih bodo poklali, morda celo mučili. Pa so se dogovorili, če bodo izdani, da Mimica postreli vse, nato pa še sebe ... Zdaj se je slutnja uresničila: nad seboj so zaslišali izdajalčev glas, ki jih je vabil k vdaji, in italijansko govorico. Mimica se je na hitro še posvetovala z vsemi, ali naj dogovor izpolni ali ne. Ranjenci so enoglasno pritrdili. In je ustrelila ... Roke so se ji tresle, saj je streljala na svoje varovance, in je v temi nekajkrat zgrešila Z zadnjim nabojem pa je končala svoje življenje. Tako smo po 35 letih končno zvedeli, da je junaška bolničarka Mimica — Marija Čepon, doma iz Brezja pri Horjulu, občina Ljubljana— Vič. Dogodek o tem odkritju je močno odjeknil med ljudmi v Loškem potoku, ki so s tragedijo pri Ogencah najbolj seznanjeni. Predlagali so, naj bi Mimičino okostje pokopali na mestu tragedije, saj si je tam pridobila domovinsko pravico. Tako bi bil spomin na žrtve bolj živ. Pričal pa bi tudi o neuklonljivi volji borcev in skojevcev. DOBER DOLENJCI UČNI KOMPLET ZA MŠTTTU <#*£**** SA MASLOM W&>. * dr.FRANCE KRESAL Razvoj gre svojo pot. Z njim zgodovina po zakonitostih,: ki jih je odkril človek. Danes jih potrjuje, morda jim bo jutri dodal kaj novega, jih dopolnil in raziskal. Iz preteklosti gradimo danes, naši zanamci bodo iz danes delali jutri. Kolo zgodovine se pač vrti. Njegova pesem je iskanje zgodovinske resnice. Nova raziskovanja prinašajo nove ugotovitve, nemalokrat so nasprotne od naših predstav, pri- reče, da ti podatki iz bogatega raziskovalnega „opusa" našega sogovornika, dr. Franceta • Kresala, danes direktorja Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ne presenečajo. Celo njega so. Avgusta 1935 je bila vasica Grm pri Trebnjem majhen zaselek z vsega dvema kmetijama, mlinom in podružnično cerkvijo. Kresalovi so takrat dobili novo delovno moč v družini: Franceta. Kasneje je predstavljal edino moško roko v hiši, kajti vojna jim je vzela očeta. Tako težko je bilo uskladiti delo doma z učenjem. Toda volja in vztrajnost sta mu pomagala do vstopa v novomeško gimnazijo, kjer je leta 1956 tudi maturiral. Njegovi prijatelji iz šolskih klopi se bodo verjetno še spomnili, s kakšno radovednostjo in zanimanjem je spremljal vse dosežke na področju elektrotehnike, še posebej pa tistega dne, ko je žareč od sreče in ponosa predaval o življenju velikega izumitelja Nikola Tesle. Njegova dokončna življenjska pot je bila začrtana že ob koncu šolanja na gimnaziji, ko ga je predsednik maturitetne komisije prof. dr. Metod Mikuž navdušil za študij zgodovine. Tudi tokrat se ima za uspeh zahvaliti svoji vztrajnosti. Doma denarja ni bilo, zato pa veliko dela. Najprej je životaril v študentskem domu, nato pa se je vrnil domov. Dopoldan se je vozil na predavanja, popoldne je garal doma. Posebno ga je veselila košnja in še danes ga mika, da bi se s kom pomeril v tem kmečkem opravilu. Konec študija je pričakal v Ljubljani. Zmagoslavno. Že dve leti pred diplomo je namreč izdal svojo prvo knjigo „Razvoj predilnice Litija", za katero je dobil tudi Prešernovo nagrado za študente. Tako se spominja tega dogodka. „Bilo je leto 1961, ko je litijska predilnica slavila svojo 75-letnico, jubilej, ki so ga hoteli proslaviti s posebno publikacijo. Obrnili so se pač na zgodovinski oddelek filozofske fakultete in tukaj so za to zahtevno nalogo izbrali mene. Primer sam zase ne bi bil nič posebnega, če ne bi zgovorno pokazal, kako prav in koristno je, če delovne in druge organizacije za svoje priložnostne in jubilejne publikacije iščejo avtorje med študenti fakultet." Prišla je tudi diploma. Po njej se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za zgodovino delav- skega gibanja, posebej pa se je posvetil proučevanju gospodarske zgodovine Slovencev od druge polovice 19. stoletja dalje, predvsem pav stari Jugoslaviji. Po petletnem delu na inštitutu je svoja raziskovanja razširil še na področje socialne zgodovine. Vse delo, ki ga še danes opravlja, sodi v raziskovalni načrt Zgodovina Slovencev 1918—1945, katerega nosilec je inštitut. Največ dela je posvetil razvoju slovenske tekstilne industrije, kar mu je ..prineslo leta 1972 doktorat na ljubljanski filozofski fakulteti. • Dr. France Kresal je povedal, da delo instl' tuta, ki je bil ustanovljen leta 1959, sega še v čas bojev za osvoboditev izpod okupatorja. Ze leta 1944 je bil namreč ustanovljen predhodnik Inštituta za zgodovino delavskega gibanja -Znanstveni inštitut pri SNOS, ki je zbral veliko dragocenega gradiva, danes shranjenega v arhivU inštituta. Slednji je na podlagi zbranega gradila in proučevanja letos ob praznovanju številn* jubilejev izdal tudi Zbornik razprav in dokumentov, katerega urednik je dr. France Kresa • Razprave zajemajo številne okoliščine, v kateri se je rodil ustanovni kongres ZKS na Cebina . predvsem iz političnega, gospodarskega 1 socialnega vidika. Po besedah našega s09°v°r_ nika je glavna naloga inštituta v prihodnje, posveti posebno pozornost zgodovini delavsK ga gibanja, partije, NOB in socialistične izgra nje. . J Veliko je dela na inštitutu, veliko tekanja z denarjem, pa vendar se še najde čas, ko obisc Vesel med tudi svoj rojstni kraj. „Dolenjska se je spremenila. Korenito, sem razvoja, še posebej rojstne pokrajine J Trebnjim in Ponikvami. Takole pravim: Lažje) živeti ob belem kruhu in manj čistem zra < kot pa ob črnem kruhu in čistem okolju, veda, vse v mejah dovoljenega. Tovarne dan režejo kruh. Zavedajmo se tega, toda ne P? bimo narave. Spomnimo se samo Temen* • včasih so jo uporabljali za pitno vodo. Kaj P danes? Skladnost med človekom in naraV0 0 ruši in naloga naše generacije je, da jo ponov vzpostavi. In tudi tovarne naj predstavljajo sv člen v tej verigi skladnosti." BOJAN BUDJA pomoč pri kontaminaciji dihalnih or9an° rj dražljivci in za prvo pomoč in sam0R°7!°v^at|i kontaminaciji z živčnimi in VX strupi- V ^ s kartonskim vložkom so lističi vpijanje kapljic bojnih strupov in bio agensov; to je precej' preprost pnporT1° .. vendar lahko znjim odstranimo do 98 ° kov bojnih strupov, ki so se usedli na . Dalje so tu še tampon vate, steklenička z n jevim hidrokarbonatom, škatlica z atr°Pin^arT1j. siretami in škatlica s praškom za dekon nacijo. Vse v tem priboru je seveda name J . le za enkratno uporabo, potem je treba na nov pribor. Osebni pribor za dekontam' leta. Ko ta čas preteče, P^u ni ireDa zavreči. Po strokovni kontro 1 ^ namreč podaljšajo trajnost za naslednja # v,._ i:.4:i.-.i,« fo ne s'ut. LPD—M 1 traja 3 leta Zaščitno ogrinjalo iz polietilenske i^j^i za zaščito telesa pred bojnimi strupi, bio.o ^ agensi in za preprečevanje nabiranja radio ^ nega prahu. Kakor pri zaščitni maski gre ^ tudi tukaj za preventivno sredstvo. Ven ^ naj vselej velja pravilo: najprej si je treba zaščitno masko, si tako zavarovati «gjt-organe, oči in obraz, šele nato oblečemo no ogrinjalo. Ko je ogrinjalo kontaminif potem ko ga slečemo, ga moramo jnja-(zažgati ali zakopati) in si obleči čisto, s ^ lo traja 10 let. Slednjič je v kompletu povoj s trajnostjo 10 let. £|ane Denar za nakup tega pribora za vs tl)Cji družine nikakor ni vržen proč. V svetu ^ ^ pri nas se je že vse prevečkrat izkfzavrste nemarjanje zaščitnih ukrepov kakršne -a in proti kakršnikoli nevarnosti lahko pr P k velikim in nepotrebnim žrtvam. tudi poziv, naj ta sredstva (imenujejo jih osebni komplet RKB) v doglednem, vendar kratkem času tudi kupimo. Za kaj gre? Odločba zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RKB zaščito pred vojnim dejstvovanjem, ki je bila objavljena v Uradnem listu SFRJ št. 51/1975, v prvi točki izrecno poudarja, da so občani dolžni imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno RKB zaščito: zaščitno masko (otroci otroško zaščitno masko), prvi povoj, zaščitno ogrinjalo in standardni osebni pribor za dekontaminacijo. Točka 8 iste odločbe pa zahteva, da morajo vsa ta sredstva ustrezati standardom oziroma tehničnim možnostim opreme za zaščito pred vojnim dejstvovanjem ter imeti ustrezne ateste kakovosti. Prepričevati koga izmed nas, da so ta sredstva v morebitni vojni nujno potrebna, je odveč, saj vemo, da so bili nekoč tudi kralji, ki so za konja ponujali kraljestvo. Življenje je dragocena stvar, tako kot smrt ga imamo samo eno. Torej ne gre le za izpolnjevanje enega od neštetih pravnih aktov zveznega izvršnega sveta, gre za to, da bomo v morebitni vojni lahko vsi brez izjeme zavarovani pred nevarnostjo RKB bojnih sredstev, ki jih v nekaterih ekonomsko in vojaško najmočnejših državah intenzivno razvijajo in ki bi v vojni povzročila množične žrtve prav med civilnim prebivalstvom. Pri nas pa civilnega prebivalstva ni, vsi smo v vrstah splošnega ljudskega odpora. Trenutno je na našem tržišču poleg drugih tovrstnih zaščitnih sredstev na voljo tudi osebni komplet za zaščito občanov z masko M 1—C. Priročen komplet izdeluje tovarna „Miloje Zakič" iz Kruševca. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je decembra lani dal mnenje, da ta komplet tovarne iz Kruševca tako po standardih kot po tehničnih možnostih ustreza vsem zahtevam zakonske odločbe ZIS. Osebni komplet, ki ga kupcem ponuja „Miloje Zakič", vsebuje zaščitno masko M 1—C, osebni pribor za dekontaminacijo, prvi povoj, zaščitno ogrinjalo iz PE folije, poleg tega pa še navodila za uporabo in priročno torbico, ki racionalno sprejme vase vse navedene pripomočke. Ocenjevati kakovost kompleta Si bilo na tem mestu odveč, komplet je namreč ugodno ocenila že JLA, sprejet je bil v osebno opremo vseh pripadnikov oboroženih sil. V to opremo pa ob izčrpnih preizkusih in izredno strogih zahtevah ne more zaiti blago povprečne ali slabe kakovosti. Zdaj pa nekaj več o samem kompletu. Zaščitna maska M 1—C je namenjena za zaščito dihalnih organov, oči in obraza pred radioaktivnimi, kemičnimi in biološkimi agensi, ki bi se pojavili v plinskem, parnem ali aerosolnem stanju, opozoriti pa je treba, da maska ne varuje pred ogljikovim monoksidom, ogljikovim dioksidom in amonijakom. Naličje maske M 1—C, narejeno iz gume, traja 10 let, prav toliko tudi cedilo, medtem ko oba ventila (za vzdih in izdih) ter sistem elastičnih trakov za pritrditev trajajo po 5 let. Osebni pribor za dekontaminacijo M 1 je namenjen za dekontaminacijo razkritih delov telesa, na katere so padle kapljice bioloških agensov in kemičnih strupov, za prvo pomoč pri kontaminaciji oči, gornjih dihalnih organov in prebavnih organov z bojnimi strupi, za prvo mer: za predvojno industrijo je značilen sila visok odstotek ženske delovne sile (od leta 1934 naprej okoli 40 odstotkov). Ali pa drugi primer: struktura delavstva po letu 1926 je bila sila mlada; nad 60 odstotkov delavcev je bilo mlajših od 24 let; in prav ti so bili čez dobrih deset let nosilci razredne zavesti, bili so skupaj s starejšim „kadrom" (rudarji, železničarji) jedro kasnejšega revolucionarnega poleta. Pa naj kdo VOJAŠKI KOTIČEK ZAŠČITA ČLOVEKA JEZASCITA LJUDSKE OBRAMBE V zadnjih nekaj letih se v SFRJ razmeroma intenzivno prizadevamo, da bi vsak občan nabavil zase in svojo družino tako imenovana sredstva za osebno zaščito pred radiološkimi, kemičnimi in biološkimi učinki morebitne vojne. Pred dnevi smo v pisemskih nabiralnikih našli 10 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ment, apno, mladih, ki »pil RASTE MLADINSKI 'GRAD1 Najprej je bila zamisel in z njo so mladi Rumanjčani seznanili svoje sovrstnike - okoli petindvajset jih je — na ustanovnem sestanku mladinskega aktiva, ki so ga imeli 7. septembra 1975. Večina mladincev in mladink je idejo o domu takoj podprlo in zamisel so začeli uresničevati. Preden so izbrali najbolj primeren prostor za novo stavbo, so potekli štirje meseci, med tem časom pa so fantje, za katere vaščani pravijo, da so pridni kot mravlje, zbirali gradbeni material. Prisluhnili so skoraj vsakemu pogovoru o gradnjah, skušali zvedeti, kje kaj podirajo. Njihova prizadevnost je bila kronana z uspehom. Zvedeli so, da v Dolenjskih Toplicah rušijo stavbo, v kateri je bila postaja ljudske milice. Obetalo se jim je veliko gradbenega materiala. Doma so organizirali nekakšno brigado in se odpravili v Dolenjske Toplice. S prostovoljno akcijo so rešili propada okoli 20 kamionov opeke, z njo pa so dobili tudi veliko ometa. Obiskali so nekatera podjetja, urejevali potrebne dokumente za gradnjo in akcija je lepo napredovala. Pomanjkanje denarja jim ni vzelo volje do dela. Rumanjčani so pripravili veselico, ta pa jim je prinesla potreben ce-pesek. In medtem ko je prva skupina ki so bili dolžni skrbeti za gradbeni material, uspešno premagovala vse ovire, so bili Rumanjčani uspešni tudi na administrativnem področju. Vzporedno z gradbenim materialom se je večal tudi kupček dokumentov in pred slabim letom, ob koncu avgusta, so streljaj od ceste Novo mesto—Dolenjske Toplice zapeli krampi in lopate. Mladi Rumanjčani so s pomočjo odraslih vaščanov kopali temelje za mladinski dom, ali kot so dejali nekateri, temelje vaške solidarnosti in napredka. Nastalo je pravo gradbišče. Za mlade so se začeli časi preizkušnje. V vasi je bilo tudi nekaj nejevernih Tomažev. Na vabila so odgovarjali s posmehom, niso se udeleževali akcij, vendar njihov odnos ni vzel vere v končni uspeh. Ko je kazalo, da jim bo zmanjkalo sredstev, so poslali svoje predstavnike v organizacije združenega dela. Potrkali so pri Novo-lesu, Gorjancih, Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu, občinski konferenci ZSMS in Straški osnovni organizaciji ZSMS, pri Pionirju, Dominvestu, tovarni zdravil „Krka" in trboveljskem Ru-darsko-elektroenergetskem kombinatu. Nikjer jih niso pustili oditi praznih rok. Mlade pa je razočarala — prosili so, naj bi tega ne napisal — njihova krajevna skupnost. Prizadevanja svojih mladih krajanov, kot očitno kaže, sploh ne spoštuje, saj se odgovornim v krajevni skupnosti na prošnje mladih ni zdelo vredno niti odgovoriti.___ Mladinski dom v Rumanji vasi pa je od nedelje do nedelje večji, mogočnejši. Po naporni službi se radi lotijo opravkov, ki jih ni malo, in čeravno je dom (meri 16 x 10 m) že pod streho, čaka mlade še veliko dela, ravno tako odrasle, ki do sedaj niso odrekli. V zvezku, kamor zapisujejo prostovoljne ure, lahko vsak prebere, da so v dom do prve faze vložili že več kot 3300 prostovoljnih ur. Potrebno jih bo opraviti še veliko, zakaj čaka jih delo v dvorani (okoli 110 kvadratnih metrov), prostran oder, klubski prostor (54 m2), garderobe, pisarne, opremiti bodo morali klubski prostor (25 m2) itd. Po slavnostni otvoritvi doma, za katerega pravijo nekateri starejši, da je mladinski grad, mladi Rumanjčani ne mislijo prekrižati rok. Lotili se bodo okolice velikega in najbrž edinstvenega mladinskega doma na Dolenjskem, če ne celo v republiki. V bližini želijo postaviti igrišče za košarko, na katerem bi bilo moč igrati tudi odbojko in mali nogomet. Tudi kasneje ne bodo mirovali. Vsaj tako trdijo Edo, Jože, Marjan, Brane, Silvo, Jele, Gus in ostali člani mladinskega aktiva, ki jim je bilo nekega dne razpravljanj o lastnih prostorih dovolj in so se pogumno lotili dela. J. PEZELJ je in predsednika Tita. Slovesnosti so vtisnili nepozaben pečat prijateljstva, bratstva in sodelovanja med ljudstvom in armado, med posavsko mladino, delovnimi kolektivi in čuvarji neba. Posavske občine so z velikim zadovoljstvom sprejele pokroviteljstvo nad to športno in politično manifestacijo. Mesta Brežice, Krško in Sevnica so se za tiste dni odela v zastave in v slovesnem razpoloženju pričakala športne ekipe letalcev iz Zagreba, Beograda, Niša in Sombora. Otvoritveni svečanosti v Brežicah je 9. junija prisostvovalo več tisoč ljudi, med njimi okoli tisoč športnikov, ki so v pisanem sprevodu prikorakali na zborno mesto na obnovljenem stadionu. Vsa ta množica je po končanem kulturnem sporedu, ki sta ga estradni ansambel JLA in KUD „lvan Goran Kovačič" iz Zagreba posvetila Titu in njegovi armadi, spontano zavalovila v „koza-račkem kolu". Vodil ga je generalpodpolkovnik Slobodan Alagič. Ta je pamreč odprl prvenstvo v imenu komandanta VL in PLO generalpolkovnika letalstva Envera Čemaloviča. Ko je nato v sklepni besedi ponovno spregovoril zbranim športnikom in jih pohvalil za njihovo borbenost, znanje in spretnost, se je obenem zahvalil posavskim občinskim skupščinam, družbenopolitičnim in športnim organizacijam, prebivalcem in mladini za izredno uspešno sodelovanje, za vse izraze prijateljstva in tovarištva, kajti v teh dneh so se spletle številne bratske vezi, kakršne po vsej naši domovini krepijo obrambno moč ljudstva in njegove vojske. Velik uspeh tega množičnega srečanja je tudi v tem, da so se vanj vključile športne ekipe Posavja in se pomerile z gosti v vseh panogah, razen v vojaškem mnogoboju. Tekmovanje jim je dalo nov zanos, nove spodbude za popestritev športnega udejstvovanja v tem delu Sovenije. JOŽICA TEPPEY Z LETALCI VKOLU Dnevi 28. športnega prvenstva jugoslovanskega vojnega letalstva v Posavju bodo ostali v prijetnem spominu vsem sodelujočim, zlasti pa športnikom, ki so se srčno borili v vseh panogah in se izredno dobro izkazali v vojaškem mnogoboju, streljanju in atletiki. S tridnevno manifestacijo so gostje in gostitelji, tekmovalci in občinstvo dostojno počastili 35-letnico našega vojnega letalstva, jubileje parti- tere stroje in dotrajane mline. Kljub temu spravijo vsak dan v vreče 150 ton cementa, kar je spričo potreb ta čas kot kaplja v morje. Na dan bi lahko prodali 2000 ton kot nič. Kljub velecementarni v Anhovem — ta zaradi okvare stoji — in precejšnjim zmogljivostim trboveljske je nerazumljivo, da ni nikogar, ki bi pomagal prizadevnemu 63-članskemu zidano-moškemu kolektivu na noge. Šele sedaj se postopoma organizira kot tozd trbovljske cementarne. Znani so po svojem metalurškem cementu, ki je 9. marca letos na Zavodu za raziskavo materiala dosegel marko 600. V pripravah na sanacijo vidijo lepe možnosti v izdelovanju apnenčeve moke. Vse to pa našim graditeljem zaenkrat nič kaj dobro ne kaže. Obratovodja Babič nas je v akciji sicer tolažil, da bo po 25. maju bolje, a v trgovinah še vedno slišimo zloglasni: „Nimamo". V Trbovljah smo se na nakladalni rampi prepričali, da na veliko nakladajo avtovlake za naša največja gradbišča. V Kr o em, na gradbišču naše prve nuklearne p*?' ‘.rarne, so se 10. junija pohvalili, da nimajo s cementon nobenih težav. Vsi tisti graditelji, ki bi radi zabetonirali temelje ali prvo ploščo svoje hiše, pa lahko le z upanjem prisluhnejo poročilom radia in vestem v časopisu, ki govore, da so navsezadnje nad cemetnim problemom staknili glave tudi na gospodarski zbornici in sklenili da bomo potrebne količine cementa uvozili. Cement torej pride čez čas tudi v maloprodajo. ALFRED ŽELEZNIK CEMENT BOLJ IS KOTZLATO Dobiti ploščico zlata, naj bo v zobni ambulanti za popravilo zobovja ali v zlatarni kot umetelno izdelan nakit, ni noben problem. Težje ali sploh nemogoče je dobiti v trgovini z gradbenim materialom prgišče cementnega prahu. Ta sivi prah, o katerem so v času velike povojne izgradnje pisali celo pesmi, je spet iz leta v leto bolj iskan. Resnici na ljubo: iz leta v leto tudi teže dosegljiv. Kljub razmahu zasebne in družbene gradnje v porabi cementa še precej capljamo za razvitimi državami. Na dlani je, da bi ga porabili več, ko ne bi prihajalo do pravih cementnih kriz. Sredi minulega meseca smo naredili hitro akcijo iskanja cementa, neposredno pri proizvajalcu. V cementarni v Zidanem mostu smo po vseh moledovanjih dobili eno samo vrečo cementa. Slišali smo najbolj obrabljeno besedo, kar jih uporabljajo v cementarnah in trgovinah — nimamo! Zidanomoška cementarna ima za seboj že 150 let. Posodobitev je bilo v njeni zgodovini izredno malo; okrog leta 1950 so dobili iz Trbovelj neka- Kaže, da so moški in ženske v naši sodobno razviti socialistični družbi že toliko osveščeni, da so si poiskali pot, ki jim ustreza in kakršno je v prejšnjem stoletju napovedal nemški mislec in filozof Fridrich Engels. Osnovo za spreminjanje razmer v družini in družbi je dala nova ustava, še bolj konkretno pa so na to področje posegli zakon o združenem delu, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa zakon o zdravstvenih ukrepih pri pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Slednji bo stopil v veljavo julija letos. Vse te samoupravno sprejete družbene norme nam omogočajo uresničitev razmer, ko ljubezen ne bo naprodaj, ko družina ne bo zavetje pred službo, otroci pa ne bodo prihajali na svet staršem v breme in žalost, marveč v veselje. Vsa naša družbena prizadevanja imajo za cilj, da bi se nam rojevali zaželeni in zdravi otroci. Načrtovanje družine je gibanje novejšega časa, razvito že po vsem svetu, pomeni pa predvsem zavestno in odgovorno starševstvo. Pravica in dolžnost staršev je, da odločajo o rojstvu prvega otroka, o razmikih med porodi in o preprečevanju zanositve. Odgovorno starševstvo pa je to, da oče in mati ali pa mati sama odgovorno oceni, kakšne ima možnosti za vzgojo in vzdrževanje otroka. Zelo napak je torej načrtovanje družine smatrati kot prizadevanja za zmanjšanje števila otrok. Načrtovanje družine ni le kontracepcija in splav, marveč zajema vzgajanje medčloveških odnosov, odnosov med starši in vzgajanje odgovornosti do otroka. Načrtovanje družine pa lahko v praksi izvajamo na tri načine: s preprečevanjem nezaželene nosečnosti, s prekinitvijo nezaželene nosečnosti in z zdravljenjem neplodnosti. 9o-venski statistični podatki iz leta 1974 pričajo, da so komisije za odobritev splava ugodile 98 odst. prosilk, obenem pa smo imeli upad števila prošenj za dovolitev umetnega splava. Kljub vsemu so se posledice mazaških splavov še kazale, čeravno se registrirani nedovoljeni splavi skoroda niso več pojavljali. K omejitvi ilegalnega splava je vsekakor pripomogla tudi miselnost ljudi, ki splava ne sprejema več kot moralni problem nosečnice in sramoto za družino, kot kazen za grešno ali veselo življenje, temveč kot eno možnih rešitev iz stiske. Ker smo hkrati dali možnost prekiniti nezaželeno nosečnost na legalen način, v strokovni ustanovi in z majhnimi stroški, je umevno, da je mazaštva vse manj. Strokovnjaki sodijo, da predstavlja splav pri nas v Sloveniji zelo majhno zdravstveno ogroženost žena. Med registriranimi splavi je bilo 73 odst. dovoljenih splavov, izvršenih v zgodnjem obdobju nosečnosti in v ginekološko porodniških ustanovah. Več kot polovico vseh splavov je bilo opravljenih s tehniko vakuumske aspiracije, ki je v primerjavi z operacijo tudi znatno manj škodljiva. Po drugi strani pa zaskrbljuje dejstvo, da je splavov več v skupini mlajših od 19 let. Zlasti narašča število splavov med dijakinjami in študentkami. Leta 1939 je skupina britanskih fizikov zahtevala od svojih kolegov drugod po svetu, naj v strokovnih glasilih ne objavljajo rezultatov raziskovanj s področja atomske fizike. Apel je bilo lahko pojasniti, začela se je vojna, znanstveniki so se bali, da bi atomske skrivnosti prišle v roke Nemcem. Druga svetovna vojna se je končala z eksplozijama atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem. Pred kratkim so časniki po vsem svetu na drobno zabeležili nov klic za preplah. Prišel je iz ZDA. Skupina tamkajšnjih znanstvenikov poziva kolege po svetu, naj ne objavljajo nekaterih rezultatov raziskovanj z doslej povsem miroljubne veje znanosti, ki ji je ime genetika. Znanstveniki so prepričani, da je človeštvo že ali pa v kratkem bo sposobno genetskih posegov, ki so v primerjavi z atomsko bombo kot velikokalibrska granata proti otroški puščici. Za kaj gre? Znanstveniki v nekaterih najbolj razvitih državah že skoraj šest let delajo intenzivne poskuse z bakterijo Escherichia Coli (skrajšano E.Coli), ki sicer miroljubno ..stanuje" v črevesju vsakogar izmed nas. Gre za razmeroma preprosto bakterijo, prav zato so si jo genetiki izbrali za poskusnega kunca. Kot vsako drugo živo bitje ima tudi ta nezamotana bakterija kromosome, ti imajo gene, delce življenja, ki pri razmnoževanju prenašajo na novi rod temeljne značilnosti vrste. Kaj se je zgodilo v epruvetah? Znanstvenikom—genetikom se je posrečilo z nizom niti ne preveč zapletenih biokemijskih postopkov razbiti genetski kod bakterije E.Coli in vanj vnesti neke informacije, ki za to bakterijo sploh niso značilne. Ustvarili so bakterijo z doslej neznanimi značilnostmi! Vse skupaj se je začelo pravzaprav leta 1953, ko sta Američan VVatson in Anglež Crick ugotovila strukturo gena in mehanizem, po katerem ta bistveno važni delček življenja deluje. VVatson in Crick sta dognala, da sestavljajo kromosom nukleoproteini, en nukleoprotein pa lahko razcepimo na dva delčka: na proteine in dezoksiribonukleinsko kislino-DNA. Molekula DNA, ki pravzaprav tvori gen, je zelo dolga in podobna razpotegnjenemu dvojnemu propelerju. Dvojni vijak je spojen z nizom kemijskih vezi, ki so lahko sladkorne, fosfatne ali dušične. Prav te vezi v posamični molekuli DNA so tisti genetski kod, s pomočjo katerega se pri razmoževanju celic prenašajo prirojene informacije. Preprosteje rečeno: zaradi teh drobčkanih vezi je človek pravzaprav človek s podedovanimi značilnostmi.' NE STRAH NE BREME Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok stopi v veljavo julija letos. V njem piše, da imata ženska in moški pravico do nasveta, kako lahko preprečita zanositev, in da jima zdravnik predpiše zanju najbolj primerno sredstvo za za- časno preprečevanje zanositve. Umetno prekinitev nosečnosti pa zakon smatra kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice (tudi mladoletne!), če nosečnost ne traja več kot 10 tednov. Verjetno bo precej težav zaradi tega, ker se MOČNEJŠI OD ATOMSKE BOMBE Pri razmnoževanju (delitvi) celice, živalske, rastlinske ali človeške, se zgodi naslednje: pri delitvi se vezi med dvema deloma propelerja zlomijo, vendar naredi vsaka elisa v novi celici s pomočjo kemijskih vezi, ki so ostale na krakih, novo dvojno eliso. Gen in kromosom se popolnoma obnovita, življenje gre dalje. Korak naprej je bila ugotovitev genetikov, da se večina genov nahaja v kromosomu, ki je v središču celice, del genov pa je tudi v manjših jedrih, v tako imenovanih plazmidih. Kolumbovo jajce genetike je bilo razbito takrat, ko so znanstveniki ugotovili, da je mogoče te plazmide ..relativno preprosto napasti". Ker so plazmidi za reprodukcijo celice zelo pomembni, je vsaka sprememba v plazmidih tudi sprememba v življenju. Za vse prihodnje generacije celic. Znanstvenikom, ki so hoteli (verjetno dobronamerno) poseči v življenje, je preostala po vseh teh spoznanjih samo še tehnična plat zadeve. Med dolgotrajnimi poskusi so odkrili kemijska sredstva — encime, s katerimi so plazmide razbili, malo kasneje pa še encime, ki so razbite plazmide Jepili". Za te poskuse pa je bila najbolj primerna ravno razmeroma preprosta bakterija E.Coli; med drugim tudi zato, ker jo preučujejo že okoli tri desetletja in zato dobro poznajo njene gene. Poleg tega se ta črevesna podnajemnica zelo hitro razmnožuje, vsake pol ure. Rezultati poskusov so znani tako rekoč čez nekaj minut. Postopek je dokaj preprost. Bakterije dajo najprej v tekočino, ki ima značilnosti pralnega praška. Tekočina raztopi zunanjo opno bakterije, DNA se izlije. S centrifugo ločijo DNA in plazmide. Slednje pomešajo z encimom, ki jih razbije. Osamljene plazmide pomešajo z geni nekega drugega bitja (rastline, živali, bakterije ali virusa). bodo premalo poučene o novem zakonu na prejšnja določila, ki so dovoljevala pre 1 nosečnosti v 12-tedenskem obdobju pozano■ Novi zakon določa le 10-tedenski rok, za za nice pa je rečeno tako: Postopek za u prekinitev nosečnosti po desetem tednu komisije prve in druge stopnje. ^e',e(joV0. ženska, pri kateri nosečnost ne traja Ijeni rok in ne želi roditi, po novem ne ° ^ več toliko .papirnatih' težav ne potov. ^ za umetno prekinitev nosečnosti vloži sP° nimi zdravniškimi izvidi v svoji zdravstve nizaciji, ki je usposobljena za take posege- ^ Le v primerih, ko zdravniški izvidi ka I' bi bil splav za nosečnico škodljiv, mora z na organizacija prosilko napotiti na komis J stopnje. . Zdravstvena služba pa mora nosePn^ vseni znaniti z njenimi pravicami po zakonu in možnostmi za rešitev njenega problema. ^ Mladoletnice lahko o rojstvu otroka same, vendar mora pristojna zdravstvena , tem obvestiti starše ali skrbnika. Recenol ^ obvestiti, ne pa tudi, naj bi obvestilo Prl šem v roke še pred opravljenim posegom- ^ Med novostmi v novem zakonu je ^ ^ j členov, ki govore o sterilizaciji, to je ? dicinskem posegu, ki za stalno prep' nositve. Sterilizacija se lahko opravi ^ zahtevo osebe, ki naj bi bila steriliziran i dopolnila 35 let starosti in je razsodna. za opravitev takega posega se vloži pri . prve stopnje za umetno prekinitev nose ^ Kot tretje novo poglavje v zakonodaj predstavimo umetno osemenitev. 0 te ^ drugim rečeno: „Umetna osemenitev jj opraviti polnoletni, razsodni in zdrav' ^ starostnem obdobju, ki je za rojev n£) merno." Dajalec semena mora biti d telesno zdrav. Umetno osemenitev' op ^ ^ samo zdravstvene organizacije, ki jm ^ sebej pooblasti republiški komite za zor ^ in socialno varstvo. Delavci zdravstven^ zacije, ki opravljajo umetno oseme ^ morajo kot poklicno skrivnost varovati P ^ iz katerih bi se lahko ugotovilo, kdo J ^ semena, katera ženska je bila osemenje je njen mož. . Ob tem, ko poudarjamo pravice ^ zakona, se moramo tudi vprašati, kaK ^ nosti imamo, da bodo ljudje te prfV' i0 n« uveljavili. Vsekakor bo novo breme Ie9 2* lotno zdravstveno službo, ki bo nf1ora xnjc, s* jim posluhom obravnavati težave noseč namen nove zakonodaje ne bo dosežen. * Za morebitne šikane pripombe P°saotjpr» _ je bil čas v javni razpravi, kjer pa se PJ vj|or kovanju ni oglasilo omembe vredno ( sprotovalcev. Zakon nas zdaj zavezuje, sničujemo. _ za9°t°' Zdravstvena organizacija je dolžna ^ prekinitev nosečnosti z najboljšo mo .j,,; cinsko tehniko in z ustreznim ^ zdravljenjem. Po opravljenem posegu ^ ženski zagotovljena nega, in glede j/ socialne in druge okoliščine, tudi prim ški dopust. R|AgA vk|jll Z Jepljenjem" se delčki teh tujih ?e."0p|8zKlj v ..razbite" plazmide. Pred nami J ba|j|i . za neke čudne čuke v belih halja . ^ okoli epruvet z nekimi ce^,cat n\le93 možnost novega orožja, straho mitivnih jedrskih bomb. ■ :« To, kar se je začelo na bakter* lahko konča na človeku. Gotovo ^ m rtrihnHnncti mninn unlit/atl tUO* , -fijSiJ J znaia ra^iiKuvau meu naiw površini, in nafto, ki poslušno P°9 . gje, . Kaj bo storila „rakasta"? N. n^oZa< vojn lačni generali pokazali nenaVh j prihodnosti možno vplivati tudi 5U »ji gene. In ni potrebno prav velik f po spoznanje, da bomo potem 'an ,j ..epruvete" rojevali samo dobre ^o'>Jp ljudi. Samo ljudi, ki so miroljubneže/ ff so pametni, samo sadiste, sa,T1° ožn0stl šneže ali upornike itd. Vrsta skončna. Že samo pri značajih • • • v Vse kaže, da je dobilo člov® četek nitke življenjskega klobci * j ijtfdJVj je strah, da ga bodo odvijali nep jj8) rj,ft |ih is. da ga bodo Adolfu Hitlerju, ki je hotel ust 0jj| 5 %ja, ljudi in pri tem pol sveta P°91 jzkU j /jo in kostmi. Vse kaže, da ^ ||I. i av ni bila prva, ni dovolj- «jvi vv. pl* Nekdo je namreč zapisal, da pj5tol® $>' IJUUI III pil ICIII pv/l r ^ krvjo in kostmi. Vse kaže, da ^ prav ni bila prva, ni dovolj- «jVj V v. pl**j j Nekdo je namreč zapisal. vsaj en Hitler, ki se danes igra ie ke, jutri pa se bo z geni. Sicer P tjStjrri« ( rekel cinik - genetik, samo s , ' njem ... Brod tiho drsi k bregu. Gladina Save je v sonč-ibleščavi videti svetlejša, manj črna in umazana, ,.0,ie v resnici. Na obeh obrežjih je mirno, nikjer 2.duše' razen na brodu. To so trenutki, ko se pijejo oči in ušesa, ko človek nehote pomisli, jj * ie ^ ob reki čas ustavil, da teče življenje v akem ritmu kot na začetku stoletja. Most°? pr'stane nasProti Čateških Toplic, v vasi žeoH 03 'evem bregu Save. Ljudje tega kraja so nekdaj tesno povezani z reko. Onstran nje, str' )erje. zdaj zdravilišče, so imeli včasih pro-*°P*nike. Dokler ni bilo broda, so se pastirji Sav n' RrePe,javali na drugi breg, in kadar je bila ‘*fna.j0 je živina preplavala. Če to ni šlo, prec .r^' z njo na brod v Brežicah. Ta pot je bila ^eJ daljša, zato se pastirji niso vračali vsak je bj|3rnp®*< 50 Pogosto prespali na pašnikih. Tam v^i,, Pušča, divjina in stari ljudje so baje slišali, kako je volk davil tele. .Tako je vedel povedati domačin z Mostca pran ~ dosvC*ti", ^ ^ je prav tedaj namenil z brodom stresal t n!iv na čateški strani. Kroniko broda je reki 0t!? r°kava. Kako tudi ne? Življenje ob vtisnilod otroških let. V spomin si je ... udi vse očetove pripovedi in zgodbe, ki so Spovedovali stari vaščani. °kS? 1^9? zvem, da so Moščanci dobili brod Hrv^L i leta' kupili so ga v Podsusedu na Brod sTl ° ?° tam zgodili most čez Savo. na n/| s onii in voli privlekli po reki navzgor in s° 2 m ?u s° tedaj priredili veliko slavje. Streljali *>rodomZnaL' in naznanjali svetu svoje veselje. Z Čatp5t° x dobili oblast nad reko. ^prav J T0*3]'06 so se takrat šele razvijale, *e Preče' 5 av'*n' učinek termalne vode poznali zemlje inCa?a\^°P'° vodo so še ročno črpali iz vleči na |Vca$'*1 so jo morali celo gostje sami ker je ra^an.‘ styari mi je Cetin razlagal zato, fenkih i/'0* £.^rav'''^a prinesel kmetom precej roda. c ti*5’ )e v ^asu> ko n'so 'me'' ^PričanV ri ^-'n drUg' va^an' so *e danes čateški st' ■ S' *e Ve*'k njihove zemlje na ^o^ancom111 Attems prisvojil z zvijačo. \3mL- •*$ 50 se branil-S? !?aložili neupravičen davek, ti pa Attems jn 1 p'a.čevanja. Davke je potem poravnal d°voljstvo °~jI' zePnli°- Kmetje so svoje neza-°dporom Mna“ krivico pokazali s pasivnim tako ovirali 0ranjem so polegali po njivah in ^rišlo ie tai/10^6 *astn'ke pri obdelovanju polja. Brežice odd ? |Ta*eč' da so *z Gradca poslali v J5anteja , Me!!.„°rožnikov- Ti so prijeli Jožeta ?av°. in nri c?tCa’ ,Vendar je uklenjen preplaval ^nice na lis‘ |®ovlfl so mu potem razbili kiju- Sava je bila včasih živahna trgovska pot. Splavom in čolnom je v Kosovi vrbini na Mostcu zaradi skal pretila stalna nevarnost. Te pečine so ’ NAS ZVESTI STARI BROD’ pred kakimi osemdesetimi leti minirali in utrli čolnom varnejšo pot. Takrat se je v Toplicah skalila termalna voda. Ljudje so do tistega časa P> J 10’ j A jtil' od t* ;l ^?'Čni' k Mik!au*piSe*0 kni'9e- drže pota h Go-• °d tu i pa na Trdinov vrh in Krvavi Jano811^9 slemiBr,SV0*0 pot med Podgorce in na Varana. v a ? beležko v žepu začenjal _.. J najbrž Prešernov sodobnik arjajo njegove slike v zgodovina tega dela »Hrt '.'-angus n- . rresernov soaoDn cerkvi' n •3r °Pozariai0 njegove slike kega svetaajStareiša z9°dovina tega dela sfcer Pa prvi* „ Sega v rimske čase, srednje- imenom ?8nia Brusnice leta 1392- in i«k !em |e on? Fresmcz. Cvetf^?r°cJno BnriU-*rn.ern kraju, ki ima za zase-hrustavk un na pomlad belo odejo > a nXa k’ °b gabrski cesti pa tisto s> Pridnp ro*° azaleo pontico, Sn. 1 krc^ika—.; e ln nadarjene glave. Čeprav c»i r ’ se je vendari Vud '29Ubila tudi njihova Z' 0K« J, |jlJ'r. soli sklaHIn es, ,;etda 1946-V taki stavbi pa je pouk fV ^,'r! \ J premajhna T ? Sk°raj 300 učenCev že l p'f 01 *%ji^ne odd el k P T8?,0 s.° morali že pred leti igra.1, i I |r . 6 u6ilnicP poJ,llati pod najemno streho, V ^ V* • 0(1 °SV°bodf^aHlr 03 Š0,i' MALA ODA BRUSNlSKEMU. PRIČAKOVANJU Za temi časi pa sicer žaluje le malokdo. Še najmanj sedanja generacija učencev in učiteljev, ki nestrpno pričakuje, da bo prestopila prag nove, prostorne in sodobno opremljene šole, take, kakrSne so v zadnjih letih zrasle v novo- domnevali, da priteka topla voda izpod čateškega hriba, potem pa so spoznali, da Sava pravzaprav ne razmejuje obeh bregov. O tem so se še večkrat prepričali, najbolj pa ob hudem potresu 1917. leta, ko je ta v Brežicah razrušil frančiškanski samostan in še več drugih hiš. Močan sunek je na Čatežu zamajal celo zvon, da je zazvonil. V prvih letih so se z brodom vozili čez Savo večinoma domačini, kadar so morali na njive ali na pašo. Ko pa so se Čateške Toplice začele širiti, je prihajalo vedno več gostov in tako so brod proglasili za javno prometno sredstvo. Dobiti so morali stalnega brodnika. Promet je naraščal zlasti v času stare Jugoslavije in tako en brodnik ni več vsega zmogel. Dobil je pomočnika! Že pred vojno so oba bregova razsvetlili, dokler pa ni bilo nočne razsvetljave, je smel brod zjutraj prvič zapluti z brega eno uro pred sončnim vzhodom in zadnjič kreniti čez reko eno uro po sončnem zahodu. Med vojno ni broda nihče vzdrževal, zato je precej propadel. Nemci so 1941 vaščane izselili. Doma so pustili le tiste, ki so delali na železnici. Iz vojnih dni mi je Cetin omenil zanimiv dogodek. Neki partizan, imena se ne spominja več, je po 150 metrov dolgi železni vrvi priplezal s čateške strani na Mostec. Ko se je tam spustil na tla, ga je pričakala italijanska straža, vendar ni ona presenetila njega, ampak on njo, saj jo je v hipu razorožil. Po osvoboditvi, ko so se ljudje vrnili na svoje domove, je Franc Cetin odšel na vojaško poveljstvo v Brežice in izposloval dovoljenje, da so vaščani lahko zaplenjene vojaške pontonske čolne odpeljali s stadiona. Dva železna sta že močno zakrpana, eden pa je še cel, tisti, ki je bil izdelan iz duraluminija. Zdaj imajo pripravljene že nove pontone. Tokrat so jim jih napravili v krški Kovinarski. Brez stalnega brodnika so na Mostcu že kakih deset let. Brod vozijo tisti vaščani, ki imajo zemljišča onstran Save. Dvaindvajset se jih vrsti. Navadno znajo to opravilo vsi družinski člani, tudi ženske. Kadar Sava močno naraste, brod ne vozi. Promet z njim navadno ustavijo, ko reka poplavi desni breg. Brodnik, ki vozi čez dan, mora tedaj ponoči zvleči mostiče na varno, če pa voda upada, jih mora pravočasno zriniti nazaj do struge. Moščanci so se enkrat po vojni že veselili mostu: vojaki so jim obljubili, da jim bodo zgradili lesen most. Zato so vaščani obljubili zanj okoli tisoč kubikov lesa. Toda investitorja ni bilo in tako so ostali še vedno navezani na svoj stari, zvesti brod. JOŽICA TEPPEY meški občini in drugje na Dolenjskem. In prav taka šola nastaja z vso ihto pod holmcem, ki mu Brusnicam pravijo Drašče, torej onkraj reguliranega Šumečega potoka, na zeleni ploščadi, do katere je od Gorenčeve gostilne ob vhodu v Brusnice komaj za dober lučaj. To je Marlesova montažna šola; gradnja in ureditev okolja z igrišči-potekata po rokih, tako da se bo novo šolsko leto zanesljivo začelo že v tej šoli. Čez dosedanjo šolo, v kateri je bil pouk z manjšo medvojno prekinitvijo vse od leta 1910, bodo dokončno naredili križ. In tudi čez štev. 13 nad njenimi vrati in še nad marsičim. Na koncu tega šolskega leta, te dni. In kaj je lepšega kot selitev iz stavbe, ki zaudarja po preživelosti in amonijaku? ! Čeprav so bile Brusnice leta in leta na prioritetnem spisku, pričakujejo svoj veliki šolski dogodek šele jeseni. Sele ali že? Eh, pa kaj bi zdaj s tem! Dovolj je reči: dolgo so čakali in dočakali. Ne še povsem, a bo vse kmalu čisto res. To bo praznik, prelomnica in najlepša počastitev jubileja: stoletnice brusniškega šolstva, ln počastitev ravnateljevega jubileja, kajti prav na dan otvoritve nove šole bo minilo dvajset let, kar je prišel v Brusnice učite-Ijevatin ravnateljevat Ivan Perhaj. Ravnatelj, ki je bil Brusničanom že vse, kar je sploh lahko bil (v krajevni skupnosti, organizacijah in še kje). Brusnic še nikoli ni tolikokrat premeril s svojimi koraki, kot to dela od tistega dne, ko so za novo šolo ..zasadili prvo lopato". Če le more, se odpravi na gradbišče, v stavbo, ki že nekaj tednov stoji, skozi vseh dvanajst bodočih učilnic, skozi kabinete, telovadnico, upravne prostore. In če Brusničani pravijo, da z novo šolo raste tudi Ivan Perhaj, imajo prav. Raste njegova volja, v minulih letih tolikokrat zagrenjena volja, da bi vse skupaj pustil in odšel, raste prepričanje v njem, da ta naš skupni socializem vendarle ne misli samo na kraje, ki so večji od Brusnic, razvitejši in premožnejši, da bo možno naposled tudi v Brusnicah preiti na enoizmenski pouk in se pripraviti na celodnevno šolo, da bodo tudi brusni-ški učenci deležni vsega tega, čemur pravimo sodobna šola. Nova šola pa je sicer največja in najpomembnejša povojna brusniška pridobitev. Razen učiteljskega bloka, elektrike kmalu po vojni in vodovoda, ki naj bi po treh letih skupnega prizadevanja le dal pitno vodo Brusničanom in drugim krajanom, v tem podgorskem svetu niso dobili malone ničesar. Grdo bi bilo reči, da tega ne cenijo, da niso hvaležni za sleherno družbeno pomoč, pa čeprav je bila še tako neznatna kot kaplja vode. Prepričani so le, da bi zaslužili več, že zato, ker v ta svoj napredek vlagajo vse, kar morejo in imajo: roke in denar. Vsaj asfalt, speljan do Gabrja, še želijo Brusničani, da bo konec prašnih oblakov, ki jim, utrujenim od dela na domačem polju ali v mestnih tovarnah, maši pljuča in lega na duša Nova šola, asfaltirana cesta, vodovod — to so pridobitve, a to je tudi slovo od preteklosti, kot da so se, prav po klopči-čevsko, namerili ..zgrabiti staro življenje za vrat..." I. ZORAN V letošnji poletni modi zelo pogosto naletimo na kvačkane modele, najsi gre za bluze, ki jih nosimo čez dan, ali za tunike in bluzone za počitniško garderobo in kopalke. Kvačkane kopalke so letos celo velika moda. Seveda ne bomo kupili volne ali sintetike, marveč gam, na voljo pa je bujna fantazija posameznic glede vzorcev. Luknjičasti vzorci so seveda prijetno hladni, zahtevajo pa veščo roko pri krojenju modela, da ne bodo na telesu ■ izstopali, kjer ne bi bilo treba. Za kvačkane kopalke je v modi predvsem karibsko modra barva, ki se poda tako temnolaskam kot blondinkam, veliko pa je tudi bele in peščene barve. Doma narejeni kosi garderobe imajo več odlik. Četudi ne upoštevamo financ, je prednost doma narejenega kopalnega kompleta v tem, da boste v njem edine. Prav to pa mnogim veliko pomeni. Na večjih plažah, kjer zagotovo srečate vsaj eno tako kopalno obleko, kakršna je vaša iz trgovine, ne bo nevarnosti, da bi srečali dvojčico. RIA BAČ ER Marija Boštjančič Vročina že pritiska, gospodinjam se ne da dolgo stati pri štedilniku, zato jim bo morda prav prišel nasvet Marije Boštjančič, gostilničarke lokala „Pri Marički" v Bučni vasi. Njeni gostje imajo zelo radi omlete iz sifona, ki so rahla jed, hitro pripravljena in okusna. „Za testo potrebujemo 1 liter sifona, 4 rumenjake, sneg, moke po potrebi. Najprej umešam ostale sestavine, nazadnje še sneg. Palačinke spečem, nato vsako posebej oblijem z limonovim sokom. Palačinke zavijem, posipam s sladkorno moko, v kateri je primešan vaniljev slad- iriP^Žrr1' Kor' • -x-na Prlp' nnih1' Omlete iz s!fn°" edV^V z limono, imaj° P UeV°-0 in pomaga lasem, da bolj ra tV postanejo črni, medtem be pobeli. ..n)j iti’ Danes je kadulja naj ^ na kot zdravilo za b0 andljeV' pri vnetju grla, žrela, m ^ kašlju, slabem teku, dri lenju ledvic in jeter, Pr| ^ žolča. Pomaga tudi P" fr) ženosti osrednjega živ ^ i - poli vek pripravimo „ na četrt litra vrele vod veliko žlico kadulje stati 10 minut. PijerT1 na dan. dinariev posreduje redakcija zagrebške revije ,,Sam". Jadrnica je dolga nekaj več kot tri metre, materiala pa potrebujete za okoli 2000 dinarjev. Če imate tudi spretne roke, boste pluli že letos. Pišite torej reviji „Sam"; tisti, ki bi želeli kaj večjega (jahto do 12 metrov), pa naj se obrnejo na ljubljanski Jadralni klub. Če je denar in dobra volja, bo tudi načrtov dovolj. literature. Velja, da je med domačimi knjigami še vedno najboljša ..Akvarij" B. Ženerja. Če pa ste nestrpni, če vas poletna vročina odvrača od knjig, se oglasite pri enem od izkušenih akvaristov. Eden takih je tudi Stane Semenič iz Novega mesta, Dolenje Kamence. Na voljo ima malho nasvetov, ogledate si lahko njegove akvarije pa tudi ribico ali dve je pripravljen poceni prodati. tudi premaz, imenovan „XY-lamon combi". Kilogram teh snovi stane do 100 dinarjev. Privlačno je tudi, da jih lahko dobite v najrazličnejših odtenkih, od zelo temnih do prozornih. Proizvajalci, teh je seveda veliko, celo trdijo, da lahko njihovi premazi pričarajo iz navadne smreke tikov, palisan-drov, macesnov itd. lesni odtenek. Reklama je reklama, za nas je predvsem važno, da ti premazi zaležejo. Tudi proti črvom. omlete iz sifona JADRNICA Vse več je ljudi, ki menijo, da se v morju ne velja samo namočiti ali pa ga pobožno opazovati z obale. Na morje torej! S čim? Najbolj pogost odgovor je: z jadrnico. In to s tako, ki jo lahko sami naredimo v garaži. Enega od takih načrtov vam lahko za nekaj več kot 100 AKVARIJ Prenekateri je med nami, ki med zidovjem noče biti niti sam niti ne s preveč klepetavo taščo. Nekoč je nekdo celo dejal, da so vse (prav vse) šale o ženah in taščah resnične. Kaj storiti? Omislite si akvarij. Ribe so (vsaj slovnično) vedno ženskega spola, poleg tega pa so vedno tiho. O graditvi akvarija je na voljo precej tuje, manj pa domače Tl NESREČNI ČRVI Premalo pazljivi ste bili in v vaš dragoceni ladijski pod, ki krasi strop ali stene počitniške hišice ali doma, so se naselili črvi. V zveličavni tišini, ki si jo tako želite, celo slišite, kako se mastijo z lesom, ki je po toliko in toliko tisočakov kubični meter. Rešitev je dokaj preprosta in za denarnico niti ne preveč mučna. Ladijski pod premažite s „sadolinsom" ali podobnimi sredstvi. Baje se zelo obnese PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE N. SOL. O., LJUBLJANA, TITOVA 51 PRODAJALNE DO LESNINA Z GRADBENIM MATERIALOM V SLOVENIJI LESNINA TOZD NT PRODAJNA MRE2A CELJE, Babno 3 KRANJ, Primskovo LJUBLJANA, Vilharjeva 25 a MARIBOR, Ribiška 10 MURSKA SOBOTA, Markišavska 2 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 64 LESNINA TOZD GRAMEX LJUBLJANA, Kurilniška 10 JESENICE, Skladiščna 5 NOVA VAS pri Rakeku LAVRICA, Škofljica ŠENTVID pri Stični VRHNIKA V VSEH TRGOVINAH PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT lesnina III I Pet filmov ■■ bilob(&CU,te9a meseca naj bi %ovTnČka?ih P« ^a^ih uv' ki uh Viha -f:i_________ lov l; pet Kratkih 23 'iubljansko ^ .fi.!m snema “»i občinL u t,eleviz'Jo s sred-n°sti nam ^ulturnih skup-Vanie kultiifnjenih za P°sPeše-vizije \Aoh 93 Pro9rama tele-vanih kSnethpetfi|movje zasno-študija o d Portretna filmska klavcih- r °venskih kulturnih % o baskt i Ranfl J'e P°sne' °štjan HiJU-i Korošcu, Francetu lun?'. film 0 sl'karju j5>5£l*L“!". ***■■ I fiiin če odštejemo nekaj vulgarnih izrazov. V spremni besedi ..Nesreča v sreči" Taras Kermauner razčlenjuje miselne zasnove dramskega teksta ter mu išče ustrezno mesto v sodobni slovenski dramatiki. Kot smo že omenili, je oprema zelo domiselna. Jurij Jančič je namesto s platnenimi ali usnjenimi platnicami knjigo opremil s platnicami iz kartona-žne lepenke ter tako na svoj način doprinesel k sporočilu in pripovedi knjige — sreča je proizvajanje, srečni človek proizvod. MiM KURENTIJA Čeprav imajo knjižne izdaje ČZP Kmečki glas značaj nekdanjih „večerniških" knjig, pa Remčeva „Smrt v kurentiji" sega nad povprečje ostalih. STROKOVNO DELO Ivanu bičsnel niheliču' Milaf p°trču"SJ^opiMtelju Jim o’ iqraun ^]akar pripravlja «inJku, MatU .Vladimirju Skr- I [ll,TlSki Dort K|0PČ'Č Pa «iCa. POrtret Bena - Pa Zupan- knji« kdelek O w sreča Posrečeni _. . . JlančičaP^r®afni,°Premi Ju. ,ja 913 na tržiš(^ ? Obzorja po- i S« *E 2VC- ali sreča n!°a n'kdar opo a]alceV" Avtnr°Sredn-ih proi' tm?, 0ir»ačil (er,*Je sv°ie bese" I ča .deianjih T°f ^eseloigro v «■ nikdar on T 0,em "Sre- 1 ie do9aian-° tudi daie> *dllu Porin v drarT)skem be- sfarna ra,en <«- S’ tra9ičnih Ni zaP,e' ; 'h modrih h OSebvnosti ne veli-Še tiste, ki so '^kosti š Taj0 očiten nadih bf,Vle Lužan n m .narT*enom je namesto p'Saniu upora- 1» ieziknekat'-8nsl sa. takeaa V vaseh ptujskega polja se je prav na rob modernega časa obdržal starodavni poganski običaj — kurentovanje. Ob pustnih dneh so se v vaseh pojavile poganske maske, kurenti, in s svojim plesom in ropotanjem klicale pomlad ter blaginjo nad kmetije. Kurentske oprave so se dedovale od očeta na sina, kakor se je dedoval sam običaj, katerega dolgo nista mogli zatreti ne cerkev ne oblast. Plesati kurenta je bila čast, kakor je bila velika sramota, če so kurentu vzeli obredno opravo. V ta etnološki okvir je novinar in pisatelj iz Ptuja Miha Remec postavil svojo povest „Smrt v kurentiji", ki je pred kratkim izšla pri ČZP Kmečki glas. Povest je bila nagrajena na drugem literarnem razpisu leta 1976. Avtor je pripoved naslonil na stari običaj ter pripoved o starem kmetu Miholu Veganu — ki je v zakonu ostal brez otrok, medtem ko mu je nezakonski sin, sad ljubezni z dekletom Nežiko; neznan — razpletel v dneh kurentovanja. Stari kmet svoje dosedanje življenje premisli, dnevi pa prinesejo razrešitev njegove življenjske uganke. Dr. Momčilo Zečevič je pred časom obranil doktorsko disertacijo o vlogi Slovenske ljudske stranke v jugoslovanskem zedinjenju. Tega vprašanja se je lotil zaradi mnogih nejasnosti in enostranskih ocen o politiki Slovenske ljudske stranke do jugoslovanskega vprašanja. Stranka je bila največja v Sloveniji, zato je njen odnos do jugoslovanskega zedinjenja pomemben pri proučevanju in raziskovanju vloge slovenskega ljudstva v boju za jugoslovansko državo. Avtor je proučil številne vire, dokumente in ostalo literaturo, jih kritično ocenil ter izpeljal nekatere sodbe in zaključke, ki niso le golo dokumentiranje in sprejemanje ugotovitev drugih, ampak plod avtorjeve presoje. Obsežna študija je pred kratkim izšla pri založbi Obzorja pod naslovom „Sloven-. ska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917 — 1921." Izvirnik je pisan v srbohrvaškem jeziku, prevedel pa ga je Branko Avsenak. MONTAUK Med najpomembnejše sodobne švicarske pisatlje spada gotovo nemško pišoči dramatik in romanopisec Max Frisch, ki ga dobro poznajo tudi slovenski bralci in obiskovalci gledališča. V naš jezik imamo prevedena vsa tri pomembna prozna dela tega pisatelja: „Homo faber", „Stiller" in „Naj mi bo ime Gantenbein". Tem se z najnovejšo izdajo Državne založbe Slovenije pridružuje še „Mon- PREDCTAVUMTtO VAflt— Neki kitajski sladokusec je zapisal^ da vsaka nova jed prispeva več k sreči človeštva kot odkritje nove zvezde. Čeprav je ta misel, izrečena pred več stoletji, izrazito gurmanska, je v nji tudi zrno resnice: uživanje v jedi ali v pripravljanju jedi veliko prispeva k dobremu življenjskemu počutju. Dandanašnji, ko pri nas hrana ni več le stvar nasitenja, je napočil trenutek, da si lahko vsak privošči več izbranosti pestrosti v vsakdanji prehrani. In kje drugje, če ne v zibelki kuharske umetnosti, pri kitajski umetnosti pripravljanja jedi, se lahko naučimo te veščine. Knjiga Državne založbe „Kuharska umetnost Azije", ki jo je napisala naša priznana poznavalka kitajske kuhinje Marinka Pečjak, prinaša vrsto koristnih napotkov s spoznavanjem azijskih kuhinj, predvsem pa kitajske, navajanjem receptov in drugih običajev, povezanih s pripravljanjem jedi. tauk", svojevrstna lirična pripoved, v kateri se je pisatelj odrekel zgodbi kot nosilki leposlovnega sporočila. Po svoji zasnovi „Montauk" spominja na nekakšen dnevnik, poln razmišljanj, spominov in močno občutenih razpoloženj. Založba je delo predstavila kot ..najintimnejše, najnežnejše, najskromnejše in hkrati najpogumnejše, najpreprostejše in najizvirnejše" delo Maxsa Frischa. Maraton zabave angelika in zarota teme Anne in Serge Golon ter z njimi navdušuje milijone bralcev po vsem svetu (ter nekaj deset tisoč v naši slovenski domovini), je še dovolj lepa, mlada in pogumna, da si upa na pot čez Ocean v francosko Kanado. Na tem razburljivem potovanju jo spremlja njen še bolj hrabri mož, preganja jih skrivnostna ladja, dogajajo se nadvse razburljive peripetije, ljubezen je vroča - vse je pač takšno, kot so bralci tega zabavnega maratona vajeni, zato bo tudi enajsta knjiga o lepi Angeliki, ki jo je v slovenskem prevodu Bogomila Faturja pod naslovom ..Angeli-ka in zarota teme" izdala koprska založba Lipa, našla pot do vseh, ki jim nezahtevno, a dovolj napeto branje popestruje vsakdanjik. Kaj več od zabave in razvedrila pa bralec od nobenega romanov o lepi Angeliki ne sme pričakovati, saj so bili ustvarjeni le s tem namenom. - Jjh*~ Slavna literarna junakinja Angelika, katere dogodivščine piše francoski pisateljski par komentar 13 iet -1,800.000 knjig Z izidom treh romanov: Georga Eliota „Mlin na reki Floss", Heliodorjevih „Etiop- S||VRAŽNA SREČA JOŽETA CVELBARJA * m ; XV?" „lmeli smo ljudi . .." Ketteja, Murna, Kosovela, Kajuha pa Jegliča, Cvelbarja in še mnogo drugih, ki sta jim ali jetika ali vojska — neizprosni sovražnici slovenske literature — pretrgali življenje in pesniško ustvarjanje, še preden so mogli povezati prvo snopje iz njih. Zdi se, da je bila usoda Jožeta Cvelbarja še najbolj tragična od vseh, ki smo jih omenili, in tistih, ki jih imamo ta trenutek v mislih. Poleg vsega se mu ni izpolnila niti ta „najsvetejša" želja, da bi počival v domači zemlji. Tako vemo danes le to, da je — od italijanske krogle smrtno zadet v trebuh — izdihnil v avstrijski brigadni bolnišnici nekje na Tirolskem 11. julija 1916, nihče pa ne ve, kje je pokopan. A kako mu je moglo biti, da je, čakaje na smrt, na hrbtno stran vojaške knjižice zapisal: ..Slovenec sem, nič ni zame bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam. kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici, v Kostanjevici. O, ko bi danes vedel, da ni tudi ta želja prav tako nespametna, kakor so bile druge!" Jože Cvelbar je ostal na tujem, od koder se ne bo mogel nikoli več vrniti. Vrnila pa sta se njegova misel in hrepenenje: v pesmih, risbah in akvarelih, dnevniku in v pismih Fridi. Vse, kar je bil ustvaril in domislil v svojem mladem življenju, kar je bilo dozorelo in je dozorevalo v njem potem, ko se je začel brusiti v dveh pri- rojenih talentih: pesniškem in slikarskem. Na rojstno Dolnjo Prekopo, kjer se je bil rodil pod skromno kmečko streho leta 1895, na Kostanjevico, Krko in svet pod Gorjanci je bil navezan kot trtni list na trto. Dolenjski in svoji dolenjski ,,roži" je posvetil vse svoje pesmi — tiste, ki so objavljene v revijah, in tiste, ki so povezane v njegovi zapuščini, z dolenjskimi motivi je polnil skicirko in s pasteli dolenjske pokrajine barval risalne liste. Svoje misli in hrepenenje je Jože Cvelbar izpovedoval zdaj v besedi, zdaj v barvi. Ne v besedi in ne v barvi mu ni bilo dano ustvariti velik opus, a ko bi mu bilo dano, bi ustvarjal, zares ustvarjal le kot slikar, saj se je že pri osemnajstih letih odločil: „Pesem mi je živela namreč takrat, ko je bilo hrepenenje in čustvo veliko in ni še hotelo v barve; besede so mi bile bližje. Zato pa čutim čim dalje manj nujnosti za pesnenje, čim bolj zori slikarska moč." Na knjižno izdajo svojih pesmi je moral Cvelbar čakati več kot dvajset let. Šele leta 1938 je izšla pri Mohorjevi družbi knjiga: Jože Cvelbar „lzbrano delo", ki jo je uredil dr. France Koblar. Urednik je objavil tudi nekaj odlomkov iz Cvelbarjevega dnevnika ter nekaj Cvelbarjevih risb, dodal uvod in pripisal pojasnila. Do šestdesetletnice Cvelbarjeve smrti je bila ta knjiga tudi edina, ki je v zaokroženi celoti predstavljala leposlovno in slikarsko delo Jožeta Cvelbarja. Nedavno je v knjižni zbirki Beseda Dolenjske (kot njena druga knjiga), ki jo izdaja Dolenjski kul- turni festival v Kostanjevici, izšel nov izbor del Jožeta Cvelbarja z naslovom ,,Moji kraji". Avtor izbora Janez Menart je dodal še nekaj ilustracij in osemnajst strani uvoda, v katerem je s posebno človeško toplino in pretresljivostjo orisal lik Jožeta Cvelbarja, tistega „Cvetka Gorjančevega", ki je na novomeški gimnaziji pretežno sam pisal in ilustriral, dijaški list „Zoro" in ki mu ,.sovražna sreča”, kakor bi rekel Prešeren, ni naklonila, da bi za njim ostalo tisto, v čemer je iskal življenjski smoter. Za to izdajo je Božidar Jakac narisal portret Jožeta Cvelbarja — Cvelbarja v uniformi avstrijskega vojaka med prvo svetovno vojno. In tudi v tem je nekakšna tragika; da je zadnja znana Cvelbarjeva podoba samo na vojaški sliki. Knjigo je opremil akademski slikar Janez Kovačič. Janez Menart je v knjigo „Moji kraji" uvrstil sedemindvajset Cvelbarjevih pesmi, najbolj značilnih, ne vseh. In dobro je odbral, tako da pesnik neokrnjeno stopi pred nas, otožno dolenjski od uvodne štirivrstičnice „Ah, ve sladke rože / z dolenjskih njiv, / kako samo spomin / na vas je že mamljiv /" do glavne in zaključne „Moji kraji in moji dragi" (v odlomkih), iz katere govorijo takale spoznanja: „Kdor učenost je pobiral iz knjig, učen je za knjige, / kogar življenje je šolalo, lahko je učitelj življenja". Sicer pa: ko bralec prebere to zadnjo pesem in se zamisli ob prejšnjih, mu je, kakor da je pravkar zaslišal odjek tiste Župančičeve: „lmeli smo ljudi ... kaj hočete, grobovi, še od nas? " I. ZORAN skih zgodb" in Iva Andrica ..Travniške kronike" se je širokopotezno zasnovana knjižna zbirka Sto romanov zaključila. V trinajstih letih je Cankarjeva založba razposlala med naročnike in druge bralce, katerih število je, žal, iz leta v leto upadalo, izbrane romane svetovne in jugoslovanske književnosti. Skupna naklada vseh knjig je presegla število milijon osemsto tisoč izvodov, kar bi ne bil založniški dosežek za eno samo knjigo na, denimo, angleškem knjigotrškem področju, a na malem slovenskem jezikovnem prostoru vsekakor je. Založba je ob začetku izdajanja zbirke obljubljala sto najboljših, temeljnih del svetovnega romana, od njegovih antičnih prednikov do modernističnih odtujenih potomcev. Ali je zbirki to uspelo? Po vsem sodeč, je, čeprav moramo ob zaključku zbirke zapisati, da se je od prvotnih obljub marsikaj spremenilo. Narobe bi bilo, ko bi za tri leta podaljšano izhajanje zbirke in drobljenje romanov v več nepotrebnih zvezkov krivili le dosedanji nezavidljivi položaj knjige v naši družbi; dejstvo je, da je založba z zbirko potegnila nekaj izrazito premalo premišljenih trgovskih potez, ki so morale vplivati na nižanje naklade. Prvi letnik je dosegel za naše razmere res lepo naklado 24.000 izvodov, zadnji trije romani pa samo še 6300 izvodov, čeprav je že dobro znano dejstvo, da smo Slovenci ljubitelji zbirk, kar morebiti le nadomešča pravo življenje knjige. Kljub temu da svoje poti ni zaključila tako sijajno, kot jo je začela, smemo zbirko Sto romanov šteti za veliko založniško dejanje, še toliko bolj, ker smo ob stotih izbranih romanih v 144 knjigah dobili sto literarnozgodovinskih študij 33 slovenskih literarnih strokovnjakov, kar predstavlja zajeten sklop besedil, mimo katerih poslej slovenska literarna veda ne bo mogla iti. Nekatere študije so podale zaokrožene teorije o romanu, ki se bolj ali manj uveljavljajo v naši domači leposlovni znanosti. M. MARKELJ rr_v im- DOLENJSKI LIST 15 ZAKUD/ MED APOSTOLI IN KARDINALI NJEGOVA LJUBEZEN JE KOSTEL Pozneje je postal član okrožnega odbora OF za ribniško in kočevsko okrožje, ki se je čez čas združilo z notranjskim okrožjem in se preimenovalo v Notranjsko—ribniško okrožje. Klarič je postal predsednik NOO tega rajona. Časi vojne in še posebno graditve in ustvarjanje nove ljudske oblasti so bili za Klariča velika in odgovorna naloga, saj je bil izpostavljen vsem mogočim pritiskom in nazadnjaškemu mišljenju nekaterih ljudi. Poleg tega so bili to časi, ko je bil razredni sovražnik še vedno prisoten. Bilo je potrebno veliko hrabrosti in samoodpovedovanja. Klarič je bil dolga leta na vodilnih mestih. Bil je prvi podpredsednik novomeškega okrožnega izvršnega odbora in pozneje sekretar istega okrožja KPS. Leta 1947 je bil premeščen v Ljubljano na mesto pomočnika ministra za trgovino in preskrbo, kjer je bil vse do novih dolžnosti, ko je postal sekretar okrajnega komiteja za kočevski okraj. Upokojil se je kot načelnik oddelka za organizacijo dela pri republiški Zadružni zvezi v Ljubljani, kjer še zmerom živi in kjer je praznoval pred dnevi svoj sedemdeseti rojstni dan. Toda Jože Klarič je z dušo in srcem Kostelec. V Novih selih sta si z ženo Milko postavila prijazno leseno hišico s pogledom na nekdanjo ženino domačijo, ki je med vojno do tal pogorela, in s pogledom na nepregledne gozdove. Klarič si ureže leskovo palico in jo mahne v gozd. Pozna vse skrite in že zarasle poti, po katerih je hodil kot organizator upora na Kostelskem. Zavije tudi nad kanjon Kolpe in včasih ga zanese v njegovo rojstno vas Maverc. Tu živi še brat Slavko z družino, ki je bil partizanski kurir. Ko ga povprašam, kako se počuti v svobodni deželi po toliko letih, mi odgovori: „Moja največja bolečina je, ko vidim, kako Kostelsko izumira. Vasi se praznijo in ponekod so samo še starci in z grmovjem zarasle razpadajoče hiše. Res je, da smo dobili novo asfaltno cesto, toda dobili smo jo na žalost mnogo prepozno. Zadnji čas je, da bi se za kostelsko zavzela večja gospodarska podjetja, da bi ustanavljala manjše obrate. Industrija pa ne bi smela škodovati naravnemu okolju in Kolpi, ki je zaenkrat še ena redkih čistih rek. V knjigi ..Kartuzijanci", ki jo je napisal dr. Josip Edgar Leopold - Lavov, nekdanji dolgoletni prior pleterskega samostana, lahko beremo, da ima kartuzija tudi „dosti dragih oljnatih slik, ki se prištevajo med umetnine, kot so okoli 300 let stare glave apostolov. Izdelane so na lesu, slikar pa je moral biti Holandec, ker so glave flamski tipi. Razen tega ima samostan ovalne slike kartuzijanskih svetnikov in učenjakov, verjetno iz 18. stoletja, od katerih imajo nekatere umetniško vrednost. Omeniti hočem še izvrstno kopijo Rubensove Pieta, katere original je na Dunaju." Nekaj literature o samostanski umetnosti, predvsem o tem, kako so se povečevale zbirke slik in kipov, je v pleterski knjižnici, najti jo je možno predvsem v brošurah, ki pišejo o zgodovini kartuzijanskega reda in kartuzij na Francoskem in v slovanskih deželah. Tako lahko zvemo, da so večino slik prinesli v Pleterje francoski kartuzijanci. To pa je bilo tudi največ, kar se je še do pred lani vedelo o pleterskih umetninah, saj kaj več od tega, da ima samostan izredno bogato knjižnico z mnogimi redkostmi, pred tem ni prišlo v javnost, pa še za to so bili „nagrajeni" le tisti, ki so prišli v Pleterje po poklicni potrebi. Z leksikoni in enciklopedijami se je dalo bore malo opomoči, saj še dandanes ne dajo več kot kratke informacije, da „čuva zdajšnji samostan bogato knjižnico in nekaj umetniških slik". O pleterski slikarski zbirki se je začelo v ožjih krogih govoriti šele nekako v sedemdesetih letih, natančneje po letu 1970, ko se je vodič in knjižničar v Pleterjah, Dušan Dežman, v budimpeštanskem muzeju ustavil pred sliko apostola Janeza Evangelista. Zdela se mu je na las taka, kakršno imajo tudi na pleterski ..domačiji". Še bolj pa je na to sliko postal pozoren, ko je zvedel, da jo imajo Madžari za originalno delo flamskega slikarja van Dycka (1599 — 1641). Kajpak so se v Pleterjah ob tej novici takoj odločili poklicati strokovnjake, ki naj razvozlajo skrivnost v nenavadni podobnosti obeh Janezov Evangelistov, hkrati pa doženejo, kaj je z upodobitvami preostalih apostolov (Simon, Juda, Matija, Jakob, Filip, Tomaž, Andrej, Pavel) in Kristusa, pod katerimi se avtorji tudi niso podpisali. Med prvimi, ki so jih poklicali v Pleterje, je bil akademski slikar in restavrator Viktor Povše iz Celja, sicer rojak iz Dolenjskih Toplic. Že ob prvem stiku s temi slikami je Povše lahko ugotovil, da gre za pomembne umetnine, da jih je zob časa, podnebnih razmer in selitev že tako načel, da jih reši pred propadom le temeljit, hkrati pa dolgotrajen in tudi precej drag „kirurško "-restavratorski poseg. Povše, ki si je vzel restavratorstvo za specializacijo po diplomi in se v tej dejavnosti izpopolnjeval ter si nabiral izkušenj tudi v Sovjetski zvezi in na Poljskem ter je danes v Evropi znan in cenjen strokovnjak za restavratorske posege, se je dela lotil kot kirurg naj- v/ a težje in najzahtevnejše operacije, v so kmalu ugotovili, da je bila zanj .^ji oziroma ponovna oživitev dolge vrs samo apostolov) prehudo breme, za ^ ‘prosili Kostanjevico, naj ona Pt|eV?.® 0" v no in organizacijsko „pokrovitelj restavriranjem. . - Do In tako je Viktor Povše vztrajno stopkih, ki so bili pri obdelavi nriocn . ; dovanih slik nujni, vračal življenj ^ sliko, oziroma jih vrnil v Prvotn r:a tak Skoraj tri leta in pol dela je restavrakatei# zaposlilo, da se je moral prene odreči osebnemu in družinskemu predvsem pa slikarjenju, ki je na v se gov notranji klic. Malo manj kot o mojstrov, ki jim ta čas še nihče ^ \>, (van Dyck, Rubens in njuni uče ^ ^ domnevah) se je nenadoma zazri\o nika", ki jim je spet dahnil ^ življenje, in on vanje. Ni bilo njimi, in vendar je Viktor P°vSe sebi ali nekje ob sebi — tiho glaso?' j jfi iz daljave ali iz duše priplavali s* Bachove orgelske fuge. karW*% Restavrirana zbirka iz pleters0 oK od 10. junija razstavljena v neda Ijenem in dokončno ureienemp jjgtefl K „traktu" kostanjeviškega gradu. " zaveje v obiskovalca iz teh katerih so apostoli, kardinali, nabožnih podob, nekaj krajin, oživela olja v starinskih 0 vno koncert barv in skladnosti — P?n j 17 ! tudi mojstri, ki so vse to ustvarja letja dalje. Bo dvajseto stoletje morl. ^.ujno %, oživilo van Dycka, Rubensa ali sloveče ime na naših tleh - na jva«.V pod Gorjanci? Kdo so bili, če ne , • ttid'5j ti, če ne niti njuni učenci? Za z \j ■ kovnjaki niso prišli dlje od d° je jli van Dycka precejkrat omenjajo-on „oče" Janeza Evangelista a • zg0 j kakšne druge podobe? Umetn° ^jo 'J narji bodo trditev izrekli šele, . ^ j dokaze. A prizadevajo si, kak0 univerzitetni profesor dr. f.^arsk® otvoritvi razstave pleterske sli v< }l dokopati se čimprej do takih do 0d9° j«1 Dokler ne dobimo dokončn9zajela m kdo so pravi avtorji zbirke, ki ) ..^a 9 pf življenje v razstavišču kostanje se moramo pač zadovoljiti s te ' drrtL if izpodbitno. To pa je: da gr® . icas^hir^ umetnine, nastale v 17. stoletj jeVjška 0 p3 da je pleterska oziroma koSta": največja te vrste na Slovenske ■ ngjvv m naj le še to, da je ta zbirka tudi J fid slovenskem razstavišču Jakac" v kostanjeviškem gradu- ^ (3 (Žalostna vest najbrž ne soo ^ naj jo kljub temu pripi5ern°* m(0'1 jey stava pleterske zbirke starih tf)j p šele četrti dan, je umrl univer (p inž.arh. Tone Bitenc, avtor na rih so opremili prostore za to r |. Z LETO vn Itev-5 Jože Klarič je bil nekoč doma iz Maverca pri Kostelu. Tam, kjer je veliko grmovja, visoke trave in kjer je Kolpa še vse dekliška, vijugava in nemirna. Kjer še živijo nekdanji krošnjarji, kostajnarji, nekdanji Uskoki, preprosti in prijazni ljudje, ki so navajeni vsega hudega. Že kot trgovski pomočnik v Kočevju je bil član levo usmerjenega Sokola in pozneje z Jožetom Šeškom in še nekaterimi tovariši duša odporniškega gibanja, posebno za območje Kostela in okoliških vasi. Bil je med pobudniki pri ustanovitvi rajonskega odbora OF v Novih selih v hudi zimi 1941—1942 in njen prvi sekretar. „To so bili težki časi. Toda kljub vsemu nam je uspelo organizirati nad petdeset odborov OF. To je bila za tiste čase velika stvar. Kostelci so bili z nekaj redkimi izjemami na strani narodnoosvobodilnega boja in od Čabra do Bele krajine je bila znana partizanska pot. Saj skoraj ni kraja, kjer se ne bi v tistih časih ustavljali partizani." Jože Klarič je bil tesno povezan z Jožetom Šeškom in neposredno od njega je dobival tudi glavna navodila za organiziranje odpora, zbiranje hrane, obleke in pozneje tudi orožja. Ena temeljnih nalog pa je bila ideološko pripravljanje mladih fantov za odhod v partizane. „Ko je prišla spomladi 1942 na Stružnico skupina partizanov, smo jih vsestransko oskrbovali, skrbeli za zaščito." Klarič je moral zaradi konspiracije zapustiti Nova sela, kjer je takrat živel, in z ženo Milko, ki je bila tudi aktivistka (prinašala je s poštno kočijo letake, Slovenskega poročevalca in drugo literaturo iz Kočevja) in dvema mladoletnima deklicama oditi v ilegalo. Samotne vasi ob Kolpi, gozdovi, hudourniki in globeli so postale njegov drugi dom in ljudje v teh krajih se še spominjajo drobnega moža, vsega predanega boju, ognjevitega aktivista, ki je prihajal z nočjo na razgovore in sestanke, z dnevom pa je za njim zginila vsaka sled. Jože Klarič pravi: „Naši kostelski ljudje so bili zanesljivi in delo z njimi mi je bilo v veliko pomoč. Velikokrat je bilo nevarno, šlo je tudi za življenje, toda sreča me ni nikoli zapustila." ~rV / v ijU'';? W/MwW Mv/lV KOtlUNimCME PART!/E 5LOVEHI7E- m. ) ,1^.1 II..! podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem 2n7ir*?JU (Uradni ,ist SRS št. 16/67 in 27/72) in rini' . .P3.statuta občine Črnomelj (Skupščinski bst 20/74) je izvršni svet skupščine “cine Črnomelj na seji dne 19. maja 1977 sprejel o r SKLEP Dnm«rnitVI Predloga noveliranega urbanističnega ^taornlja 0^'ne ^rnomeU *n urbanističnega načrta PfPrll ® ■ občin?/* n°Velira"e9a urbanističnega programa lia ir, r*?or!le,j 'n urbanističnega načrta črnom- Po'd ,zde*a* Urbanistični inštitut Slovenije fias3n,i•i-446 v maju 1977, se javno razgrne za dni od dneva objave tega sklepa. II. navedene urbanistične dokumentacije bo rno- fredlog javno « uroamsticne dokumentacije meli v AZ9rnJ®n v prostorih skupščine občine Č Ogled om!JU' ^9 svobode 2. delovni j29rniene dokumentacije bo možen vsak 16 ure. 6‘ “ 14‘ ure in ob sredah od 6- ~ V iasu : III. °rgani2af“ne ,raz9rn'tve lahko dajo občani, delovne siranj k nrflnln^eresne skupnosti in ostali zaintere-taciie ?®u ^velirane urbanistične dokumen- Sfrokovnn ^ mnenia in Predloge, rane urbani*0 in P°iasn'la k predlogu noveli-Sespodarcr' ■ dokumentacije daje oddelek za puuarstvo m finance SOb Črnomelj. i 35°~4/74 me>J. dne 19. 5.1977 Predsednik izvršnega sveta SOb Črnomelj: J02E VAJS, l.r. OBVESTILO! sv°jem obmc)0^' Toplice obvešča vse lastnike parcel na skih kulturah *U-' °a* akodo, povzročeno od divjadi na polj-~ 68350 Dol E,sr"?no prijavljajo na naslov: „LD TOPLICE b°hio upoštevali°P 8 ' *^stn'b Pr'iav za povračilo škode ne «Uiei° kadrovliT"1*kadrovskim s,užbam podpisnic, ki do,!..!*0 r»a prerini. tipendije, svoje prošnje, napisane vifihi 'zpopoln t obrazcu °ZS 1,65. ki ga je treba l*reiB 3tr°Škeaa ri^'' 5. ** s P°datk' o dohodkih staršev in o NrrTi kkem ,t Predl°*iti je potrebno še potrdilo o Nej., o Vpisu v Potrdilo o družinski skupnosti. Polnih vlon nnl ° ,n.Prapis zadnjega šolskega spričevala. Podpisnice ne bodo obravnavale. Izvršni odbor SKPSS o štipendiranju občine Ribnica ‘******1*1***1111—»»nm—iiinmMmimimagmanMM— 23- Junija l‘J77 i PROSTA DELOVNA MESTA £ Zdravstveni center. Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto, razpisuje na- ^ slednja delovna mesta: i 1. VODJE računovodsko-finančne službe 2. VODJE ekonomsko, analitsko-planske službe 3. VODJE pravne službe 4. SVETOVALCA za investicije 5. PLANERJA — analitika II 6. TAJNICE generalnega direktorja 7. TAJNIKA samoupravnih organov 8. SALDOKONTISTA upnikov Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz|x>lnjevati še naslednje: 1. visoka izobrazba ekonomske smeri s petletno izkušenostjo, 2. visoka izobrazba ekonomske smeri s petletno izkušenostjo, 3. visoka izobrazba pravne smeri in opravljen pravosodni izpit s petletno izkušenostjo, 4. visoka izobrazba gradbene smeri s petletno izkušenostjo, 5. višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri s triletno oz. petletno izkušenostjo, 6. srednja izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri z dveletno izkušenostjo, 7. višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri s triletno izkušenostjo, 8. srednja izobrazba ekonomske smeri z dveletno izkušenostjo. Za vodilna delovna mesta morajo imeti kandidati organizacijske-sposobnosti in izpolnjevati moralno-politične pogoje po družbenem dogovoru. Razpis velja 15 dni po objavi. Za delovna mesta pod 5 — 8 je poskusno delo treh mesecev. ^ Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili na naslov: ^ ZDRAVSTVENI CENTER, Delovna skupnost skupnih | 2 služb, 68000 Novo mesto, Šmihelska cesta 1. v i ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\X\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^ PROSTA DELOVNA MESTA ..DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV -DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO razpisuje I. 2 prosti delovni mesti za delo v predstavništvih in sicer: 1. VODJA PREDSTAVNIŠTVA - organizator, snemalec za Belo krajino. 2. VODJA PREDSTAVNIŠTVA - organizator za Trebnje. POGOJI: višja šolska izobrazba ekonomske, upravne, pravne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. II. objavlja 3 prosta delovna mesta pripravnikov in sicer: — PRIPRAVNIKA s končano višjo šolo ekonomske, pravne ali upravne smeri, — 2 PRIPRAVNIKA s končano srednjo šolo ekonomske ali upravno administrativne smeri. Kandidati za delovna mesta pod I. naj svojo vlogo s priloženimi šolskimi spričevali in drugimi dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo v roku 30 dni, kandidati za delovna mesta pod II. pa naj vloge in spričevala o končani šoli pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Novo mesto. Glavni trg 24. ! PROSTI DELOVNI MESTI »DOLENJKA" trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto objavlja za DSSS prosti delovni mesti 1. TAJNICE V SPLOŠNEM ODDELKU 2. SALDAKONTISTA v gospodarsko-finančnem \ oddelku POGOJI: Za obe delovni mesti se zahteva ustrezna srednja strokovna ^ izobrazba z nekaj leti prakse. Za delovno mesto pod 1. se £ zahteva znanje strojepisja, pod 2. pa znanje strojnega knji- | ženja. S .kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen £ j! čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev v času porod- ^ ^ niškega dopusta. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. ^.XXWXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXX\XXVXXXX'^XXXXX>^ ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustila MARIJA BUČAR roj. FLORJANČIČ iz Otočca 44 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, gasilskemu društvu Otočec, govornikom ter kaplanu. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni! ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame PAVLE RAUH roj. ARKO iz Rožnega dola 11 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Hvala tudi delovnim organizacijam Iskra Semič, Žito Ljubljana, Novomontaža in IMV Novo mesto ter župniku iz Semiča in župniku Rusu iz Dragatuša. Žalujoči: hčerka Marjanca, sinovi Rudi, Jože in Ivan z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FLORJANA ZORANA iz Šmar. Toplic 14 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prjateljem, znancem in Indu-strgi motornih vozil Novo mesto. Zlasti se zahvaljujemo kaplanu in častiti sestri iz Smajjete za nesebično pomoč in sočustvovarje v težkih trenutkih ter vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Mici z možem Dragom in Tonita z možem Stanetom, sin Cvetko z žaro Marinko, vnuki in drugo sorodstvo ZAHVALA Kruta usoda nam j e nepričakovano iztrgala iz družinske sreče našega ljubega moža, skrbnega očka, sina, brata in strica FRANCA UDOVIČA iz Repč pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za trud in lajšaige bolečin. Lepa hvala kolektivu ŽTP Ljubljana-Moste, gasilskemu društvu Repče in Vrhe, pevcem in govorniku za ganljive besede. Srčna hvala kaplanu za lepi govor in opravj eni obred. , Žalujoči: žena Zorka, otroci Slavka, Dani in Franja, oče in sestra, ter drugo sorodstvo ff 1 £ ZAHVALA Ob tragični smrti mojega ljubega moža TONETA HUČA iz Vrhpeči 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in najbližjim sosedom Matohovim, Gašparčevim, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadrj i poti. Žalujoči: žena Tončka in drugo sorodstvo. DOLENJSKI LIST 17 Sevnici Dodaten dinar za dograditev šol, zdravstvenega doma in bolnišnice Do leta 1980 čakajo občane dodatna bremena, če hočejo uresničiti naložbe v zdravstvu in šolstvu. Seveda pa v razpravah povsod poudarjajo, da morajo imeti prednost investicije, za katere so se ljudje odločili s samoprispevkom. Dosedanji program ni bil realizi- ran. Zaradi podražitev so bila odstopanja pri zneskih, vrstni red naložb pa ni bil kršen. Edino za letos je predvidena sprememba. Gre za adaptacijo in dograditev artiške šole, medtem ko naj bi preureditev prosvetnega doma na Veliki Dolini za pouk telovadbe odložili do prihodnjega leta. Na Dolini so za tako zamenjavo le pod pogojem, da bo nji- NOVO V BREŽICAH MOKRICE K TOPLICAM. Za združitev gostinskega podjetja grad Mokrice z zdraviliščem Cateške Toplice v eno temeljno organizacijo je mo kriški kolektiv glasoval stoodstotno, v Čateških Toplicah pa se jih je izreklo zanjo 92,46 odst. zaposlenih. Zdaj so oboji tozd ljubljanske Emone. K njej se je 14. junija Priključilo tudi trgovsko podjetje osavje. Glasovalo jih 499, od tega 444 ali 93,93 odst. „za“. LEPŠE MESTO. Za nedeljski sprevod cvetja seje mesto polepšalo. Na oKnih so spet zacvetele lončnice. Lani je Agraria naročila enotne zabojčke in tako prihranila meščanom to skrb za nekaj let. Cvetje je laže nabaviti, čeprav so nekateri stanovalci še kljub vsemu pozabili nanj, pozabili pa so tudi plačati zabojčke, češ, da jih niso naročili. PRIKUPNE RAZSTAVE. V Artičah so te dni zaprli razstavo malih plastik kiparja in restavratorja Antona Blatnika. Krajani so mu nadvse hvaležni, da je svojo ustvarjalnost pokazal rojakom, da se je vrnil v svoj rojstni kraj. V šoli so istočasno razstavljali tudi učenci. Tokrat so svoja likovna dela in literarne prispevke posvetili varovanju človekovega okolja. BREŽIŠKE VESTI hova investicija prihodnje leto zares izpeljana. Tako so poudarili delegati na zadnji seji občinske skupščine. V šolstvu je za leto 1978 napovedana še dograditev štirih oddelkov pri brežiški osnovni šoli (za učence posebne osnovne šole), v letu 1979 dograditev in adaptacija osnovne šole v Globokem in 1980 dograditev osnovne šole v Dobovi. V tem srednjeročnem obdobju nameravajo zgraditi tudi otroški oddelek in nove operacijske prostore bolnišnice v Brežicah ter dokončati zdravstveni dom. V drugi fazi so PREMALO ZNAKOV NA CESTAH V brežiški občini je 132 kilometrov cest, na katerih manjka več kot sto prometnih znakov. Delegati občinske skupščine opozarjajo na te pomankljivosti, vendar so zvedeli, da je denar le za najnujnejšo signalizacijo. Če bi hoteli postaviti prav vse znake, bi se morali občani odpovedati nekaj kilometrom asfalta, ker drugih virov za pokritje tovrstnih stroškov ni. namreč predvideni protituberkuloz-ni dispanzer, dispanzer za medicino dela, prostori za dežurstvo in upravo. Da bi te načrte laže uresničili, so v občini pripravili sporazum o združevanju sredstev za naložbe v šolstvu in sporazum za investicije v zdravstvu do 1980. leta. Seveda bo kljub temu nujno podapati samoprispevek občanov za naložbe v teh dveh dejavnostih. Ob tem se marsikdo vpraša, kdaj bodo na vrsti še druga področja, ki jih očitno zanemarjamo, na primer naložbe v kulturo itd. J. TEPPEY CVETJE NA RAZSTAVI V slavnostni dvorani brežiškega gradu so v petek popoldne odprli razstavo cvetja, ki jo prireja Hortikulturno društvo iz Brežic. Za uvod so priredili koncert pevci moškega pevskega zbora društva bratov Milavcev, v programu pa so sodelovali tudi tamburaši iz glasbene šole v Brežicah. Razstava je letos precej skromna, saj prikazuje le lončnice. Tudi ureditev ni dovolj skrbna za razvajeno oko, vendar je treba povedati, da jo je tokrat pripravilo društvo samo brez sodelovanja cvetličarjev in gospodarskih organizacij. KAM? Novi rodovi so spet zapustili šolske klopi. Gimnazijci zaskrbljeno iščejo prostor na višjih in visokih šolah, dijaki drugih šol pa se ozirajo za zaposlitvijo, ki je prav tako ni lahko najti. Na sliki zadnji letnik šole za blagovni promet v Brežicah. (Foto: J. Teppey) Ovire delegatskih poti Zelje po spremembi nekaterih splošnih delegacij Četudi bodo volitve novih delegatov za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti šele prihodnje leto, pa to ne pomeni, da nanje še ne mislijo, KRŠKE NOVICE ZADOVOLJNI " ORGANIZATORJI - Občinska konferenca ZSMS se tokrat lahko resnično pohvali z uspehom ..novačenja" mladih brigadirjev, ki se bodo vključili v republiško delovno akcijo ..Suha krajina 77“. Po prijavah sodeč in po udeležbi na prvi brigadni konferenci, bo tokrat brigadujev več kot dovolj. V izmeni jih bodo namreč potrebovali 50, pristopnico pa jih je podpisalo več kot 60. Krški brigadirji bodo svoje delo pričeli v nedeljo na Prevolah pri Hinjah. KONČNO ODPRT - Bazen pri tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" so zaradi objektivnih vzrokov to sezono odprli za javnost res pozno, šele v preteklem tednu. V dnevih pasje vročine pa je bil kljub temu sorazmerno poln kopalcev, ki so si „priborili“ vstop tudi s skakanjem čez ograjo ali na druge načine. DVA MANJ - EDEN VEČ - V minulem tednu smo v Krškem zgubili dva objekta: porušili so leseno tržnico in sosednjo stanovanjsko hišo, da bi na istem prostoru pričeli graditi večje poslopje, kjer bo po novem tudi postaja milice. Rušenje in čiščenje porušenega gradiva je bilo tokrat res hitro, tako da na glavni mestni ulici skorajda ni povzročalo prometnih zapletov. PREDNOST IZVOZU. V Im-perialu si močno prizadevajo, da bi se uveljavili na zunanjih tržiščih in ustvarili čimveč za izvoz. Trenutno komaj zmagujejo velika naročila, zato širijo proizvodnjo. Njen obseg bodo do leta 1980 povečali za trikrat, izvoz pa za štirikrat. KRŠKI TEDNIK oziroma se ne pripravljajo. Prav nasprotno! Kot smo izvedeli pri občinski konferenci SZDL, ki je „nosilka“ predvolilnih opravil in volitev, potekajo priprave uspešno, po natančno določenih rokih. Mimo organizacijskih priprav so ta čas tudi že sredi vsebinskih. Tako so že zaključili razprave o delovanju delegatskega sistema po vseh krajevnih konferencah SZDL in po delovnih organizacijah. To, kar so povedali na posameznih razpravah, so tačas že strnili v prvo oceno, iz katere naj danes povzamemo samo nekatere ugotovitve o problemih, kijih bo treba čimprej rešiti. Tako ugotavljajo, da kljub zadostni številčnosti delegacije še vedno niso sestavljene najbolje. V nekaterih krajevnih skupnostih v njih še niso delegati slehernega naselja in v nekaterih delovnih organizacijah še vedno ne delegiti sleherne temeljne organizacije združenega dela. Medtem ko v razpravah ni bilo bistvenih pripomb k delu delegatov za zbore občinske skupščine, pa je bilo manj uspešno delo delegatov za samoupravne interesne skupnosti. Prav zato se že sedaj zavzemajo, da bi vsaj nekatere delegacije iz splošnih, spremenili v posebne. S tem bi dosegli več stvari; boj poglobljeno vk^učevanje delegatov v razpravo in sprejemanje odločitev, razbremenitev posameznih delegatov, s tem pa najbrž tudi večjo udeležbo na sejah. 2.ŠEBEK ŽETEV SE JE ZAČELA Na Krškem polju že nekaj dni žanjejo pšenico. Vročina in suša sta pripomogli, da je dozorela prej kot običajno. Toda, ikar je dobro za pšenico, se ne obnese pri dru- gih poljščinah. Suša zlasti na plitvi krškopoljski zemlji močno zavira rast, zato kmetje težko čakajo na blagodejno močo, ne na nevihte, ki ne prinesejo skoraj nič dežja. SOLA ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE Na predlog osnovne šole in družbenopolitičnih organizacij na Senovem bo občinska skupščina na seji 30. junija sklepala o tem, da bi senovsko osnovno šolo poimenovali po XIV. udarni diviziji. Poimenovanje predlagajo v spomin na njen legendarni prihod na Senovo v noči od 9. na 10. februar 1944. leta. Divizija je tedaj zasedla kraj, zajela več rudniških policistov, uničila pomembne rudniške naprave ter zažgala separacijo, prebivalstvo pa je s tem opogumila za boj. V spomin na vsa ta junaška dejanja praznuje Senovo tudi svoj krajevni praznik. SE TA MESEC O PRORAČUNU Občinska skupščina Krško bo zadnji dan v juniju sprejela odlok o proračunu občine za tekoče leto. Dopolnila bo tudi družbeni dogovor o izgradnji in financiranju domov upokojencev v Posavju. V Krškem je dom že vseljen, v Brežicah so ga začeli graditi, v Sevnici pa bodo prav tako pohiteli že letos, če bo dopolnitev dogovora sprejeta. Na isti seji bodo delegati sklepali tudi o najetju posojila za novo upravno zgradbo postaje milice v Krškem. Dopolnili bodo tudi odlok o vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. IMPERIALOV VZPON Delovni kolektiv tozda Impe-rial v Krškem bo letos povečal količino svojih izdelkov skoraj za četrtino, celotni dohodek za več kot tretjino, izvoz pa za 37 odstotkov. Čez tri leta bo podvojil proizvodnjo in početveril izvoz. To bo dosegel med drugim tudi s povečanjem števila zaposlenih od sedanj ih 241 na 350. Tudi vnaprej bodo prevladovale ženske. Trenutno jih dela v Iinperialu 185, moških pa 56. Tovarno bodo še širili in kolektiv je letos sklenil prispevati za to gradnjo deset prostih sobot. Večina zaposlenih je obvezo že izpolnila. Nad Radno urejeno lepo strelišče — Pomembna delovna zmaga sevniških strelcev Pred športnimi igrami letalcev in protiletalske obrambe Jugosla-vje je bilo v gozdu nad Jutranjko na Radni urejeno lepo strelišče. Vse naprave bodo pokazale svojo koristnost šele sedaj, ko se bodo na njem lahko usposabljale desetine strelcev iz vsega Posavja. Strelci družine heroja Maroka so že več let prizadevno izpopolnjevali strelišče. Sedanji uspeh je plod sodelovanja vseh dejavnikov, še posebno vrste delovnih organizacij sevniške občine. Kolikšno je bilo razumevanje delovnih kolektivov, najbolje pove podatek, POMLAJEN RDECl KRIZ V začetku maja so med člane te človekoljubne organizacije sprejeli prvošolčke iz boštanjske osnovne šole. Boštanjska šola se je letos nasploh izkazala pri vrsti akcij. Tako so zbrali nad 3.000 kilogramov odpadnega papirja. Krajevna organiza-cja Rdečega križa j e hvaležna vsem občanom, ki so z razumevanjem podprli akcijo zbiranj a prostovoljnih prispevkov, čeprav j e bilo tudi nekaj takih, ki so poverjenike žalili. da so dobili podporo delovnih kolektivov za dodatna sredstva v pičlih 14 dneh. Dodatni stroški so znašali 150.000 dinarjev. Z delom so se posebno izkazali: v Strojni tovarni -tozd Tovarna konstrukcij pri izdela- vi kovinskih stojal za tarče, v Stillesu pa so naredili same tarče; učenke poklicne oblačilne šole iz Sevnice so se izkazale s prostovolj- VSE VEZALI NA ROKE Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sevniškega Stil-lesa so sprejeli program uresničevanja zakona o združenem delu, predvsem nadroben razpored sprejemanja vseh potrebnih samoupravnih aktov. Pripravili so pregledno gradivo z jedrnatim opisom vseh nalog. V njem so navedeni vsi, ki jim je bila naložena skrb za izvedbo posameznih nalog. Minuli torek so kolektiv obiskali najodgovornejši predstavniki sozda Slovenijales. Osrednja tema pogovora so bili dohodkovni odnosu im JLA CENI SODELOVANJE - Ob zaključku tekmovanja v strelstvu letalcev in protiletalske obrambe v Sevnici, so gostje domačinom izročili pri organizaciji tekmovanja in gradnji strelišča tudi vrsto priznanj. Na sliki: eden iz vrste zaslužnih — Franc Pečar (na levi) iz Strojne tovarne — tozd Tovarna konstrukcij Sevnica (Foto: Železnik) nim delom. Križem niso sevniška krajevna skuPn0«* ska cestna služba in delov?« ^ vomeškega cestnega povi so lahko celo trate m P* Me! ALFRED^ MINSKA« „BORZA"KROM^ Včeraj je Pf^o* tozd Tovarna za P ja na tradicionalni blematiki krompiija pridejo tarie proizvodnje- ■ a Miro Tl iv.ii jv Stankom je t°va/n? že lel» 1 _______________ ari» ' Jjjgi pridelovalci še b°S fn0so'nj vim dohodkovnim f tem pomembnem njič. Iz kraja NI LE ZAH« ->“<> OZKO GRLO — Nasititi toliko ust za malico v trebanjski osnovni šoli ni šala. Ob dobri organizaciji to vseeno uspevajo, celo ob zadnjem pomanjkanju vode. Na sliki: pri delu pomagajo tudi učenci. (Foto Železnik) m j.i. Ha W „ nika opozarjajo,, usposobiti Mi°vPsezadjfeii venski vasi. ^ad0 od b' d njem staro m m1j leč. Marsikdo je P ^ temu objektu zanj skrbela šen skupnost. DOBRI na velikem sUvj« „ mirenskim minskega obele?J®„ OF so rr vili tudi upravljani precejšnjemu TCygjiK množico precej zdrav shodu. DOLENJSKI UST v & v 4 * < * I 1 » » * » * t 3 % Kolikor daš, toliko imaš Končno lahko vadijo ‘ Zagotoviti dogovorjene pravice 27. seja treh zborov črnomaljske občinske skupščine v znamenju varstva okolja V slabih štirih urah so delegati na 27. skupni seji zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora črnomaljske skupščine 15. junija obdelali kar trinajst točk. Navzlic temu da so razpravljali o pomembnih vprašanjih, pa so ponovno največ časa posvetili enajsti točki, poročilu o delu komisije za varstvo okolja in njenemu programu dela. Predlog odloka o povečanju sta- razprave o oblikovanju porabe v le- ne varnosti, s katero bodo delovni j udje zagotavljali dogovorjen obseg in nivo socialnih pravic pod enakimi pogoji vsem upravičencem na območju občine.1* narin, družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev in predlog proračuna občine Črnomelj za letošnje leto so prisotni hitro pregledali, brez zastojev je potekala tudi ocena javne tih 1976 - 1980 in v letu 1977. Pri točki „Varstvo okolja" je nekaj delegatov opozorilo na vse več divjih smetišč okrog Črnomlja in Semiča. OTOVAC: OTVORITEV CESTE Črnomaljski drobir Tako so z odlokom sprejeli, da morajo na območju mesta Črnomelj in ČRNOMALJKE V OKI - Na tradicionalnem XIV. zletu bratstva in enotnosti v Gospiču so nastopile tudi črnomaljske gimnazijke. V nastopu so se Belokranjice izkazale, veliko zaslug za brezhibno opravljeno vajo pa ima tudi profesorica Štefka Fortun. Po zletu so si dekleta ogledala Plitvička jezera, videla pa so tudi morje, čeprav samo z mogočnega Velebita. v obmestnih naseljih (Kočevje, Kanižarica, Vojna vas) Semiču, Vavpči vasi, Selih, Kašči, Vrtači in Mladici postaviti tipske smetnjake. ZELENI JURIJ NEKOLIKO DRUGAČE - Organizatorji so letos prihod zelenega Jurija počastili tudi s streljanjem raket Obiskovalce so presenetili z zastavami, ki so jih izstrelili med raketami. Na nebu sta tako nekaj časa vihrali jugoslovanska trobojnica in zastava mesta Črnomelj. Zanimivo debato je obetala tudi deveta točka, in sicer o aktualnih problemih socialnega varstva v občini. Že v uvodu so bili delegati seznanjeni z resnico, da skupnost socialnega varstva še vedno ni zaživela najbolje, ukvarja pa se s problematiko socialnega skrbstva s 444 Romi, skrbi za razvoj rejništva, se ukvarja s problematiko otroškega varstva, zaposlovanja itd. „Nujno je,11 so poudarili na seji, „da si skupnost socialnega varstva kar najbolj prizadeva za utrjevanje take politike social- V soboto, 25. junija, bodo ob 10. uri v Otovcu pri Črnomlju predali namenu novih 11 kilometrov gozdne ceste, ki bo povezovala Lokve s Sredgoro. Nova pot je za okoličane velika pridobitev in povezuje Belo krajino z Rogom. Močno bo skrajšala pot proti Kočevju in bo pripomogla, da bodo poslej prihajali v ta konec turisti bolj pogosto kot do se-daj. RAZSTAVA O VARSTVU OKOLJA Pred kratkim so dijaki centra črnomaljskih srednjih šol pripravili v avli gimnazije razstavo na temo „Varstvo okolja". Prispevali so obsežne mape z gradivom o onesnaževanju okolja, glasilo Ekološki zbornik, razstavili so nekaj najbopih spisov o varstvu, profesorica Rothova paje predstavila literaturo, po kateri dijaki delajo. G. B. GODBENIKI V NOVIH UNIFORMAH - Črnomaljski godbeniki so želeli na belokranjski praznik jurjevanja spraviti kar največ domačinov. Tako so jih zbudili z godbo že navsezgodaj zjutraj, presenetili pa so meščane tudi z novimi uniformami. PRVI TURISTI - Junijsko sonce je poskrbelo, da je Belo krajino obiskalo že nenavadno veliko število turistov. Najraje se ustavijo v Vinici, kjer si za nekaj dni postavijo platnene hiše. Od tam se nato odpravljajo po okoliških vaseh, zavijejo v Črnomelj in Metliko. Domačini radi povedo, da se turistični delavci za tuje pa tudi domače goste še niso najbolje pripravili. mm** SBs 'F TURISTIČNA SEZONA PRIHAJA — Črnomelj se že pripravlja na novo turistično sezono. Minuli teden so se delavci (na sliki) spravili nad najhujše jame na glavni cesti in s krpami asfalta poskrbeli, daje vožnja nekoliko bolj ugodna. SPREHOD PO METLIKI Pospešiti uresničevanje V ZAČETKU JUNIJA je žgalo sonce kot za stavo. Ljudje so se namakali v Kolpi, zvečer pa so posedali zunaj in si gasili žejo. Prvo violino so igrali pivo, coca cola in deit, kmetom pa je teklo po hrbtišču, ko so hiteli pospravljati seno. V posteljo se ni nikomur mudilo, zato ni nič čudnega, če je v nasprotju s temperaturo zdrknila storilnost do ničle, če ne še niže. Posvet sekretarjev 00 Z K o kadrovskih pripravah NASTOPIL JE ČAS VESELIC, ki so zelo dobro obiskane. Dobra muzika, odojčki in janjčki na ražnju zagotavljajo uspeh. Po denarju malokdo sprašuje, najvažnejše je pač, da želodec melje in da je plesišče dovolj veliko. V ZADNJIH NEKAJ LETIH se na metliškem kopališču ni nič spremenilo niti za mišjo dlako. Nekdo bi pač moral poskrbeti za posodobitev, sicer se nam bodo Primoščani lahko kmalu smejali na vse grlo. Iskra iz Sfemiča je namreč poskrbela, da je kopališče na Primostku med najlepšimi v Beli krajini, četudi je Primostek vas, Metlika pa mesto z več kot šeststoletno tradicijo. NA BENCINSKI ČRPALKI se bodo malokdaj spomnili, da bi umili šipo vašega avtomobila. Morda to počno tujcem, redki pa so domačini, ki bi imeli ob odhodu z bencinske črpalke jasnejši pregled nad cestiščem. Razumljivo: promet je dokaj velik, zaposlenih pa je vse premalo. V pisarnah je debelejša senca. Komite občinske konference Zveze komunistov je minuli teden pripravil posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki se ga je udeležilo 28 komunistov. Največ časa so posvetili kadrovskim pripravam v ZK in pripravam na prihodnje skupščinske volitve. Med drugim je bilo rečeno, da zahtevajo priprave na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ veliko odgovornosti pri izvajanju kadrovske politike. Nato so pregledali, kako uresničujejo v krajevnih skupnostih in tozdih zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Ugotovili so, da so po krajevnih skupnostih formirani odbori narodne zaščite, medtem ko po tozdih nekoliko zamujajo. Stekle so tudi vse kadrovske priprave za imenovanje načelnikov narodne zaščite in tudi na tem področju so po krajevnih skupnostih za korak pred delovnimi organizacijami. Ob koncu so sprejeli sldep oziroma dogovor, da se mora akcija uresničevanja obeh zakonov pospešiti. OTROŠKO IGRIŠČE Na prostovoljno delovno akcijo za urejanje otroškega igrišča za metliški vrtec je 2. junija prišlo 24 staršev, ki imajo otroke v vrtcu. Delali so od 15. do 19. ure in v tem času do polovice izkopali jami za dva peskovnika in planirali zemljišče za igrišče. Pohvalno je, da se j e akcije udeležilo tudi več staršev, katerih otroci hodijo zadnje leto v vrtec, pogrešali pa so več tistih, ki imajo otroke še v jaslih. V soboto, 21. maja, je pri urejargu igrišča delalo 20 brigadirjev iz Črnomlja in Metlike. STAR NAPIS NE KAZI DELA Pred slabimi tremi leti so na 9. kongresu Zveze mladine Slovenije sklenili med drugim, da se bo organizacija imenovala Zveza socialistične mladine Slovenije. Čeravno je od kongresa preteklo že precej časa, na metliški stavbi družbenopolitičnih organizacij še vedno visi tabla, na kateri piše Zveza mladine Slovenije. Sicer pa: najvažnejše je, da mladi Metličani delajo tako, kot da bi v napisu stalo tisto, kar manjka. V BELOKRANJSKEM MUZEJU so napravili vitrine, v katerih bodo prikazale svoje delovanje in razvoj delovne organizacije. Zamisel ni slaba, muzeju pa bo prinesla tudi nekaj denarja, ki ga bodo znali pravilno uporabiti. Delovne organizacije so tako ponovno pokazale, da so pripravljene dati sredstva za pametno zadevo. DEKLETA MLADINSKE FOLKLORNE SKUPINE so si že dolgo želela, da bi plesala v enotnih obuvalih. Pri kulturni skupnosti so našli denar za nakup škornjev, ki bodo ponesli mladinsko folklorno skupi- . .. . j------e£a_ pVJitaJLi uuuuii.^w —---------- * no v začetku julija v Ohnd na srečanje jugoslovanskih folklornih skupin. metliški tednik PINKPONK MED ODMOROM - Namizni tenis je tudi v Beli krajini med mladimi vse bolj priljubljen šport. Na dvorišču suhorske osnovne šole otroci tudi med odmori radi odigrajo niz ali dva. 18 Še izboljšati sistem ob£an vpratuj« O analizi delovanja delegatskega in skupščinskega sistema ter stališčih za pripravo na prihodnje volitve delegacij in na-dajjnjem razvoju delegatskega sistema so razpravljali v Kočevju na nedavni skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL. V analizi so bile prikazane dobre strani in slabosti oziroma pomanjkljivosti delegatskega siste- ma. Najmanj se je uvejavil delegatski sistem v manjših delovnih organizacijah in manjših krajevnih skupnostih. Tu se delegacije pred sejo skupščin niso sestajale ali so se sestajale poredko; zaradi premajhnega števila volilcev pa tudi niso mogli zagotoviti uspešnega dela organov, ki so jih dolžni izvoliti, in izvajanja vseh predpisanih nalog. Zato bodo morali v predvolilnem postopku (do oktobra) marsikje razmisliti o združevanju in se o tem tudi dokončno odločiti. Za delegate SIS paje treba kandidirati tiste občane, ki so zainteresirani za njihovo dobro delo. Ni prav, če v SIS za otroško varstvo ni staršev, ki imajo majhne otroke, ampak so delegati predvsem upokojenci itd. Gradiva za seje samoupravnih teles morajo biti v bodoče kratka, jasna, brez nerazumljivih tujk, seveda pa marajo kljub temu vsebovati vse potrebno, da se bodo delegati lahko pravilno odločili. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o nekaterih ostalih ugotovitvah analize in nalogah v tem obdobju še poročali in po možnosti zadeve osvetlili tudi s primeri iz prakse. J. P. ' odoov.H* _ Po čem i nar kmalu ^ - Ker grade novo k banko iz železa m tona. a. DROBNE j*. KOČEVJAj BREZ CILINDROV ^ to se končuje mtf igitur" je zopet zadon, ulicah. Tu ^ poit Fara: v soboto praznujemo bilo šemljenja s j vlečkami zenstab ° ^ nim. S tem so posnet*. •> nas lahko .* nekoč, ko so it, rih starši so premogu čke. 25. junija bo v Fari srečanje kulturniške skupine vojaške enote „Ljubo Šercer11 iz Postojne in osnovne šole ter krajanov iz Vasi-Fare. Člani te skupine in naši pionirji so pripravili skupen kulturni pro- Srečanje godb V počastitev 50-letnice Delavske godbe Kočevje bo 24. junija ob 19. uri v Šeškovem domu slavnostni koncert Delavske godbe Kočevje, na katerem bodo zaigrali devet skladb raznih avtorjev. Dirigiral bo Andrej Struna. V nedeljo, 25. junija, bo v Kočevju srečanje pihalnih godb. Najprej bo ob 10. uri sprevod godb skozi mesto. Ob 14. uri bo koncert pihalnih godb v Gaju, ob 16. uri pa skupen nastop vseh sodelujočih godb, ki bodo zaigrale V. Štruclja „Viško“ in G. Učakarja „Gorenjsko“. Na srečanju bodo nastopile: Godba na pihala Breg iz Doline pri Tstu, Godba na pihala iz Ricmanj, Godba na pihala DPD Svoboda Lesce, Mestna godba Metlika, Godba na pihala Črnomelj, Pihalni orkester Ribnica in Delavska godba Kočevje. gram, posvečen jubilejem tovariša Tita in naše ZKJ. Ker pa bo to tudi slovesen zaključek šolskega leta, bodo učenci prejeli nagrade in priznanja za svoje delo, člani bralne značke pa knjižne nagrade in značke. Vojaki bodo pripeljali tudi dve razstavi, in sicer o življenju in delu tovariša Tita in o deiu v garniziji Ljuba Šercerja. Ta sobota bo velik praznik KS Vas-Fara, zato želimo, da bi se proslave in razstave udeležilo čimveč naših krajanov. Ob sobotah smo imeli končne izlete. Učenci 3., 4, in 5. razreda ter podružnične šole Osilnica so obiskali Bled, Begunje, Vrbo in se na poti domov ustavili v ljubljanskem živalskem vrtu. Učenci 7. in 6. razreda so bili na Reki in slovenski obali. Mnogi udeleženci so prvič videli moge. Učenci 8. razreda so na dvodnevnem izletu obiskali Štajersko in Koroško. Tekmovalci za Levstikovo bralno > značko so za nagrado obiskali Čebine in še nekaj drugih zgodovinskih krajev, znanih iz zgodovine KPS in ZKS. MARIJA VOLF 1 o Uu J* “ t > POLHARSKA J :hnični muzej Ljub« j, » U TehrričmmuzejLpjoi-^ dil nekaj tam ie ' ^ Vrhniki Ker je i dil nekaj pr»i»>' ^ u pri Vrhniki. Ker je obj, ZDlTKa - Odločili,^ bodo V. štorih prikazali in o lovu na poskaka stalna po: junija bo ~"Q n' cazau - - a bo>' na Erhatic-oirnut jp0ji se sestala s kocevskuu F^« pogovarjala o ureck telllJ S\N stave. Sestanek bo v ^« (posebna soba) polharje, zveste P0 nosti o tem lahko t Arku, tel. 86"54 , pj# J * ŠE Vročina je P"^jdoS«K| |v Kmetje pridno sprl j, g vela je tudi lam velaje tudi obala Rinže pn Maho^j# že vnetih kopalcevnaj’ o juaL, ODPRLI MOST ' 'tisfij, hrvatskem Kuriju proShK novi most čer®, s|0ven$j tUf RAZSTAVA LUTK Od jutri, 23. junija, pa do 25. junija bo v avli osnovne šole v Kočevju razstava lutk in lutkarske dejavnosti. novi most čez Be ^oveflijjl udeležili hrvaški žbenop° j predstavniki ® občin, 0 Kar organizacij, KS m v MLADI DELAJ kein pj delovni akciji ibnjflc«J 25 mladincev ar jj0 šlo na delovno ,ya < kjer bodo od jjtyslca sta. RibniSKa g ^ nosilec tretje am ^ 1, CEo?Sodeče Pf0tNo^( trase od &\ai ^čala lažji P>V< bo omogočata p do » t. Bo makadam 1,3 milijona dm gv Gt%* pa financira ; ^ Sy- y na bo že te končujejo tu‘ MCev, vem domu ga ^štvo- nancira gasd*0 01 ineua — V^iiH £.A „Vrag v možga 39. i^jiif ..Ugrizni nabd) 25_ • ”C°.mrt0tfjeVr°J5t . matineja ,M1MJ INLES NAJBOLJŠI Na nedavnem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči občine Ribnica je zmagala ekipa Inlesa. V znanju se je pomerilo 7 ekip iz de- Podobne težave ima tudi pevski zbor, ki je bil ustanovljen 1951 in nastopa tudi na prireditvah v občini lovnih organizacij in krajevnih skupnosti Drugo mesto je zasedla ekipa Sukna iz Jurjeviče, tretja pa je bila ekipa KS Sodražica. Tekmovanje sta organizirala oddelek za ljudsko ob-...........................r RK. rambo in občinski odbor 1 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1455) ' ! a OBVESTILO Treh Z~ Sospodarstvo in finance skupščine občine Šenti °kve^a občane krajevnih skupnosti Veliki Gaber, °vrenc, Velika Loka, Trebnje in Dol. Nemška vas o JAVNI RAZGRNITVI rgnjl^ Projekta magistralne ceste 1/1 Ljubljana-Bregana in aoriin in? cest na območju občine Trebnje, izdelanega v Idp- • f?r‘ IBT Trbov|je pod št. 3525/022. 1977 h" Pr?)ekt občanom na vpogled v času od 27. 6. I.za kqw U^no 7-1977 v naslednjih prostorih: in _ . Yel'ki Gaber v prostoru KU Veliki Gaber vsak torek Lni!^* ^ntlovrenc in Velika Loka v prostoru KU Velika ori, ’!,ak Ponedeljek in četrtek od 7. do 15. 00 7- do 17. ure; . ure in sredo T rebnji Osnovna šola heroja Milke Kerin, Leskovec pri Krškem, razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji: končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Milke Kerin, Leskovec pri Krškem. prostorih Trebnje — oddelek za sobote. Občani ustno prj lahko svoje oddelku za pripombe posredujejo pismeno ali gospodarstvo in finance skupščine °bčine T ^ razDolan«e u Je' a'' Pa i'h vpišejo v knjigo pripomb, ki bona Stew£°^Viaknm raz9rnjenem načrtu. Datum'1 e 1 /72~3 u«um:l6.6.1977 ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE ? ^^ KRKA; TOZD ZDRAVILIŠČA ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE OBIŠČITE NAŠ KOZMETIČNI, FRIZERSKI IN SALON PEDIKURE INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI ALI PO tel. 84-900 Bo ŠTIPENDIJE BRA2EVALNA SKUPNOST BREŽICE rszPisuj, ',e 23 s°lsko leto 1977/78 1 za študij razrednega pouka 23 ^'ikovne vzgoje ' °UO za študij glasbenega pouka Kandidati za v ■ Cu ^^2 1 65S*IPMn~r?nie morai° vlogi, izpolnjeni na obraz-VaJa, potrdji0' p fotokopijo zadnjega šolskega spriče- J« skupnosti ° Prenrlozeniskem stanju in dohodkih v družin-0’ 9a np nr ?otrc*'l° ° višini otroškega dodatka oz. potrdi- KandidatJn ■ )ei3laj.°- letos, a* P°*Uejo svoje vloge na naš naslov do 10, julija ^V^XX^^VvXXVXN.XVXVvVXXXXXXX\XXXVVV>XVVX\VVVXX\XViN.\XXVV\>^ VOZNIKI! 2AŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTVL CENTER Zb JELOVICO O nudimo vam okna in balkonska vrata JELOBOR 76 — notranja vrata — vhodna in garažna vrata — senčila (polkna, rolete, žalu zije) montažne objekte > O kredit do 30.000 DIN J H PRODAJNA MESTA: Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Trebnjem in Metliki vs ‘f JOVIČA, Škofja Loka, tel. (064) 61-361 £ lusiiju 1977 MODERNIZACIJA ZDRAVILIŠČA — Takle je te dni videti zdraviliški vrt v Dol.Toplicah. Stara kuhinja je podrta, gradijo novo in obnavljajo celotno poslopje. (Foto: R.Bačer) illlillliillllHIIHIHIIMIIIHIMUlilHI j [Nel pravilno?] Sekretar občinske konference ] ; ZKS Janez Slapnik je v javni raz- I ■ pravi na 11. seji občinske konfe- j • renče dejal: ; Nekatere negativnosti so i ! cokla našega razvoja. Veliko delovnih mest zaseda- ] ■ jo v.d-ji. ki jih zakon sicer do-l pušča, pa ne bi smeli postati za-! kon. Ali je prav, da štipendiramo S mlade ljudi, ki potem, ko šolanje ■ končajo ali, recimo, izkoristijo j možnosti kredita v delovni orga-: nizaciji, tej pokažejo hrbet? ; Ljudi na odgovornih mestih ; bi morali enkrat na leto ocenje-S vati, pa ne, ker jim ne zaupamo! Med nami so še vedno ljudje, ■ ki so mnogo dali za našo družbo, S pa smo jih pozabili. 5 I.V. Namesto glasbe - stroji V Dolenjskih Toplicah obnavljajo in dograjujejo zdraviliški dom Že mesec dni je nekdanja zdraviliška vrtna restavracija vsa prekopana, namesto gostov pa tam mrgoli delavcev, ki s stroji godejo drugačne melodije, kot smo jih bili vajeni slišati na tem prostoru. Novomeška Krka je investitor obsežnih obnovitvenih del, ki jih izvaja Pionir. Predvideno je bilo, da se bo gradnja začela že prve dni marca, vendar se je zavoljo „papir-jev“ začetek obnove zavlekel do srede maja. V teku je prva faza obnove, v kateri bodo adaptirali restavracijo in hotelske sobe v zdraviliškem domu. Dogradili bodo dve nadstropji tujskih sob, ki bodo opremljene z vsem udobjem, in zgradili novo kuhinjo. V načrtu je še prizidek z dodatnimi hotelskimi in nočitvenimi zmogljivostmi. Po pogodbi naj bi bila vsa navedena dela končana do konca novembra letos. Gostje, ki letos bivajo v zdravilišču, so sicer nastanjeni kot običajno v kopališkem domu, kjer bivajo nemoteno, so pa prizadeti glede udobnosti. Na hrano morajo hoditi v sicer sodobno urejeni lokal Rog, prej pa so hodili le čez cesto. V Dol. Toplicah gre za veliko investicijo, ki bo popolnoma spre- Pozna se v žepih Marca letos je bilo v novomeški občini zaposlenih 21.275 občanov ali 418 več kot februarja letos in 521 več kot pred letom dni. V kratkem času seje zaposlenost močno dvignila, vprašanje paje, če so bile vse nove zaposlitve smotrne. Zaposlenost žensk j e v letu dni narasla za 260. Ugotovljeno je, da je največ novih delovnih mest odprlo gospodarstvo, in sicer za 3,6 odst. več, medtem ko se je v negospodarstvu zaposlenost zmanjšala celo za dobre 4 odst. Na področju osebnih dohodkov se tradicionalno poprečno zaostajanje za Slovenjo nadaljuje. Medtem ko je znašal ob koncu 1976 poprečni zaslužek Slovenca 4.068 din, je zaposleni v novomeški občini dobil poprečno 3.743 dinarjev. Zaostajanje se je pokazalo predvsem v gospodarskih dejavnostih. V letošnjem marcu smo s poprečnim osebnim dohodkom napredovali do vsote 4.222 dinarjev, pri tem pa je osebni dohodek v gospodarstvu ostal na ravni marca 1976, poprečen osebni dohodek v negospodarstvu pa seje povečal v zadnjem letu za 3,1 odst. Za Slovenjo še vedno zaostajamo za blizu 10 odstotkov, kar ne udarja le po žepih posameznika, marveč tudi po blagajnah interesnih skupnosti. TITO NAŠI MLADINI Te dni je Zveza socialistične mladine v novomeški občini dobila pismeno zahvalo predsednika Tita, v kateri se slavljenec zahvaljuje za poslane tople čestitke in lepe želje, ki mu jih je novomeška mladina poslala za 85. rojstni dan in 40-letnico vodenja naše partije. OTOCEC: 70-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA Gasilsko društvo z Otočca pri Novem mestu slavi letos 70-letnico obstoja. Ta jubilej bodo Otočani počastili 2. in 3. julija, z njim vred pa še letošnje Titove in partijske jubileje. menila zdraviliško bivanje. Drugi del obnove, ki se bo začel avgusta letos, zajema obnovo kopališkega doma. Sprva bodo delali samo zunaj stavbe, v domu pa bodo začeli raz-' bijati šele ob koncu letoviške sezone. Kakor je povedal vodja Pionirjevega gradbišča Siniša Milojevič, bodo vsa dela končana v maju 1978. Prihodnja sezona bo torej potekala v veliko boljših pogojih za turiste. Stalni gostje bodo Toplice komajda prepoznali. ^ g Še vedno le simbolično Čez obrtnike je v gostilniških pogovorih dosti pripomb ,.Ocenjujemo, daje okrog 90 odst. obrtnikov iz novomeške občine poštenih in da v redu vodijo poslovne knjige, medtem pa nas posamezniki skušajo izigravati. Zadnje čase je v modi prikazovanje velikih stroškov na račun dnevnic in kilometrin," je dejal Milan Jakopin, načelnik davčne uprave. Davčna služba in njena in- dejavnostih čutijo, da niso do- špekcija večkrat dobita anonim- volj učinkoviti. V,primeru z ne- na pisma, češ: „Pojdite pogle- pošteno pridob|enim premo- dat v Malo vas. Na vseh novih ženjem so pri nas kazni še ve- hišah je naredil žlebove Miha dno simbolične, razen tega se Kovačev, pa nima prijavljene postopki pred sodiščem vlečejo obrti. .,.“.Ko gredo po sledovih tudi po dve leti. takega pisanja, se izkaže, daje žlebove delal redno prijavljeni obrtnik. Z lažnimi podatki in anonimnimi prijavami si davkarija ne more pomagati, pač pa zelo pogrešajo pravega sodelovanja z občani, boljšega pa z vsemi inšpekcijskimi službami. Po davčnih napovedih približno 360 rednih obrtnikov v novomeški občini je bilo mogoče ugotoviti, daje promet narasel za okrog 20 odst., da pa so se stroški povečali za 30 odst. Del večjih stroškov je vsekakor potrebno upoštevati, ker so se povečali zaslužki zaposlenih pri zasebnikih in so višje prispevne stopnje, ni pa mogoče imeti za opravičljive stroške nekaterih obrtnikov, ki prikazujejo po 2.000 kilometrov opravljenih vsak dan v letu! Davčna inšpekcija bo v kratkem končala delo ob rednem pregledu poslovnih knjig in računajo tudi na kazni v zvezi z nevestnim poslovanjem v preteklem letu. Pri izrednih pregledih je bilo nekaj mandatnih kazni izrečenih že v prvi polovici leta. Čeprav so se pristojnosti davčne inšpekcije v zadnjih letih povečale, pa zaposleni v teh DOLENJKA GRE K EMONI 15. junija je bil v novomeškem trgovskem podjetju ,,Dolenjka“ referendum, na katerem so zaposleni odločali o združitvi v SOZD Emona iz Ljubljane. „Do-lenjka“, ki ima svoje lokale na območju več dolenjskih občin, je, kot kaže, referendum dobro pripravila. Glasovanja seje udeležilo 385 zaposlenih; od teh se jih je 80 odst. izreklo za združitev z močnejšimi partnerji v želji, da bi ta korak pripomogel k hitrejšemu napredku trgovske mreže. Znano je, da trgovina v občinah Novo mesto, Črnomelj in Trebnje zaostaja za potrebami, da pa Dolenjka z lastnimi silami ne bi zmogla obsežnih razvojnih načrtov. Novomeška kronika KJE SO ŽARNICE - Številni Novomeščani se že dalj časa potijo, ko zaman stikajo po vseh „pristoj-nih“ trgovinah za neonskimi žarnicami. Slednjih namreč ni, na voljo so le kompletne luči, ki pa tistim, ki so jim pregorele le žarnice, kaj malo pomagajo. Kje je vzrok temu pomanjkanju, ne vemo, zapišemo lahko le, da je podobno stanje tudi v Ljubljani. MALO PODPISNIKOV - Vse kaže, da Novomeščani nismo kaj preveč vneti podpisniki samoupravnih sporazumov. V veliko oporo tej trditvi je podatek, da je doslej sila malo telefonskih naročnikov pristopilo k sporazumu, ki predvideva zvišanje cene telefonskemu impulzu za deset par. Po mnenju mnogih gre za premajhno obveščenost občanov o koristih in pridobitvah, ki bi jih omogočila na ta način zbrana sredstva. V PORODNIŠNICI ŽIVAHNO -Minuli teden je v novomeški porodnišnici privekalo na svet kar osem malčkov, večina moškega spola. Rodile so: Jožica Salmič iz Koštialove 24 Natalijo, Rezka Grčman s Ceste komandanta Staneta 15 Andreja, Darinka Bernard iz Kristanove 28 Benjamina, Zlata Spudič s Partizanske 14 dečka, Estera Dvornik iz Kristanove 32 Klemena, Biserka Dolenc iz Kristanove 60 Katjo, Elizabeta Peršin iz Segove 14 Ivana in Miroslava Judež, Nad mlini 22 dečka. VEC KONKURENCE - Ne samo s sadjem in zelenjavo, zadnje dneve je novomeška tržnica bogato založena tudi s stojnicami. Sicer pa so bile cene zadnji ponedeljek takšne: kilogram breskev je veljal od 24 do 30 din, marelic 36, jagod od 20 do 30, stročji fižol 24, korenje 8, paradižnika od 32 do 35, čebule 15, za kilogram zelja pa je bilo treba odšteti 10 din. Ena gospa je rekla, da si je nekdo v Novem mestu naposled vendarle upal brezkompromisno in javno s priostrenimi puščicami pokazati, kje smrdi. Je rekla, da je to tam nekje blizu zavarovalnice in Mercatotja - v javnem VVC ... DOLENJSKI LIST 19 £ ggggggž zr ^ ^ ^ tedensK6le Četrtek, 23. junija - Krešo Petek, 24. junija - Janez Sobota, 25. junija - Jaro Nedelja, 26. junija - Pavia Ponedeljek, 27. junija - Lado Torek, 28. junija - Zoran Sreda, 29. junija - Peter in Pavel Četrtek, 30. junija - Ema LUNINE MENE 24. junija ob 13.44 uri - prvi krajec BREŽICE: 24. in 25. 6. ameriški barvni film Vsi za Eldorado. 26. in 27. 6. slovenski barvni film Vdova Karolina Žasler. 28. in 29. 6. ameriški barvni film Gospod Verdu. ČRNOMELJ: 26. 6. ameriški barvni film Avtocesta nasilja. 28. 6. francoski barvni film Komisar brez pištole. 30. 6. francoski barvni film Borsalino in kompanija. KRŠKO: 25. in 26. 6. italijanski film Puščavska fronta. 29. 6. ameriški film Harryjcva banda. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 24. do 26. 6. ameriški barvni film Enooki šerif in dama. 27. in 28. 6. ameriški barvni film Najbolj nora dirka. 29. in 30. 6. švedski barvni film Dekle in njen fant. SEVNICA: 25. in 26. 6. ameriški film Zlomljena puščica. RIBNICA: 25. in 26. 6. ameriški barvni film Tarzan in sirene. TREBNJE: 25. in 26. 6. ameriška barvna ljubezenska drama Sirova Oklahoma. QB SLUŽBO DOBI SPREJMEM več vajencev za sobosli-karsko in pledcarsko stroko. Možnost izučitve vseh pleskarskih in soboslkarskih del ter polaganje tapet. Pismene in telefonske prijave pošljite na naslov: Milan Tomazin, soboslicarstvo in pleskarstvo, Trdinova 20, Novo mesto, telefon 21-508. VAJENCE za izučitev soboslikar-skih in pleskarskih del ter polaganje tapet sprejmem takoj. Naslov: J ulj Bezek, Trdinova 4, 68330 Metlika, telefon (068) 77-328. V SLUŽBO sprejmem KV in PK zidarja. Alojz Lavrič, zidarstvom fasadeistvo, Na Lazu 5, 68000 Novo mesto. VAJENKO za poklic kuharice ali natakarice sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna in prenočišča Niko Badovinac, Metlika, telefon 77-255. SLUŽBO IŠČE MLAD FANT s končano gimnazijo in izpitom B kategorije išče kakršnokoli delo. Prednost imajo obrtnki. Ponudbe pod šifro ..KRONIČNI DELAVEC*1. STANOVANJA MIRNO dekle išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (1957/77). PRODAM dvosobno komfortno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1964/77). SAMSKI FANT išče sobo v Novem mestu ali okolici. Boro Stjepano-vič, Bršlin 45. DEKLE išče sobo s souporabo sanitarij. Naslov v upravi lista (1983/77). ODDAM sobo fantu. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesto. ZAKONSKI par brez otrok išče sobo s souporabo sanitarij. Šifra „REDNA PLAČNIKA" 18-LETNO DEKLE nujno išče sobo v Novem mestu ali v Ločni, po možnosti s kopalnico. Naslov v upravi lista (1999/77). Motorna vozila PZ 125, letnik 1971, prodam. Informacije na telefon 22-278. Naslov v upravi lista (1971/77). PRODAM avto volkswagen 1200 ccm, letnik 1974. Stane Pelko, Obrh 1, Dol. Toplice. PRODAM fiat 750, letnik 1974. Jože Nagelj, Mirana Jarca 31, Novo mesto. VW 1200, letnik 1960, obnovljen, registriran do aprila 1978, prodam ali zamenjam za Z 750. Cvelbar, Šentjernej 84. PRODAM nov R 4. Ogled možen pri Vidrihu, Roje II, Mirna. LADO SL, dobro ohranjeno, letnik oktober 1974, prodam. Ogled po 14. uri. Franc Stamcar, Maistrova 4, Trebnje. PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor 2511. Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto. PRODAM spačka, letnik 1974. Bojana Piškur, Mestne njive 9, Novo mesto, telefon 21 -468. PRODAM ZASTAVO 750 z generalno popravljenim motorjem in novo karoserijo. Martin Kastelic, Gotna vas 15 a, Novo mesto. PRODAM 1IČKA z obnovljeno karoserijo, registriran do marca 78. Naslov v upravi lista (1984/77). MOTOR APN 4 prodam. Tavčar, Straža 27. PRODAM dobro ohranjen pony expres. Darko Andolšek, Vel. Bučna vas 48, Novo mesto. PRODAM nemško volčjakinjo z rodovnikom odličnih prednikov, staro eno leto in pol. Puhan, Podturn, Dol. Toplice. PRODAM pralni stroj Gorenje superavtomat 620 BIO S. Informacije na telefonu 22-760. PRODAM zastavo 750, letnik 1965, registrirano do konca leta. Bršlin 19, Novo mesto. PRODAM moped na štiri prestave. Jakše, Boričevo 6, Novo mesto. AVTO R 6 TL. letnik 71/72, prodam. Lebanova 10, Novo mesto. FIAT 124, karamboliran ali nevozen, kupim za rezervne dele. Telefon 22-389. PRODAM traktor ferguson 42 KM v dobrem stanju, letnik 1974, in osebni avto Zastava 750, letnik 1974. Edvard Jerše, Veliki Lipo- vpr 0 ^ Dvor ZELO UGODNO prodam R 4, moder-metalik, 2500 km. Bratož, Šegova l,Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1972, registrirano do maja 1978, za 15.000,00 din. Krevs, Črmošnjice 4a, Stopiče. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 1972, registrirano do 31. maja 1978. Rezka Zagorc, Orehovica 34, Šentjernej. PRODAM fiat 750. Vel. Bučna vas 20, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1970, ugodno prodam. Darko Kozinc, Mrzla planina 1, 68292 Zabukovje nad Sevnico. PRODAM karambolirano škodo L, letnik 1973. Cena 15.000,00 din. Š. V., Šmarje ta 53. PRODAM PRODAM telico sementalko, težko 500 kg in brejo šest mesecev. Jožefa Levičar, Trška gora 64, 68270 Krško. POCENI prodam ostrešje (grušt) 4 x 5 m z opeko, primemo za drvarnico, in 2.300 kosov dobre strešne opeke. Kalin Franc, Gradišče, Šentjernej. PRODAM zelo ohranjeno 80-basno klavirsko harmoniko Melodija Monom. Jože Hočevar, Dobrava 15, Škocjan. PRODAM skoraj nov ženski krznen plašč po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1948/77). PRODAM kombiniran italjanski voziček modrc barve in otroško posteljico z jogijem. Kristanova 6, I. nadstropje, Novo mesto. UGODNO prodam otroško posteljico, kavč in dva fotelja. Berus, Kristanova 28, Novo mesto, popoldne. PRODAM prikolico za traktor Pasqali in prikolico za osebni avto. Zupančič, Lokve 7 a pri Črnomlju. ZARADI selitve prodam balkonska vrata 2,20 m, širine 60 cm, okno 170 x 120, samsko opremo za sobo in peč na olje EMO 5.,Naslov v upravi lista (1963/77). PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. Jože Božič, Ljubljanska 14, Novo mesto. ZARADI selitve prodam peč na olje z rezervnimi deli. Poizve se pri Ed ju Matku, Mali Slatnik, Novo mesto. PRODAM 25 zajcev za meso in več samic z mladički. Polde Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam snopo-vezalko za BCS. Struna, Potov vrh 23. PRODAM konja, starega 6 let. Marija Dejak, Rakitnica 41, Dolenja vas pri Ribnici. PSIČKI poceni naprodaj. Psica nemški ovčar. Trojer, Lokve, Črnomelj. PRODAM prevozno mlatilnico, ki čisti do kraja, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1979/77). PRODAM skoraj nov lahek gumi voz. Jože Slak, Jablan 1, Mirna peč. PRODAM kombiniran štedilnik (2 plin, 2 elektrika) ter štedilnik na trda goriva. Marija Murn, Podgo-ra 7, Straža. UGODNO prodam zelo dobro ohranjen gostinski inventar, mize, stole, točilno mizo (sank) in več novih sodov (100 in 200 litrov). Tomšič, Goriča vas 1, Ribnica. UGODNO prodam 10 arov stavbišča z gradbenimi dovoljenji blizu Ča-teških Toplic. Voda in elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (1937/77). UGODNO prodam hišo z dvoriščem, njivo in nekaj drevja na razgledni točki na Libni pri Krškem, oddaljeno 15 minut od železniške postaje. Elektrika in voda pri hiši. Ogled vsako soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Matilda Špiler, Libna 13, Krško. PRODAM 15 arov zemlje, primerne za vikend ali vinograd, v Hrušici pri Stopičah. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1947/77). PRODAM 10 arov vinograda, primemo za vikend, v Gorenji vasi (Travnik). Anton Lindič, Vinica 16, Šmarješke Toplice. PRODAM vinograd v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi, primeren za vikend. Dostop z avtomobilom. Dol. Maharovec 21, Šentjernej. PRODAM zemljo, primerno za vikende. Jože Junc, Srednje Grčev-je 28 (Runčec), Otočec. PRODAM stanovanjsko hišo, primerno za vikend, s sadnim vrtom in dve parceli z lesom poraščenega pašnika. Cena in ogled na kraju samem lahko vsak dan. Paviči-če 14, Črnomelj. PRODAM zemljišče, primerno za vinograd in vikend blizu avtomobilske ceste. Elektrika in voda poleg. Ogled vsako nedeljo od 12. do 14. ure. Brezje 4, Trebelno. PRODAM 2 ha zemljišča v Senušah blizu Krškega, primerno za gradnjo. Informacije: Vinko Pirnat, Senuše 41, Leskovec pri Krškem - po 15. uri. RAZNO ODDAM garažo v Mimi peči pod zelo ugodnimi pogoj i. Naslov v upravi Usta (1840/77). SAMSKI FANT, zaposlen, z manjšim posestvom, želi spoznati preprosto dekle z dežele. Ponudbe pod šifro „TI SI SKRITA KAKOR ZVEZDE ZA GORAMI". POROČNI PRSTANI! - Darilo po naj novejši modi Vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! JAMČIM za odpravo horesterola in preprečevanje poapnjerja žiL Pišite na naslov: Jože Tomažič, Ljubljanska 80, Celje. ODDAM delavnico za avtoklepar-stvo. Naslov v upravi lista (1970/77). PROFESOR poučuje nemščino in angleščino za popravne izpite, VEKŠ itd. Telefon 22-877. «vo\^N »MO " & Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA CARA iz Retij 72 sc iskreno zahvalj ujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so sočustvovali z nami in spremili pokojnika na rjegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo članom lovskih družin Loški potok, Draga, Iga vas in Sodražica, gasilskim društvom Retje, Mali Log, Hrib, Travnik in organizacji MA Retje, govornikom, oselju kliničnega centra Ljubljana za njihovo prizadevanje za ohranitev življenja. Prav tako se lepo zahvaljujemo delovnim organizacijam BPT Hrib, Loški potok, Žičnica Ribnica in TOZD ROTO Nova vas ter župniku za opravljeni pogrebni obred. Se enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena Marica, sin Slavko, hči Milka in sestre ter drugo sorodstvo Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega sinka in vnučka DAMIJANA CECELICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za darovano cvetje tovarni Labod, tovarni TPP Novoles in župniku iz Šmihela za opravljeni obred. Žalujoči: očka Franc, mamica Joža, stara mama Fanika, stari ata Franc in drugo sorodstvo Regerča vas 171 MILAN BADOVINAC, Vel. Cerovec št. 1, prepovedujem vsakršen prehod čez moje dvorišče k mojima podnajemnikoma, ki začasno stanujeta pri meni, to sta Anton in Slava Konda. Družinama, katerima prepovedujem sta Alojz Mavsar, Vel. Cerovec št. 15, in Janez Bartolj, Vel. Cerovec št. 10. Če te prepovedi ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekel v gostilni Režek na Veliki Loki o Voju Rozmanu, Stanetu Levičarju, Vrhovcu in Sajetu. Roman Barle, Gornji Podboršt 5, Velika Loka. ALOJZ BANIČ, Ravno 16, Raka, strogo prepovedujem vsako vožnjo po mojem travniku v Čučji mlaki, kat. obč. Mršeča vas. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. To velja enkrat za vselej. iflOBVESTILAl VABIMO VAS, da si ogledate razstavo izdelkov učencev Posebne šole Novo mesto, ki bo v šoli dne 24., 25. in 26. junija od 9. do 17. ure. ALOJZ LAVRIČ, zidarstvo in fasaderstvo, Na Lazu 5, Novo mesto, izvaja z delovno skupino adaptacje in popravila stanovanj -skih hiš, novogradnje, vse vrste fasad in druga gradbena dela. Se priporočam! V SPOMIN 28. junija bo minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče ANTON PLANINC iz Črnomlja Dnevi in meseci minevajo, mi pa ne moremo veijeti in sc sprjaz-niti s tem, da te ni in te ne bo več med nami. Vedno mislimo nate, a naša žalost in bol ostajata večni. Bridko nam je, ker je naš dom ostal prazen, odkar te ni več. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete rjegov poslcdnji dom, mu prižigate svečke in prinašate cvetjc. Vsi njegovi: žena, sin in hči z družinama ZAHVALA Ob nepričakovani in težki izgubi moj*- ga moža, očeta, sina in brata ANTONA GRABNARJA iz Biške vasi 28 pri Mimi peč' se vsem občanom in delovni organizaciji Iskra v Novem m®s*lj15j. hvalim za izraženo sožalje in nudeno pomoč. Prav tako(Ledin ležni gasilcem iz Mirne peči ter duhovniku za opravljeni od vso pomoč. Žalujoči: žena z otroki, mama, brat in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubega® ža, sina, brata in nečaka JANEZA-VANIJA ZDOVCA iz Zaloga 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in za izrečeno sožalje, cvetje in vence. Še posebna hvala kiiu ^ ^ oddelku Splošne bolnice Novo mesto ter vsem ostalim. K* spremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Majda, mama, oči, sestre Babika in i". družinama, sestra Anka, brat Anci z ženo Elico m sorodstvo 8 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sor prijateljem in sosedom za 0 vanje, izrečeno sožalje, darow j in vence ter spremstvo na zaonj MARTINA TURKA iz Bušinje vasi 38 Posebno se zahvaljujemo za dostojen pokop umrlega iz Ljubljane, šoferju Agroobnove, godbi iz Metlike, :g» . društvu, IMV - obrat Suhor, mladini, pevkam pred ‘11SjC2|c0[lt|)’ govorniku pri odprtem grobu, duhovniku ter vsem, ki so li pomagali pri pogrebu pokojnega. stvo Žalujoči: oče, mati, sestra z družino ter drugo SOtod V SPOM 30. junija bodo minila I odkar si nas tragično zgodaj odšel od nas, nikdar v ljubi brat FRANCE JERMAN Ločka c. 2, Črnomelj Čas beži, a ne celi ran. Te so vse globlje, žalost v*.v? ve^ srca polna solz. Hvala vsem, ki ga niste še Poza. tiliejn ' prinašate cvetje, prižigate sveče na tako preranem m Se enkrat vsem hvala! Njegove neutolažljive sestre DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJ- iefice I | mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m j. Sevnica in Trebnje. ravlia*1)®' IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ up» > ^ sednik: Slavko Lubšina. . P UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m ......... UIM-L/INIOIU UL/DUIV. IVIOlJcUI JLUgUll ** uaf* nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega M J-ht Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik ud$jtc Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred f^0S^e> valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: J a* j* Klinc. ' ' _ Le«18 Sr«i" IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 dui ,.jjVgVW! (o*; nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, Pla' 1 49 340 din ali 20 ameriških dolarjev ‘^ni v tej -009 )-107-32000-009-^-9. . . cn, n : 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 . [ista 1 m. V din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji s?VoSs: vrednosti) .p. 33, telefon.(068) 23st3VCK,^,|^ 1 fotografij njsl ska pravica, Ljubljana. (!l; Novo mesto. Glavni Ug 3, p.p. 33, telefon (068) čemi. rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopis • ^ tis* prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni n* 20 DOLENJSKI LIST St. 24 (1455) ' 23 ^ Radio ljubljana i/jfj 3LDAN. Poročila ob 1.00, 8-00, 3 4;°?. 5.00, 6-00, 7.00, lan,mm 1L0°- 12-00> 5°0,22'm Sl An •’ 17-00> 18 0°. (ra?pn v. ln 24-°°- Nočni S-00; pLfn. torkih) od 0.05 do HniiA-san Elasheni spored od 5.00 kna nfar ■ JUNIJA: 8-08 ' ovanTe ?3' 9'05 Počitniško u”1 PocitniEu- Stlani do strani. Mni vo^ pozdravi. 9.40 Kdaj, karn i? ,m ansambli. 10.15 po čem? 10-40 |lJiine. ji nP k? za naše goste iz *%amo Do -^Panit,e> Pa vam ^nih i *** Zvoki in* Js Kmetijski jHačilnosti (-uden: Nekatere fjjtijah od i §,3>0^arienja na Li4° Od vaJrf d0 1975' leta- iNatelji ‘,d° vasi- 14.05 Stari , ehurčld i?^1 Poslušalci. 14.40 S Sč n6;00., Vrtiljak. 19.35 iWanskkn 001' 1945 Minute z M Stl. Jazz ansamblom. i»k°v večer domačih temi *n nanpv^ cer domačih 'ed. ji An' , Umetniška melodije! 23 1 < D ? 05 Literarni ritmov. a P°Pevk in JUNIJA: 8.08 ^?tov4 o?*' 905 po«tniško I20, Cda t ^Strani d° strani. ^ ne trart;°estrov- 9-40 Iz Jf°.dov- 10 k f. Jugoslovanskih fes3^-i£,S 14 »Mo. 13 5a 5. Pralne godbe ^•asbena n *?.vek in zdravje. 061,3 Ptavlj,ca. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Mesta prijatelji. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Slovenska popevka 77. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 25. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mitja Jandl: Centralno lesno skladišče za koroške gozdove. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Gremo v lano. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska popevka 77. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 26. JUNIJA: 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši... 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Nedeljska reportaža. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra Butalci. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 27. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti: Vrtnarstvo. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 28. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naš e goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Anton Prelesnik: Gozdni sadeži in zelišča. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.28 Zvočne kaskade. 22.20 Jugoslovanska glasba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 29. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ob lahki glasbi, 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Marjan Župančič: Žive meje, ostanki gozdov in gozdnih rastlin na kmetijskih tleh. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 18.05 Utrinki iz jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti dragega moža, očeta in starega očeta RAFAELA PLANTANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga spremljali na zadrgi poti in darovali vence ter cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu oselju, še posebej dr. Starcu, duhovniku za opravljeni obred in govorniku tov. Krajnčiču. Žalujoči: žena Marja, hčerki Marjana z družino in Irena z možem, sin Rafko, bratje in sestre ter drugo sorodstvo 'Televizijski spored 'UNIJA: 17.10 K- r>us: Zuon ■ ~ 18.30 A. E. liiča Podstave Ml nJ-egova senca - Govorijo - 19.15 Risanka (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -20.00 TV žehtnik, satirična oddaja (Lj) — 20.40 Maček pod čelado filrn (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Slovenska popevka - Celje ,2nL JyNuX: J ~ 18.4^o '■Vsi smo arma Makedonjp ^‘onalna arhitek varnn ®k ~ 19.05 Defe in,/10 j e varim (Sk) ~ 19-05 Defe-Cesta 1919’'inS;,12 ciWa Cesta Tedenšk? dnevnik (Lj) M^aj) ^Nepolitični (Lj) --------- " 2i n, clranisj;a j '°5 Edvard Ra2ried, n !jevanka (Lj) ^•Bogatij inaj) - 21.40 1. ®-j) — 22 v} _Jpve^> nadalje-4°vB°TA 2s n dnevnik (Lj) in ZelSe _ i/^N1IJA: 9-20 Daj-■ - - (li? ?dvard Munch, Q CeT Obzornik 18.05 0ktet 5 Cirkus, film (Lj) 77 (vključno z EPP za JRT (Lj) -23.30.625, pogovor z gledalci (Lj) NEDELJA, 26.junija: 17.45 Don Juan - barvni film (Lj) — 19.15, Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) — 19.55 Bello Horizonte: Nogomet Brazilija; Jugoslavija, prenos EVR v odmoru propagandna oddaja — 21.50 Rubežnilu — barvna oddaja TV Sarajevo (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj) - 23.10 Športni pregled (Sa). PONEDELJEK, 27. JUNUA 17.05 Glasbeni ciciban: Knjige (Lj) - 17.20 Človek in zemlja - serjski barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Kako odpravljamo odtujenost — barvna serija iz cikla Pomen dela za človeka (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 L Andrič: Pogovor z Goyo - predstava z ljubljanskega festivala (Lj) «- 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Kulturne diagonale (Lj) - 21.50 Mozaik kratkega filma (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj). TOREK, 28. JUNUA: 17.00 F. Puntar Stol pod potico - III. del (Lj) - 17.20 Pan Tau - serijski barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Dalmatinske narodne pesmi - barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Na livadah Henryja Moora - barvna oddaja TV Novi Sad (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Oči kritike (Lj) - 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.35 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenj a, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.25 Glasbeni magazin (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). SREDA, 29. JUNIJA: 17.00 Obzornik (lj) - 17.15 Začetek 30. športnega prvenstva JLA - Maribor 77 - prenos (Lj) - 18.00 Kulturno-zabavni spored na 30. športnem prvenstvu JLA - Maribor 77 - prenos (Lj) - 19.00 Čas sarg - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Betonska džungla (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) -21.40 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj). Zdenka Cesar iz Potočne vasi -Marka, Štefica Jakšič z Malega vrha - Maria, Olga Čeh iz Gornje Nemške vasi - Boštjana, Danica Rozman z Male Cikave - Jožeta, Majda Plan-tan z velikega Podljubna - Andreja, Marija Kambič iz Cerovca - Matejo, Alojzija Starešinič s Preloke - Brigito, Anica Poljanec z Mirne - Sabino, Marija Pirc iz Gornjega Mraševe-ga - Janeza, Antonija Bregač iz Gornjih Dol - Marjanco, Marija Kobe z Dolža — deklico, Anica Zupanc s Homa — dečka, Martina Štulac iz Metlike - dečka, Marija Kovač z Brinja - dečka, Ema Škoda iz Podturna - dečka, Alojzija Pirc iz Šmihela - deklico, Jožica Kobe iz Metlike - dečka, Dragica Jordan iz Mačkovca - deklico, Marija Jakof-čič iz Stranske vasi - dečka, Višnja Vasič iz Črnomlja - deklico in Marija Zoran iz Šmarjeških Toplic -dečka. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta, starega očeta in strica ALOJZA POTOČARJA z Velkega Kala 16 se najiskreneje zahvajujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali in nam pomagali Posebna zahvala zdravnikom internega oddelka, pljučnega, nevrološkega in dermatološkega oddelka novomeške bolnice. Zahvala vsem sorodnikom ter kolektivom dermatološkega oddelka novomeške bolnice, SGP Pionir ter SGP Grosuplje za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala duhovfiiku za lepo opravjeni obred in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter našega očeta pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija, sinova Lojze in Franc, hčerka Minka, vnuki in vnukinja ter drugo sorodstvo V času od 2. do 8. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Biserka Mežnarčič iz Regrče vasi -Boruta, Antonija Prah iz Jelenka -Darjo, Ana Kenig iz Brestanice -Marka, Jožica Hutar iz Rožnega dola - Tomaža, Jožefa Zorc z Mal-kovca - Mojco, Marija Mlakar iz Tržišča - Primoža, Dani Parkelj iz Prečne - Matjaža, Katarina Senica iz Dolenjskih Toplic - Matejo, ................ Ja V času od 5. do 12. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Vera Biščan iz Draganjega sela - dečka, Marica Karabelj iz Brezja -Dubravko, Zlatica Salu iz Risnice -Saša, Ana Žajber iz Gorice -Matjaža, Bariča Lepej iz Tomaševca - dečka, Dragica Maigetič iz Zaprešiča - Kristino, Marija Beber iz Zupelevcev - dečka, Elza Iljaž iz Vrhov - Natašo, Viktorija Malus iz Orešja - Patricijo, Branka Petrač iz Brdovca - dva dečka, Bariča Ivanuševič iz Jarušja - dečka, Josipa Pavlič iz Kraljevca - Liljano, Blaženka Tomše iz Krške vasi -deklico, Maijana Brečko iz Gor. Lenarta - dečka, Bernarda Sušnik iz Brežic - deklico, Marija Urbanica iz Krškega - Sanjo, Liljana Bogdanovič iz Brežic - Aleksandra, Danica Slamar iz Novakov - dečka, Majda Kodrič s Ponikve - dečka, Dragica Hudina iz Bukovja - dečka, Rosandra Zorič iz Samobora -deklico, Slavka Kovačič iz Trebče -deklico, Slavica Prugovečki iz Hrastine - deklico in Nada Bencelič iz M. Jazbine - dečka. - ČESTITAMO! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in pradeda JANEZA MIKLIČA upokojenca, borca za severno mg o, aktivista NOB in očeta dveh padlih sinov NOB z Roj 1 pri Trebelnem se iskreno zahvajujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovati e z nami, za izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje. Zahvala tudi kolektivom IMV Novo mesto, Novoteks Novo mesto, Iskra Mokronog in zaporom Ljubljana ter Jožetu Jeriču, Janezu Mihevcu in Franciju Kolarju za poslovilne besede, organizaciji ZK Trebnje in Trebelno, ZB Trebnje, Trebelno, Mokronog in Mirna, zbiralcem mleka Štatemberg, mladinski organizacji Trebelno in krajevni skupnosti Trebelno ter gasilcem Statembeiga, Mirne peči, Hmelčiča, Trebelnega, Vel. Strmice, šoli Trebelno, godbi iz Trebrjega, pevcem z Mirne in dr. Jožetu Jakliču. Še, enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Njegovi neutolažljivi: hčerke Mici, Milka in Tončka, sinova Tone in Stanko, sestre Mici, Tončka in Ančka z družinami. Marta Murgelj z Jablana - Majo, Vc je . . ^ tudi Sramoval in šel. Male se znajo l ne obrfaV—°kro ^ti. Sredi zime, ko se h n° socP,iezUjej°’ vpraša moj gospodar šestili obrezali?0“P^nčko: ”Rezika’ ste že kaJ ki f Dete odgovori: „0 dosti - °kencu ul Prav majhno deklico vidim stati n a v klpt H1 se muzat>- Prašam jo, kaj t ^ dekls : Pa ^ Prav' bolj po tiho: „Veste, soha., le niiQr,i;„ ,_i:._ ’ __________________ L°dčekv(viiepijanka’ pa sem nalila v prazen w ^ahko C *ln ^ re*^a< da je poln vina in ga r>ou£. ter so pozabili oče ključ v .... ....................... res pit’ravno zdaj je začela 111 °, hi K; l?,,,™ P° vinu pa misli, da pije res G^tohi!* >OecL 'f113 molčečnost za znamenje 3°li dohl? enjec Pa trdi: Dve reči nista cit str.0- I!10*čeč Jez*k in stoječ malin. M, JV&.LIV lil 51VJJCC 11 milil. °lici. 7,].J° Pe5ati’ da se razlega po celi aJ nagajajo in dražijo v hiši, zdaj letajo in razsajajo po poslopjih, po dvorišču, vrtu, cesti, najhuje nadlegujejo ubogo družino. Kar ne znajo same, jih nauče dekle in drugi. Bratje in sestre jih hujskajo zoper posle, posli zoper sosede. Tako tekajo od enega in drugega in obirajo, pitajo in pikajo vse z nečednimi priimki in psovkami. Na tak način dobivajo brez truda temeljite vednosti tudi v laganju, obrekovanju in zasramovanju. Marsikatera ne more nobene zamolčati, predrzno se postavlja po robu vsakemu brez razločka stanu in dobe. Mati je rekla osemletni hčerki, da naj prinese vode. Hčerka: „Nečem.“ Mati: „Zakaj ne? “ Hčerka: „Kaj vam moram vse povedati? Sem vam že večkrat rekla, da me tako ne poprašu-jte. Če kake reči ne storim, je to znamenje, da je storiti nečem in besedi naj bo konec.“ Slišal sem kakih deset prav mladih deklic, kako strupeno so opravljale svoje matere, da jim ne morejo nikoli ustreči. Ena je rekla: „Vselej moram kleti, kadar me pošljejo po cuker, nikoli jim ni dosti sladak." Druga pravi: „Meni se godi ravno tako, sitnici moram hoditi po sol pa jim ni nikoli slana.“ Tretja zine: ,,Moja mati bi pa pograbili najraje cel svet. Denarja mi dajo za en sam funt, pa bi hoteli, da jim prinesem pet funtov. Večkrat sem jim že rekla, zakaj se niso rodili za cesarico, da bi imeli vsega dosti in bi ne delali meni toliko sitnosti*1 itd. Neki župnik je slovel za velikega skopuha. Na izpitu vpraša deklico sedem glavnih grehov. Odgovaijati začne: , Prvi je napuh, drugi, če ga hočejo vedeti gospod fajmošter, je pa lahkomnost, ali tudi za njih, ne le za nas druge." Nespoštljivim besedam so se smejalae in ploskale vse deklice. - Nepazljivi pastirici je ušla živina na sosedovo njivo in naredila veliko škode. Soseda to izve in jo zmerja. Devetletna jezičnica poči z nogo ob tla in se zadere: „Zdaj mi je dosti teh besedi. Če sem vam napravila kak kvar, pa me tožite, kar bo spoznala sodba, bom plačala. Če ne obmolknete, bom začela pa tudi jaz naštevati vaše grehe, vi pijanka vi, vi cundra vi, vi tatica vi, vi avša vi — ali vi bote mene obirali, počakajte še malo, bom vam vrgla že uzdo na hudobni gobec.“ Vem, da se gode take nesramnosti povsod, ali mislim, da malokje tako pogosto-ma in tako silne kakor na Dolenjskem. Ljuje tožijo, da so še pred tridesetimi leti otroci veliko bolj bogali ko zdaj, prejšnji so se bali če ne matere pa vsaj očeta, govoril je resnico pregovor: Očetnji strah je bolji od materinega. Zdaj se ne brigajo dosti niti za očeta. Še pred dvajsetimi leti so se veselili, če so jim dali o cerkvenem shodu starši eden ali dva krajcarja, zdaj zahtevajo že sploh po dve in tudi več šestič, zasladkali so že cel goldinar, če so ga imeli. Včasi jih za noben denar ne bi spravil, da gredo sami v krčmo, zdaj sem videl s svojimi očmi pijančevati devet do dvanajstletne dečke in deklice. Svobodna odreja pa daje tudi boljši sad. Deklice, ki smejo vse videti in se vtikajo v vsako stvar, si prisvajajo že za rana čudovito spretnost in prebrisanost. Katere imajo razumne in pridne matere, znajo opravljati vsako domače delo bolje v dvanajstem kakor njihove gorenjske sestre v šestnajstem letu. Kuhati se uči in nauči Dolenjka velikokrat že v otročji dobi. Peti poskušajo štiriletne čečice, v osmem letu imajo že mnoge prav prijeten, izurjen glas, v dvanajstem pa prepevajo sploh in sicer tenko in lepo, da jih je milina slišati. Prostost dela pa dolenjske deklice tudi odvažne in srčne. Metaje se z dečki, je vrgla že marsikatera svojega vrstnika. Krka je široka in globoka reka, ali se je Dolenjke ne plašijo. V Ločnem, pol ure od Novega mesta, sem videl plavati prvikrat osem teh gibkih teles po valovih te dobrotljive, ali od dolgega deževanja čez bregove stopajoče vode. Nekatere izmed njih so se držale celo četrt ure nad vodo, blizu kraja ni ostala nobena, plavale so vse po sredini reke. Nakopavši se odvežejo čoln, poskačejo vanj in se vozijo kake pol ure gor in dol po mogočni Krki, ukaje in prepevaje najveselejše pesmi, ki sojih poznale. Naenkrat začno vpiti: „Pojmo po veje, po rože, naredimo si šotor, da nas ne bo opekalo sonce!“ Čez tri sekunde priveslajo do brega, s katerega sem jih gledal. Urno si nalomijo in narežejo vej in cvetlic, čez četrt ure že sede pod senčnatim šotorom. Ali mala Nežika jih opomni, da so se užejale in si zaslužile s svojim trudom dobro okrepčilo. Vse se nasmejajo in planejo iz čolna na kraj in v bližnjo - krčmo! Prinese se polič - izgine, prinese se drugi - izgine tudi kmalu, dasi nekoliko kasneje od prvega. Krčmarica se jim smeja in jih vpraša, če bodo mogle plačati. Srborita Nežika zavpije: ..Plačali bodo oče, če ne bodo imeli denarja, pridite jih rubit.“ Kako blisk šinejo vse nazaj v čoln, še čez dve uri sem jih videl veslati sem ter tja po Krki in sem poslušal radostno čisti glas njihovega petja. Ves ta prizor se mi je zdel tako čaroben in mikaven posebno zato, ker nobena teh deklic ni dovršila še desetega leta! V Šempetru sem vprašal fante, če zna tudi pri njih kaka „punca“ plavati. Odgovorili so mi: „Ne le ena, ampak vse in nekuere tudi bolje in dalje od fantov.11 Tabor je kot tehtnica Klasiki, trilogije, romani. Knjige o življenju. Pgmemb-na dela o umetnosti Hrbtišča broširanih in v platno vezanih knjig. Jih je petsto ali tisoč? Police manjše omare so za učbenike, pedagoške priročnike. Tam je tudi nekaj praznih listov in črnilnik. Nasprotna stena polna slik, ki jih je podpisal Ludjan Reščič. Tudi to, ki je šele začeta na slikarskem stojalu, bo on podpisal Slikar in učitelj likovnega pouka v Trebnjem in Dolnji Nemški vasi Kakih trideset risb in slik je obesil na stene svojega stanovanja v bloku B 1 na Pavlinovem hribu. Slfke z grozdi otožnih obrazov in s telesi, uvitimi kot trta kraškega terena. Lahko bi rekel: „Za majhno razstavo jih je. “ Pa ni „Ko bo čas, ko bom začutil, da lahko pripravim kaj zanimivega,“ je odvrnil na moje vprašanje. N/e ustvarja z naglico. Vpasih nosi motiv v sebi dolge tedne, preden vzame čopič v roke. ,Mislim, da je pomembnejše stvar najprej do konca domisliti in jo šele potem, ko jo povsem prekvasiš s čustvom, prenesti na likovno ploskev. “ , Reščič ne skriva, da bi rad postal dober slikar. V tem mirnem kotu svoje „dama-čije" prenekatero uro presedi ob študiju, ki ga je predpisala likovna akademija. Lucijan bi rad naposled končal, kar je bil začel že pred leti po diplomi na tolminskem učiteljišču. Odkar je prišel s Čateža, kjer je nasledil Viktorja Magyarja, je tudi v trebanjskem kulturnem življenju nepograšljiv. Na sleherni zahtevnejši prireditvi je sodeloval kot scenograf, dal pa je tudi prvo likovno podobo „Samorastniški besedi", ki jo v Trebnjem zadnja leta pripravijo za svoje dneve kulture in umetnosti. Pri taboru je do zdaj sodeloval kot organizator, na jubilejnem desetem taboru pa se bo prvič preizkusil kot slikar v štirideseterici ustvarjajočih. Čpprav je o sebi prepričan, da ne ubira tako imenovane naivne smeri, je brez predsodkov sprejel vabilo, naj se pridruži Kolarjevi in Leskovcu in skupaj z njima zastopa trebanjske „barve“ na taboru. Tabor likovnih samorastnikov pojmuje preprosto kot veliko postajo umetnosti, s katere vodijo pota v priznanje, ne pa kot „izem“. ,Naposled je pomembno le to, kar ustvariš. Tabor je kot tehtnica: vreden si, kolikor znaš, to pa moraš seveda dokazati Vse drugo so prazne marnje," pravi debitant letošnjega taborskega srečanja samoraslih slikarjev in kiparjev. „Jaz jemljem tabor bolj kot možnost za posameznika. Kot likovni pedagog pa bi rad dokazal, da ni tako, kot mislijo o sebi drugi pedagogi: da so sami najboljši slikarji. “ Lucijan Reščič ni eden tistih, ki so zagledani in zaljubljeni samo v svoje delo. „Če bi bil tak," pravi, ,,bi bil drugim krivičen, kajti spoštovati moraš slehernega, ki se hoče izpovedovati, pa naj se že kot slikar, pesnik, glasbenik ali kaj drugega. Vase zagledanost običajno tudi ne pripelje daleč, nemalokrat do poloma. “ Tabor je obenem možnost več, da bo Lucijanu Trebnje tudi kar se da dolga življenjska postaja. Kot goriški rojak, vajen Brd in slavčkov, je namreč že kaj lahko pognal korenine tudi v tem obteme-niškem kraju, kjer utriplje tudi veliko srce slovenske in jugoslovanske samorasle umetnosti. IVAN ZORAN Prvi davek poletnih dni Opažanja v novomeškem zdravstvenem domu Sedaj, ko smo tudi „uradno“ stopili v poletje, nas vroči dnevi verjetno ne bodo več tako presenečali, kot so nas prejšnje dneve. Nič čudnega, da je bila domača prha vseskozi zasedena, po bližnjih kopališčih pa se je kopalcev kar trlo; živo- UBILSE JE V GORAH Te dni so svojci Jakoba Kulovca iz Gor. Straže 51 dobili obvestilo, da so na Grintavcu našli mrtvega njihovega fanta. Kaj se je s Stražanom zgodilo in kako, še ne vemo, znano pa je, da je nekdo videl njegov nahrbtnik. Potem so organizirali iskanje in našli so ga v gorah mrtvega. LOKA: NA ROCK KONCERTU 1000 MLADIH Novomeška občinska konferenca Zveze socialistične mladine je pripravila ob koncu šolskega leta, v petek, 17. junija, na rokometnem igrišču na Loki koncert, na katerem je igral vse bolj priljubljen ansambel Rudolfovo. Ker je bil vstop prost, se je na asfaltni ploščadi zbralo okoli 1000 dijakov in učencev.' GARDIJSKI ORKESTER BO NASTOPIL V NOVEM MESTU V ponedeljek, 27. junija ob 18. uri, bo nastopil v novomeški športni dvorani reprezentativni orkester Garde iz Beograda. Orkester je sestavljen iz pihalnega in revijskega orkestra. V športni dvorani bodo poleg orkestra nastopili tudi umetniki, prvak beograjske opere Nikola Mitič in Dragoslav Nikolič, ter solisti umetniškega ansambla. Kot gost prireditve bo folklorna skupina „Branko Krsmanovič". Denar kroti Jamo Kostanjeviška jama, kraška lepotica, edina v tem delu Slovenije, je še vedno zaprta za ogled, saj si nihče ne upa prevzeti obiskovalcev. Prizadevni jamarji so si enotni, da samo pridne roke niso dovolj, potreben je denar. Žal sta jim bili zavrnjeni že dve prošnji, poslani laški občini. Najbolje bi bilo, če bi skrb nad jamo prevzelo kako turistično društvo ali delovna organizacija. Le tako bi lahko jamaiji računali tudi na kak dinar za najnujnejšo opremo, saj jam in brezen na Gorjanskem ne manjka. To pa je za sedaj samo vroča želja. Jamaiji so se odločili, da ne bodo več čakali. V začetku julija bodo pred Kostanjeviško jamo priredili veselico, katere dobiček so namenili za nakup prepotrebne opreme. Jama pa bo še naprej ostala zaprta. srebrna skala na termometrih je namreč marsikdaj skočila celo nad 30 stopinj. „Pasje vroče za ta čas,“ so modrovali številni občani in se zatekali v senco, bilo pa je tudi takih, ki jim je ta vročina vse prej kot prijala. In o teh smo se pozanimali v novomeškem zdravstvenem domu. Nenaden vročinski val je marsikoga spravil v posteljo, so nam povedali. To velja posebno za srčne bolnike, tiste s slabimi živci in z nekaterimi kroničnimi obolenji, medtem ko je revmatikom nenadna toplota celo prijala. V zdravstvenem domu so ta čas zabeležili veliko črevesnih motenj, pa tudi obolenj, veliko je bilo tudi primerov alkoholikov. Slednji so si pač suho in vroče grlo pridno „hladili“, ne zavedajoč se posledic. In še en podatek: smrtnost seje prav v teh dneh povečala, še najbolj pa je bilo to opaziti pri srčnih bolni- kih- B.B. KAM V SOBOTO ZVEČER? NA PLES K ..PRINOVCU” V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH! Postrežem boste z — odojkom, — jagnjetom in — specialitetami na žaru. Za prijetno vzdušje skrbi ansambel, ki vas bo zabaval od 19. cio 24. ure. Še en pomor rib v Krki .Neposredni" krivec je škropivo „brestan", s katerim so zaščitili hmeljišča v Srebrničah 9. maja je ribič Ivan Hrastar iz Birčne vasi obvestil novomeško ribiško družino, da plavajo po Krki pod Srebrničami mrtve ribe. Hrastar je žalostno dejstvo sporočil upravi ribiške družine, ki je takoj ukrepala skupaj z delavci UJV in vodnogospodarskim inšpektoratom. Vzeli so vzorce poginulih rib, zaslišali priče. Z GOLOBI POČASTILI JUBILEJE Takoj po slavnostni otvoritvi letošnjega XIV. zleta bratstva in enotnosti v Gospiču je izpred slavnostne tribune poletelo 125 golobov pismonoš, last devetih članov novomeškega kluba „Pismonoša“. Več kot 10.000 gledalcev je navdušeno pozdravilo posebno točko, s katero so novomeški golobarji počastili zlet in Titove jubileje. Najprej so namreč spustili 40 golobov, nekaj minut kasneje pa še 85 slov. Za pot od Like do Novega mesta so potrebovali slabi dve uri. Prvi je prišel golob Anteja Pavloviča (hitrost 1227 metrov v minuti), sla Jožeta Pečnika in Toneta Dolinška pa sta v minuti preletela 1200 metrov. Zavod za ribištvo v Ljubljani je te dni ugotovil, da je ribe pomorilo škropivo „brestan“, ki ga uporabljajo za zaščito hmelja. „Brestan“ je, kar je izrecno poudarjeno, zelo strupen za ljudi, ribe in toplokrvne živaU. Od kod v Krki nenadoma ravno „brestan“? Po dosedanjih ugotovitvah naj bi 29. in 30. aprila škropili s tem strupom hmeljišče v Srebrničah. Nasadi hmelja v Srebrničah so last kmetijske šole Grm. Vodnogospodarski inšpektor, ki je zaslišal škropilca, je zvedel, da je ta za pripravo škropiva zajemal vodo iz Krke, v Srebrničah namreč ni vodovoda. Na bregu da je pustil tudi prazno vrečo za škropivo. Zanimivo je, da preiskovalci na bregu Krke niso našli samo prazne vreče, ampak tudi 3 do 5 kg „bresta-na“. Malomarnost v imenu pozabljivosti? Kako bo naprej tekla zgodba o še eni zastrupitvi rib v Krki, bodo ugotovili pristojni. Zavod za ribištvo je ugotovil, da je zaradi nekaj deset dekagramov „Semiške igre' H< odgovornosti za varnost ..........................................j tega strupa, ki je neodgovorno VSI CEZ .PREPOVEDANI' MOST ■ „zašel“ v Krko, p< 800 kilogramov rib. 36.000 dinarjev. inilo blizu Ikpde je za M. B. V nedeljo . Semiču zanimivapn tev po vzorcu „l9er meja" Člani semiškega -bodo pod poluoviteljs . pripravili v nedefo, • p nekakšne „Igre brez m ^ jih poimenovali kal , ^ igre“. Nastopile bodo rezentance iz semišk skupnosti, in šcer ^ Štrekljevca, Črešnjevca, dola, Kota in Stransk ^ kakšnih disciplini pomerili? . najbo Vsekakor bo me® športnimi vlečenje vtf pa bodo poskrbele discipline: zobanje gremo v trgatev (>.vm ^ morajo premagat' vozom vrsto ovir). ^ (brentače čakajo težke , premagovanje attth * „štefanov“ (fcegfi v litrskih steklenic), me1? p s pipo, gradnja gg* ekipa postavlja z m0ooff pa ji poskuša in vasovanje. SledxiJ_ ^ nekakšna rdeča ®V. prit* poskušali kar najlu«ej v^ svojih Mick, jasno 1» Ajjj na poti čakajo hude P1«^ Organizatorji okoli 2000 0; Sprejeli jih bodo P° sko: z jagerjčki. odpj ’ p vinom, poskrbeli P® , za nekaj novosti. bodo Učne značke ui tudi avtonalepke. TOPOVSKA GRA^ V CENTRU Vtorek,2l.j^^ qik občinskega staD j ščite v Novem Štrukelj izvedel, ^ Novega mesta granata kalibra 220 dober meter. tehnik Martin ^ drla v stavbi, kjer ugotovila, da je o delali so jo okoli V*3* polnoma ohranjena- BREŽIŠKI®1 NAPREIZKcS-! Most čez Savo žicah je bil zgrajen je 4 nosilnost 3oSW za prevoz 485 ton j dolgega tovora v Je**. v Krškem, zato delava podjetja Gradis - • čujejo nosilce z »!*» Delo bo ta teden kon^ je, tovor pa bodo prepe j dni. Čeprav je leseni most, ki j [ spaja menda po vsem svetu : j sloveči hotel grad Otočec z \ | desnim bregom Krke, zaradi { : dotrajanosti zaprt za motor- j { ni promet, se domači in tuji j [ turisti nemoteno vozijo po [ : nagnitih deskah. Lani ob j j tem času so na taistem mo-: \ stu pobirali od motorizira-! 5 Najdaljša: Ovnova fflgj Nekateri ribiči tudi plavali — Na Kolpi na Ribolovno tekmova* ^ peto ne le zato, k _ g niso hitele prijeI?a ^ pol ure so » ^ pak tudi zaradi do je bil v preveliki , previden, zato m = je bil je sedel v vodo. 0& L 1„ zajel vodo » tsli j Kočevski ribiči so izvedli pred kratkim že drugo tekmovanje. Tokrat je okoli 30 članov in mladincev tekmovalo na Kolpi, kdo bo ujel najdaljšo ribo. Zmagal je Jože Oven, ki je ujel 43 cm dolgo mreno, 2. je bil Lado Mesaroš, ki je uplenil 42 cm dolgega lipana, tretji, Marjan Stopar, pa je potegnil na suho 38 cm dolgega lipana. KONČNO SO LE NAREDILI RED 2e dalj časa so ljudje z najboljšim vonjem govorili po Hitrošivu, da nekaterim med zaposlenimi le preveč zaudarja iz ust po alkoholu, in to med službenim časom. Odbor za gospodarjenje je zato sprejel sklep o nakupu alkotestov, s pomočjo katerih bodo končno ločili uživalce alkohola od treznih. S škatlo alkotestov sta dva člana samoupravne delavske kontrole stala tistega sončnega dne v vratarnici. „Oprostite, tovariš generalni direktor, preizkušamo, pa vas prosimo, da pihate." Snov je pozelenela, oba člana tudi, obraz generalnega direktorja pa je bil še naprej višnjevo rdeč. „Obisk Nemcev imam. Gre za veliko zadevo. Sku- pno smo spili nekaj viskijev, kar se mi zdi pri takšnem poslu normalno/4 Člana samoupravne delavske kontrole sta pritrdilno prikimala. Kmalu zatem še enkrat, ko se je enako zgodilo tovarišu komercialnemu. „Nič čudnega," je rekel, „predali smo nekaj tisoč nogavic kupcem iz Bosne, lepo kupčijo pa je treba dobro zaliti." In se je šel z Bosanci dotočit v gostilno pri Treh kegljih. Tovarife tehnični direktor niti pihali ni hotel, ampak je priznal: „Seveda sem ga srknil. Mar vi ne bi, ako bi danes rešili večni problem koordinacije med pripravo dela in proizvodnjo? “ Finančnemu direktorju se je že od daleč videlo, daje dobre volje, a so ga vseeno preizkusili. „Red mora biti," je rekel, ko je zabeležil balonček prisotnost alkohola," toda morata razumeti. Pravkar sem izposloval krasno posojilo, od katerega bomo imeli vsi koristi, pa smo nazdravili." Člana samoupravne delavske kontrole sta razumevajoče pritrdila in večji od njiju je rekel: »Čestitamo!" Direktorja splošno kadrovskega sektoija je malce zanašalo na poti od njegove pisarne do vratarnice. Upravičenost zanašanja je potrdil tudi zeleni balonček. „Najraje bi zavriskal," je rekel ob zeleni barvi direk- nih počitničarjev nekakšno j : „mostnino". Je te dinarje \ ■ odnesla Krka, ali pa je oto- j j ški primer nov dokaz, da v £ [ novomeški občini z mostovi \ „ . ,.„1 j res nimamo posebne sreče? : pjva nagrada je bila kolešček za rOLDh M1K.L1C I.................................... >! beličarjenje, druga palica za beličar- jenje, tretja pa meps, serija svinče- nih obtežUnikov in - svinjska glava. Četrto in peto mesto sta si delila Zorko in Jarni s 34 cm dolgim lipanom, 6. Primc (33 cm), 7. Bastar (32), 8. Janež (30) itd. Tekmovanje je bilo združeno s srečanjem ribičev in njihovih družin, udeležilo pa se ga je okoli 60 ribičev ter njihovih najbližjih sorodnikov. in je le Tretji se je preveč oble je na tor splošno kadrovskega sektorja, „končno nam je uspelo dobiti tako iskanega pravnika. Šolani ljudje nočejo v naše gnezdo, razumeta? “ Člana samoupravne delavske kontrole sta razumela direktorja splošno kadrovskega sektoija, in ker je bilo že okoli trinajstih, sta zapustila vratarnico, kmalu zatem pa odprla vrata gostilne pri Treh kegljih. „Danes se ga pa bom nacukal," je rekel večji od njiju. „Le kdo se ga ne bi ob kopici tako dobrih novic za naš Hitrošiv? “ je dodal manjši. TONI GAŠPERIČ hi.« to ni imel «' ,*!), I časa z eno s6 ni s držal hlače, dokiei ^ s ima v torbi vrvico * ^ privezal hlače. tek1”0 Na srečanju P i pojedli dva Praf'lvaptih t ribe in Sekal*#* ^ ribiški navadi P* ^ oziroma nbe t ^ bilo kot nalašč z :f|P NAJUSPEŠNEJŠI - Na tekmovanju v lovu j najuspešnejši Jože Oven (v sredini), na sliki pa jnik dva najboljša ribiča, medtem ko jim vrhovni (starejši) predaja diplome. (Foto: Primc)