Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., dr. Nike Krajnc, Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Letna naro~nina Dijaki, {tudenti 16,70 EUR / 4.000 SIT Posamezniki 33,38 EUR / 8.000 SIT Podjetja, ustanove 158,57 EUR / 38.000 SIT Obrtniki, {ole 79,29 EUR / 19.000 SIT Tuji naro~niki 150 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku n vrednost spada revija LES po pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 59, {t. 1-2 UDK 630 / ISSN 0024-1067 januar-februar 2007 uvodnik »Glej globalno – razmi{ljaj lokalno« Proces globalizacije je v veliki meri spremenil in vplival na razvoj tradicionalnega gozdarskega in lesarskega sektorja v Evropi. Nižanje cen transporta materialov na dolge razdalje vpliva na trg z lesom in lesnimi izdelki. Tako danes na trg v Evropi vplivajo Kitajska, Indija ter druge oddaljene, a hitro razvijajoče države. Kitajska je tako v letu 2005 skupaj uvozila 30 milijonov m3 okroglega lesa ter izvozila manj kot milijon m3 in hkrati ohranila konstantno domačo proizvodnjo, ki se giblje okrog 285 milijonov m3. Največji uvozniki tropskega lesa so Kitajska, Indija in Japonska. Kitajska je postala tudi največji uvoznik okroglega lesa iz Afrike! S tem je postala, globalno gledano, predelava lesa manj odvisna od dostopnosti in cen surovine na lokalnem trgu. Ena izmed posledic globalizacije je tudi selitev predelovalne industrije v kraje, kjer sta surovina in delo cenejša; to velja tudi za lesnopredelovalno industrijo. Proizvodnja okroglega lesa v Sloveniji predstavlja le zanemarljivih 0,08 % celotne svetovne proizvodnje. Naš vpliv na sedanje in prihodnje svetovne trende je torej zanemarljiv, toda v duhu gesla »Glej globalno in razmišljaj lokalno!« moramo pomen lesa doma oceniti drugače. Povprečna proizvodnja okroglega lesa na prebivalca sveta je 0,5 m3, proizvodnja na prebivalca v Evropi (EU 27) je 0,98 m3, v Sloveniji je v letu 2004 znašala 1,3 m3, glede na rabo pa celo 1,7 m3 na prebivalca. Izračuni za Slovenijo temeljijo na ocenjeni rabi okroglega lesa v Sloveniji, ki jo predstavljena v članku »Raba okroglega lesa v Sloveniji«. Taka hitra primerjava ne pove veliko, vendar dobimo vtis, da smo Slovenci narod, ki živi z lesom. Seveda je vprašanje, na kakšen način, kako učinkovito in za kaj uporabljamo največ lesa. Po podatkih iz bilance okroglega lesa in lesnih ostankov, ki smo jo naredili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, se dve tretjini okroglega lesa porabi v predelovalnih dejavnostih (nad dva milijona m3), nadaljnjih 29 % se porabi za proizvodnjo toplote v gospodinjstvih, ostalo predstavlja drugo domačo porabo. Stanje predelovalnih dejavnosti, potrebe gospodinjstev, ponudba lesa ter izvoz in uvoz lesa se stalno spreminjajo. Za razumevanje stanja in zanesljivejšega napovedovanja trendov razvoja potrebujemo bilance in analize tokov lesa. Analize tokov materialov (ne samo lesa!) so strateškega pomena za razvoj panog na ravni države in tudi širše. Izdelava analiz materialnih tokov lesa je ključna tudi pri objektivnem prikazu in oceni pomena kopičenja ogljika v lesnih izdelkih (zaloge ogljika, letne spremembe, življenjske dobe...). dr. Nike KRAJNC in mag. Mitja PI[KUR kratke novice kazalo stran stran 33 Izpiranje bakrovih Sistemski pristop k u~inkovin iz lesa. II. del: uvajanju strategije Vpliv ~asa in temperature inovativnosti - primer lesne med fiksacijo baker- industrije etanolaminskih pripravkov The systemic approach to innovation Leaching of cooper biocides from wood.. strategy implementation - the case of Part II: Influence of time and wood industry temperature fduring fixation of copper- ethanolamine preservatives avtorja Borut LIKAR, Peter FATUR avtorja Miha HUMAR, Franc POHLEVEN stran 14 Raba okroglega lesa v Sloveniji Roundwood use in Slovenia avtorja Nike KRAJNC, Mitja PI[KUR “Glej globalno - razmi{ljaj lokalno” 1 Nike Krajnc in Mitja Pi{kur Toplotna za{~ita 21 Mirko Ger{ak Mednarodna delitev okroglega lesa 37 Mitja Pi{kur, Mirko Medved IMM Cologne 2007 - Razmah se nadaljuje 39 Sanja Pirc HOLZMA - Usmeritev v prihodnost 44 Zdenka Steblovnik Les zares - razstava Juri ja Kunaja 51 Miha Humar iz vsebine Informacije GZS-Zdru`enja lesarstva {t. 1/2007 23 Titusova napredna tehnologija “hibridnih” steznikov 32 Rihter d.o.o. 47 Poslovno sodelovanje in u~inkovit i odnosi 48 Skup{~ina EPF (European Panel Federation) 49 JELOVICA na trdnih poslovnih tem eljih Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a Podro~je: Iverne plo{~e - 3. del 52 kratke vesti Skupina Gorenje presegla lanske na~rte Skupina Gorenje je lani ustvarila 1,11 milijarde evrov ~istih prihodkov od prodaje, kar je skoraj za desetino ve~ kot leto poprej in za dobrih devet odstotkov nad lanskim na~rtom. ^isti dobi~ek skupine pa je v letu 2006 porasel za 4,4 odstotka na 22,3 milijona evrov. Predsednik uprave Gorenja Fra-njo Bobinac je lansko poslovanje skupine in mati~ne dru`be Gorenje kljub tudi lani pove~ani rasti stro{kov surovin ocenil kot zelo dobro. Zavidljive poslovne rezultate so dosegli s skoraj enakim {tevilom zaposlenih kot v letu poprej. Konec leta 2006 je bilo tako v skupini Gorenje zaposlenih 10.800 delavcev, produktivnost na vsakega zaposlenega pa je porasla. V zadnjem ~etrtletju lanskega leta so po Bobin-~evih besedah ustvarili kar 340 milijonov evrov prihodkov, uspelo pa jim je tudi nevtralizirati negativne u~inke na surovinskih trgih. Lani je sicer skupina Gorenje za nalo`be porabila dobrih 79 milijonov evrov, na~rtovane nalo`be pa so zna{ale 67,7 milijona evrov. (po STA) VijaLeS 59(2007) 1-2 kratke vesti DOM - Sejem {tevilnih novosti Sejem Dom bo med 6. in 11. marcem Gospodarsko razstavišče ponovno spremenil v prizorišce ponudbe za tiste, ki gradijo “streho nad glavo”, kot pravi slogan prireditve. 486 podjetij iz 26 držav bo predstavilo stavbno pohištvo, izdelke za notranjo opremo in urejanje okolice doma, materiale in izdelke za gradbeništvo, za tehnično varovanje, prikazalo bo opremo za ogrevanje in hlajenje prostorov ter ponujalo storitve z vseh omenjenih področij. Množična udeležba slovenskih podjetij (287) Sejmu Dom povečuje vrednost, saj ostaja ena redkih prireditev, ki na enem mestu zbere skoraj celotno stroko. Nekaj novosti so pripravili tudi organizatorji: • ob glavni ploščadi pred dvorano Kupola (A) so postavili dodatno montažno dvorano; • natančneje so razdelili sejemske vsebine po dvoranah; • za večje udobje obiskovalcev so razširili sejemske hojnice; • del Marmorne dvorane (B2) so spremenili v vhodno - informacijski center in kavarno; • za razstavljavce so rezervirali parkirna mesta tik ob dvoranah; • dodatno so osvetlili zunanji prostor - ploščad; • obiskovalci bodo ob vstopu prejeli brezplačen sejemski katalog s pregledom vsega dogajanja na razstavišču. Sejem bo odprt vsak dan med 9.30 in 19.30 uro. Vstopnice, ki so že na voljo na portalu www.esiti.com, so v pred-prodaji cenejše za 20 %. D ijaLes 59(2007) 1-2 ej raziskave in razvoj UDK: 657.474 trokovni ~lanek (Professional Paper) Sistemski pristop v uvajanju strategije inovativnosti -- primer lesne industrije The systemic approach to innovation strategy implementation -the case of wood industry avtorja Borut LIKAR, Fakulteta za management Koper, Univerza Primorske, Cankarjeva 5, 6000 Koper, e-po{ta: borut.likar1@guest.arnes.si Peter FATUR, Fakulteta za management Koper, Univerza Primorske, Cankarjeva 5, 6000 Koper izvleček/Abstract Teorija in praksa sta redko integrirani v enotnem pristopu. To se ka`e tudi na podro~ju managementa izobra`evanja, ki pogosto ne temelji dovolj na znanju in znanstvenih izhodi{~ih. Prispevek prikazuje razvoj sistemskega pristopa k uvajanju strategije inovativnosti v podjetje. Izhaja iz analize potreb, nato prika`e zasnovo in razvoj programa usposabljanja in metodologijo uvajanja inovativnosti v podjetje. T.i. inovacijski model podjetja (^-model) temelji na znanstvenih izhodi{~ih in predstavlja skupek metodologije, postopkov in materialov, “pripravljenih za uporabo’’ za u~inkovit inovacijski management v podjetjih. Prikazani prispevek je zanimiv v ve~ elementih: v originalnem na~inu analize obstoje~ega stanja v lesni industriji in v podjetju samem, v na~inu oblikovanja izobra`evalnega programa ter v na~inu priprave lastne strategije in operativnega na~rta znotraj podjetja. Pomemben je tudi na~in spremljanja u~inkovitosti ^-modela in njegova optimizacija. ^eprav gre za pilotni projekt v lesni industriji znotraj nekaterih dr`av EU, bodo rezultati uporabni tudi v drugih dr`avah in drugih gospodarskih panogah. Theory and praxis are seldom integrated in a homogeneous approach. This is also visible in educational management which is often not sufficiently based on knowledge and research results. The presented article deals with systemic approach to innovation introduction strategy in a company. The needs analysis is the first step in representing the basis for training design and development of methodology for introduction of innovation in a company. The so-called innovative company model (fc-model) is based on a scientific approach and offers a system made of methodology, procedures and materials for an efficient innovation management in the company. The presented contribution is interesting due to various features: the original way of current situation analysis of wood sector in the EU and within a company, the procedure of training programme design and methodology of company’s strategy and operational plan preparation. The method of -model efficiency evaluation and its optimisation are also important. Even though the project is focused on the wood sector in some EU countries, its results would be applicable in other industries and countries as well. Klju~ne besede: les, inovativnost, raziskave, razvoj, tehnologija, strategija, industrija Keywords: wood, innovation, research, development, technology, strategy, industry Q ijaLes 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj UVOD Ko govorimo o izbolj{anju konkuren~-nosti gospodarstva, imamo pred o~mi ve~ dejavnikov, katerim sta skupni imenovalec ustvarjalnost in inovativ-nost. Izku{nje pa celo iz razvitega sveta - iz ZDA, Japonske in Evrope - ka`ejo, da je inovacije te`ko dose~i. Ugotavljajo, da kljub velikim vlo`kom v raziskave in razvoj kar 96 % vseh novih (inventivnih) projektov ne dose`e niti to~ke preloma. Ker je lesna industrija glede na druge panoge med manj inova-tivnimi, je za njen doprinos k BDP {e toliko bolj nujno, da so podjetja pripravljena in zmo`na upravljati lastne invencijsko-inovacijske procese in raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD). Inovativnost je klju~nega pomena za poslovno uspe{nost, {e posebno v viso-kotehnolo{kih panogah, kot so farmacija, aeronavtika ali biotehnologija. To so sicer praviloma visoko donosne panoge, vendar pa celo v najrazvitej{ih nacionalnih gospodarstvih prispevajo k narodnemu bogastvu razmeroma malo. Splo{no znano je, da v ve~ini tehno-lo{ko razvitih dr`av dele` storitvenih dejavnosti v BDP `e presega 60 %. V preostalih 40 % (ali {e manj) odstotkih BDP nacionalnih gospodarstev pa ne dominirajo visokotehnolo{ke, ampak srednje in nizkotehnolo{ke panoge. {tudija o vplivu visokotehnolo{kih panog na BDP v obmo~ju OECD (Smith, 2002) je pokazala, da je ta presenetljivo skromen. Celo v ZDA, ki med dr`ava-mi OECD vodi po dele`u visokoteh-nolo{ke industrije, je vpliv te na BDP manj kot 3 %. Velik prispevek k BDP torej predstavljajo panoge, ki so (z vidika medijske odmevnosti, marsikdaj pa tudi nacionalnih razvojnih prioritet) manj »zanimive« - prehrambena, tekstilna in ne nazadnje tudi pohi{tvena in lesnopredelovalna. Torej so u~inki dviga inovativnosti, z njo pa produktiv- nosti, prav v teh panogah za pove~e-vanje nacionalnega blagostanja (ki nastaja z rastjo produktivnosti) velikega pomena. ^e pogledamo na podro~je lesne industrije, ugotovimo, da je v statisti~nem razredu DD20 - obdelava in predelava lesa (Hlavaty, 2002) inovacijsko aktivnih podjetij (t.j. tistih, ki so uvedla inovacijo proizvoda (izdelka ali storitve) ali inovacijo postopka ali so imela nedokon~ano ali opu{~eno inovacijsko dejavnost), 19,2 % (SURS, 2004), v razredu DE21 - proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz papirja le 8,6 %, v razredu DN - proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti in reci-kla`a pa 24,2 %. Povpre~je v slovenski predelovalni industriji je 28,2 %. V razredu DD20 je med inovatorji proizvoda in/ali postopka 19,2 % podjetij, v razredu DE21 le 8,6 %, v razredu DN pa 22 % (povpre~je v slovenski predelovalni in izbranih storitvenih dejavnostih je 20,2 %) (SURS, 2004). V povpre~ju je 12,8 % slovenskih podjetij uvedlo na trg nove proizvode, v razredu DD20 le 8,1 %, v razredu DE21 samo 2,9 %, v razredu DN pa kar 18,2 %. Statistika govori o povpre~ju v velikih in tudi v srednjih ter malih podjetjih (v nadaljevanju MSP). Vendar natan~nej{a analiza poka`e, da je situacija v MSP {e slab{a. Po okvirni oceni je v srednjih podjetjih dvakrat manj inovativnosti kot v velikih, v malih pa celo {tirikrat! ^e pogledamo podrobneje, lahko identificiramo ve~ klju~nih podro~ij, ki so tesno povezana z inovativnostjo (Likar, 2005). V raziskavi je prikazano, da je temeljni kamen inovativ-nosti jasna odlo~itev vodstva in s tem povezana strategija inoviranja (nove ali izbolj{ane strategije uvaja le 14,7 % podjetij znotraj statisti~nih razredov DD20 in DE21). Posledi~no je s tem povezano izbolj{anje proizvodov (15,5 % podjetij) in postopkov samih (12,9 %) in tudi pomembne pozitivne spremembe v marketin{kih pristopih (29,3 %). Kot prikazuje ista raziskava, je izredno pomemben dejavnik inova-tivnosti izobra`evanje zaposlenih. Zaviralne dejavnike predstavlja uporaba informacij o tehnologijah, s katerimi bi kakovost tr`nih proizvodov lahko {e dodatno izbolj{ali (pomanjkanje ugotavljajo kar pri 75,2 % podjetij). Vendar avtorji isto~asno ugotavljajo, da izbolj{anje tr`nih proizvodov {e ni dovolj, saj odziv trga na omenjene izbolj-{ave ni ustrezen. Analiza ka`e na posledice premajhnega vklju~evanja zunanjih RR organizacij. Torej gre za strategijo, ki premalo upo{teva potrebe trga. Isto~asno pa avtor ugotavlja, da sodelovanje z zunanjimi razvojnimi organizacijami in svetovalci prina{a sve`e pristope in s tem novosti, ki jih trg sprejema bolje - kljub nekajkrat manj{im vlo-`enim zneskom v primerjavi z izdatki za notranjo RRD. Izsledki tudi ka`ejo, da je velik del inovacijskih naporov in sredstev neustrezno usmerjen in uporabljen in se zato sicer dokazano pozitivni u~inki pogosto izni~ijo. Rezultati tudi ka`ejo, da je treba lo~e-vati med velikimi in srednjimi oz. malimi podjetji, saj so med njimi razlike tako v organizacijski strukturi kot tudi v drugih dejavnikih. Ve~ja podjetja si lahko privo{~ijo ve~ji dele` stro{kov za RRD, ve~ja vlaganja v stroje in opremo, povezane z invencijsko-inovacij-sko dejavnostjo ali celo s konkretno invencijo in njenim razvojem v inovacijo, in posledi~no la`je razvijajo nove oz. izbolj{ujejo stare proizvode - kar pa {e ni dovolj za dosego bolj{ih poslovnih rezultatov. Po drugi strani pa vidimo, da se ve~ja podjetja spopadajo s problemi organizacijske togosti. Le-ta potrebujejo najprej upravljavske inovacije, potem bodo pri{le na vrsto tehni~-no-tehnolo{ke in druge. Podjetni{ka ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj praksa se prepogosto omejuje na teh-ni~no-tehnolo{ke inovacije. Strokovna izhodi{~a pa ka`ejo, da je tipov inovacij vsaj 20. Osnovne kategorije so po vsebini naslednje: 1. poslovno-program-ske, 2. tehni~no-tehnolo{ke, 3. organizacijske, 4. glede stila vodenja, 5. glede metod vodenja, dela in sodelovanja. Vsako od teh lahko delimo {e po dodatnih kriterijih: glede na posledice na korenite in drobne (inkrementalne) in glede na slu`beno dol`nost, ali so nastale kot posledica dol`nosti ali ne (Mulej, 2006). Delitev ni le formalna, saj je za dosego uspeha v vsaki od kategorij potreben druga~en pristop, vsaka pa pomeni dodano vrednost za podjetje. Rezultati omenjene raziskave (Likar, 2005b) tudi jasno ka`ejo na pot, po kateri mora podjetje stopiti, kot tudi na pomembne posamezne dejavnike. Kot ugotavlja tudi vrsta drugih avtorjev, je prvi korak odlo~itev vodilnih in jasna strategija inovativnosti (npr. Collins, 2001 in Collins, Porras, 1997). Pri tem je treba upo{tevati, da vsaka ideja {e ne pomeni revolucionarne tr`ne prilo`nosti. Pomembno je tako inkrementalno inoviranje, povezano z drobnimi, vsakodnevnimi izbolj{a-vami, kot tudi ustvarjalno raziskovalno delo, ki lahko prinese velike tr`ne pri-lo`nosti. Pri tem je pomembno, da se zaposleni ne izgubljajo v vsakodnevni rutini, ampak imajo ~as za inovativne aktivnosti. Ne le birokracija, tudi pretirana formalna kontrola predstavlja oviro inovativnosti - nadomestimo jo lahko s tesnej{im medosebnim sodelovanjem (Kanter, 2006). Konkretni koraki so povezani z izgradnjo ustrezne organizacije in organizacijske klime. Treba je izvesti vrsto aktivnosti, med katerimi so gotovo najpomembnej{e dvig ustvarjalnosti, ustrezna RRD in druga invencijsko-inovacijska dejavnost in predvsem izobra`evanje. Kot navaja Mulej (Mulej, 2004), je ustvar- jalna miselnost v povezavi z znanjem in odločenostjo celo najpomembnejši dejavnik. Vrednote pačusmerjajo uporabo znanja. Zato bi usposabljanju morali dodati oblikovanje inoviranju naklonjenih vrednot, kulture, etike in norm (Mulej, 2006). V praksi se pogosto srečujemo z razkorakom med ustvarjanjem znanstvenih dosežkov in praktično uporabo le-teh. Raziskovalni rezultati so pogosto daleč pred praktično uporabo teh znanj v podjetju. Zato je na znanju in znanstvenih izhodiščih temelječe usposabljanje izredno pomemben del mana-gementa izobraževanja in pomeni prvi pogoj uspešnega poslovanja podjetja. Uspešno poslovanje namreč zahteva primerno izobražene in za konkretne naloge usposobljene ljudi. Zato tudi Evropska unija prek svojih programov namenja vedno večji poudarek usposabljanju zaposlenih, ki naj bi predstavljalo enega ključnih vzvodov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Stroški izobraževanja so pogosto zaviralni dejavnik zaradi katerega podjetja to možnost premalo izkoriščajo. še posebno pri vlaganjih v področja, ki ne prinašajo takojšnjih rezultatov - tak primer sta tudi inoviranje in RRD: bistveno odvisna sta od inovativnosti ljudi. Pri planiranju izobraževalnih programov je treba upoštevati prilagodljivost podjetju, pomembna je tudi interaktivnost (Faerman, 1987). Omenjena študija prav tako poudarja pomembnost rednega komuniciranja med učitelji in udeleženci tudi po koncu formalnega dela usposabljanja. Na podlagi prikazanih teoretičnih izhodišč smo zasnovali metodologijo usposabljanja, ki temelji na našem zna-nju in raziskovalnih izsledkih ter jih skuša povezati s podjetniško prakso ob tesnem sodelovanju zaposlenih iz podjetij, vključenih v pilotni projekt £-model. PROJEKT ö-model Osnovna ideja podjetniškega usposabljanja izhaja iz EU projekta Leonardo da Vinci - Inovacijski model podjetja, v katerega je vključenih več partnerjev iz Grčije, Švedske, Slovaške in Slovenije (nosilec). Poteka v času 2005-2007. Splošni cilj projekta je uvedba strategije managementa inovativnosti v lesnopredelovalni industriji, in sicer na podlagi usposabljanja in mentorstva srednjega in višjega managementa v izbranih podjetjih, kar bo vodilo k hitrejšemu razvoju podjetja in večji konkurenčnosti. Končni produkt projekta bo t.i. -model - skupek metodologije, postopkov in materialov, “pripravljenih za uporabo" za učinkovit invencijsko-inovacijski management v podjetjih. Rezultat projekta bo predstavljal nove možnosti za spodbujanje invencijsko-inovacijskih procesov v podjetjih -kako ustvarjati ideje in jih pripeljati do poslovne realizacije. -model bo ponudil uporabno orodje za uvajanje dobrih praks v redne postopke dela v managementu inven-cijsko-inovacijskih procesov podjetij, in sicer ne samo v lesnopredelovalni industriji ampak tudi v drugih panogah. Verjamemo, da bo izvedba projekta ob ustrezni diseminaciji rezultatov predstavljala pomemben korak na poti k okrepitvi konkurenčnosti lesnopredelovalne industrije na evropskem in svetovnem trgu. Ciljna skupina so mala, srednje velika in velika podjetja lesnopredelovalne industrije v partnerskih državah. V okviru mednarodnega projekta bo 60 do 120 managerjev iz 10-15 podjetij sodelovalo na usposabljanjih, kjer se bodo usposobili za mentoriranje svojih sodelavcev. Vodeno projektno delo s ciljem pripraviti inovacijsko strategijo, ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj Slika 1. Integracija invencijsko-inovacijskih procesov je najuspe{nej{a, ~e se aktivno vklju~ijo vsi oddelki podjetja (horizontalna integracija) in vsi hierarhi~ni nivoji (vertikalna integracija). Pri tem je pomembno, da vodstvo spodbuja vse mo`ne tipe invencij in inovacij. operativni načrt in izvedbo, ki vključuje to skupino managerjev, je eden izmed pomembnih delov projekta. V nadaljevanju bo v usposabljanje vključenih 100-250 zaposlenih iz sodelujočih podjetij, ki bodo sodelovali tudi pri konkretnih invencijsko-inovacij-skih procesih v podjetju. V vsakem podjetju bomo težili k čim večji sistemski integraciji invencijsko-inovacijskih procesov tako v vertikalni smeri (vsi hierarhični nivoji) kot tudi horizontalno (vsi oddelki, tudi skupne službe) - glej sliko 1. METODOLOŠKA IZHODIŠČA IN PRIČAKOVANI REZULTATI Pri zasnovi in izvedbi programa so upoštevana tale izhodišča: • Obravnavanje strateških, organizacijskih in operativnih vidikov inovativnosti. • Usmerjenost v vse poslovne segmente podjetja in doseg več tipov invencij in inovacij (glej uvod). • Vključevanje vseh hierarhičnih nivojev. • Vsebinska prilagojenost sodobnim potrebam manage-menta inovativnosti (kot lastnosti ljudi in zato kot dejavnosti izumljanja in inoviranja). • Upoštevanje razlik med malimi, srednjimi in velikimi podjetji. • Prilagodljivost programa usposabljanja vsakemu konkretnemu podjetju. • Povezljivost s kreditnim sistemom študija (v povezavi z uresničevanjem bolonjskega procesa). Osnovne faze projekta ^-model predstavlja kombinacijo metodologije, postopkov in materialov za u~inkovito vodenje invencijsko-inova-cijskih procesov znotraj podjetja, ki zajema (slika 2): 1. Razvoj materialov, ki vklju~uje: 1.1. Analizo sekundarnih podatkov o stanju v lesni industriji na podro~ju inovativnosti. 1.2. Analizo stanja v podjetju na podlagi primarnih podatkov iz anketnega vpra{alnika in intervjuja. 1.3. Materiale za podporo delu v podjetju (priro~nik - u~benik, program usposabljanja, smernice za pripravo strategije in operativnega na~rta, spletne strani). 1.4. Evalvacijsko metodologijo. 1.5. Metodologijo povezljivosti z mednarodnim kreditnim sistemom. 2. Izvedbo pilotnega projekta v izbranih podjetjih lesnopredelovalne industrije 2.1. Benchmarking - analiza trenutne situacije na podro~ju inovacijskih procesov v izbranem podjetju -analiza “prej”. 2.2. Izobraževanje/usposabljanje za mentorje iz podjetja. 2.3. Aktivnosti, usmerjene v vzpostavitev oz. izboljšanje sistema managementa inovativnosti v podjetju. 2.4. Benchmarking - analiza “potem” in primerjava (prej : potem). 3. Optimizacija ^-modela, ki bo temeljila na: 3.1. Analizi “prej : potem”. 3.2. Dolgoročnosti in konsistentnosti učinkov. 3.3. Upoštevanju velikosti podjetja. 3.4. Specifičnosti držav. 3.5. Vsebini usposabljanja. Podrobnejši prikaz razvojnih faz 1. Razvoj materialov 1.1. Analiza stanja v lesni industriji Ta dokument obravnava stanje inovativnosti in s tem povezane poslovne uspešnosti na več nivojih: v gospodarstvu EU glede na preostali svet, v lesnem sektorju na nivoju EU v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji in podrobnejšo analizo ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj Slika 2. Osnovni koncept projekta stanja inovativnosti v partnerskih dr`avah, s poudarkom na lesni industriji. Pri pripravi smo uporabili metodo kriti~ne analize in triangulacijo sekundarnih statisti~nih podatkov o inovativ-nosti in RR v EU (Eurostat 2003) in podatkov iz enotne EU raziskave o inovativni in tudi RR dejavnosti - Community innovation survey (CIS 2001, SURS, 2003), ki smo jo dopolnili s pregledom specifi~nega stanja v partnerskih dr`avah. Pregled situacije in razlogov zanjo je osnova tako za vsebino izobra`e-vanja v podjetju kot tudi za aktivnosti v podjetju (obe aktivnosti sta natan~no prikazani v nadaljevanju). Zaklju~eno celoto predstavlja {e dodatni dokument -analiza stanja v podjetju (prikazan v 1.2). 1.2. Analiza stanja v podjetju. V tej fazi smo izvedli natan~en posnetek stanja v podjetju, temelje~ na metodologiji, ki smo jo razvili za potrebe projekta (predstavili jo bomo v samostojnem prispevku -Razvoj metodologije za vrednotenje inovacijskih sposobnosti podjetja). V osnovi gre za kvalitativno {tudijo z uporabo nekaterih metod kvantitativnega zbiranja in obdelave podatkov, ki temelji na dveh vhodnih dejavnikih: 1.2.1. Primarne podatke o konkretnem podjetju pridobimo na podlagi anketnega vpra{alnika. Anketo bomo izvedli med vodilnimi, srednjimi managerji in vzorcem drugih zaposlenih. V skladu s preglednico 1 bomo spremljali objektivne in subjektivne dejavnike. Prvi so neposredno in objektivno merljivi dejavniki (npr. {tevilo podanih inventivnih predlogov, ocena zni`anja stro{kov zaradi uvedenih inovacij ipd.). S subjektivnimi dejavniki pa naslavljamo tiste, ki govorijo o pomembnih vlo`kih in rezultatih, povezanih z organizacijskimi vidiki, kulturo inoviranja ipd., a {e ne dajejo direktnih in objektivno merljivih rezultatov. Sam vpra{alnik je zasnovan na podlagi triangulacije ve~ metodologij, od katerih so najpomembnej{e metodologija za oceno stanja managementa inovativnosti in RRD (CIS 2001, Likar 2005a), stanja managementa idej (Fatur 2005) ter {tudij relevantne literature (glej uvod), s ~imer je zagotovljena ustrezna kredibilnost izdelanega orodja. Glavni sklopi anketnega vpra{alnika so: osnovni demografski podatki podjetja, inovacijski stro{ki, strate{ki vidiki spodbujanja inovativnosti, postavljanje ciljev in merjenje rezultatov, organizacijska kultura in klima, ijaLes 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj • usposabljanje in razvoj kadrov, • organiziranost procesa neprofesionalne inovativnosti zaposlenih / managementa idej, • generiranje invencij, • sistem materialnega in nematerialnega nagrajevanja, • vloga managerjev, • inovacijsko sodelovanje, • dejavniki, ki ovirajo inovativnost, • rezultati inovacijske dejavnosti -merljivi rezultati in prihodki. Rezultat so odgovori na vsa vprašanja po temah, na njihovi podlagi pa je izvedena osnovna deskriptivna statistika. 1.2.2. Podatke poglobimo s fokusnim intervjujem z vodilnimi v podjetju, kjer t.i. vodilne teme predstavljajo tiste, ki smo jih identificirali v vprašalniku. Na podlagi analize zbranih podatkov se izdela ocena stanja v podjetju, kar je osnova za pripravo vsebin usposabljanja za mentorje v podjetju in pripravo strategije. Upoštevamo tudi razlike v odgovorih, ki jih dobimo od vodstva, srednjega managementa in drugih zaposlenih. Razlike so lahko pomemben kazalec različnega razumevanja skupin respondentov, kar zahteva ustrezno ukrepanje. Triangulacija treh različnih virov podatkov pa zagotavlja tudi ustrezno verodostojnost obdelave zbranih rezultatov, četudi je vzorec razmeroma majhen. 1.3. Materiali za podporo delo v podjetju 1.3.1. Priročnik, ki pokriva ključne teme, ki smo jih identificirali kot pomembne - na podlagi teoretičnih osnov, navedenih v uvodu, analize stanja v lesni industriji v EU oz. partnerskih Preglednica 1. Koncept analize glede na vklju~ene ciljne skupine respondentov in tip odgovorov Koncept analize je naslednji: skupina respondentov tip vprašanj vodstvo srednji management drugi zaposleni zaprta - objektivna •/ zaprta - subjektivna -model samega. 3. Optimizacija ^-modela. Ta faza je pripravljena metodološko, ni pa v času pisanja članka še izvedena. V okviru tega se bomo osredotočili na več elementov: 3.1. Analiza “prej-potem” Osnovno merilo uspešnosti učinkov projekta v podjetju bo razlika med stanjem v podjetju ob koncu in na začetku projekta (analiza “prej : potem”, opisana v 2.1 in 2.4). Tako bomo lahko ocenili: • Neposredne rezultate inovacijskih prizadevanj, ki se kažejo v merljivih končnih rezultatih. • Trende razvoja inovativne organizacije, kjer lahko pričakujemo poslovne učinke s časovnim zamikom. • Subjektivno dojemanje sproženih sprememb, ki so prav tako pomembne. Zadovoljstvo in predanost vseh zaposlenih (v tesni povezavi z inovacijsko kulturo in klimo) sta namreč ključnega pomena tudi za dosego merljivih poslovnih rezultatov. Prav tako bomo lahko spremljali učinke na nivoju vodstva, srednjega managementa in drugih zaposlenih. To omogoča struktura vprašalnika, ki obravnava omenjene vidike. Z analizo ustreznih odgovorov in skupin odgovorov bomo dobili sliko o inovacijskih spremembah na nivoju različnih hierarhičnih nivojev. To predstavlja osnovo za uvedbo nadaljnjih aktivnosti na področjih, kjer bomo identificirali nadaljnje možnosti za izboljšanje. To je pomembna informacija za vodstvo in druge odgovorne, ki mora akcije za dosego inovativnosti primerno uskladiti. Dodano informacijo bomo dobili tudi iz analize odgovorov posameznih skupin respondentov (glej preglednico 1). Tako lahko “glas ljudstva” -torej zaposlenih - daje drugačno sliko, kot jo vidi vodstvo. To se je pri nekaterih podjetjih že izkazalo v analizi stanja “prej” - kar pa je znak, da je treba razlike in vzroke natančno preučiti ter primerno ukrepati. Predstavljena analiza bo tudi omogočila, da bomo ugotovili sistemske pomanjkljivosti našega pristopa. To pa je osnova za optimizacijo modela (npr. morebitna ugotovitev, da smo premalo pozornosti namenili organizacijskim vidikom). 3.2. Dolgoročnost in konsistentnost učinkov Iz rezultatov bomo lahko tudi ocenili, ali gre za aktivnosti, od katerih lahko pričakujemo dolgoročne in konsistentne učinke, ali le za enkratne in nepovezane aktivnosti z minljivimi rezultati (npr. domiselne, a posamične in z drugimi oddelki nepovezane marketinške akcije). Ker je inoviranje izredno kompleksen proces, podjetje ne sme stremeti le k dosegi kratkoročnih učinkov, ampak mora upoštevati tudi pomembnost vlaganj na dolgi rok (npr. vlaganje v RRD lahko odseva celo v finančno slabših rezultatih na kratki rok, a izrazito pozitivnih po nekaj letih - ob pogoju pravilnega managementa). Če se bo morebiti izkazalo, da gre za podobne rezultate v več podjetjih, bo to izhodišče za sistemsko korekcijo ^-modela. 3.3. Upoštevanje velikosti podjetja Analiza bo vključevala tudi primerjavo podatkov glede na velikost podjetja (malo, srednje, veliko), oz. glede na tip (proizvodno, storitveno). Glede na skupno število vključenih podjetij (10-15) bomo lahko izvedli le osnovno statistično primerjavo. Z metodo kritične analize nameravamo določiti osnovne vzroke za nastale ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj razlike ter identificirati, kateri so bili ključni dejavniki uspeha v “boljših” podjetjih. Določili bomo tudi nekaj smernic za optimizacijo modela glede na velikost oz. tip podjetja. 3.4. Specifičnost držav S podobnimi metodami bomo analizirali tudi morebitne razlike med državami. Pri tem se bomo predvidoma srečah z več neznankami - razlikami med podjetji, neenakostjo v gospodarski razvitosti lesne panoge oz. države kot celote, s kulturnimi, socialnimi in drugačnimi razlikami, ki se lahko pokažejo v uspešnosti izvedenih aktivnosti ^-modela. Npr. na Švedskem je teleizobraževanje pogosto bolj razvito in uveljavljeno kot klasično, ker je manjša gostota poseljenosti in so večje razdalje med kraji, ki lahko posledično zmanjšajo uspešnost pri uporabi klasičnih oblik izobraževanja. Pomembne so tudi razlike v pristopu partnerjev pri delu. Gre za pomembne vidike, ki jim bo treba ob integraciji evropskega prostora posvetiti posebno pozornost. To je izredno pomemben dejavnik, saj vpliva na uspešnost uporabe rezultatov projektov na medna-rodnem nivoju. Prav s tega vidika se kaže smiseln tudi izbor projektnih partnerjev - Švedske kot ene najrazvitejših evropskih držav na področju predelave lesa ter Grčije kot ene najmanj razvitih. 3.5. Vsebine usposabljanja Dodaten metodološki izziv je tudi način optimalnega določanje splošnih in specifičnih vsebin izobraževanja in njihovega obsega. V okviru projekta smo prikazali metodologijo; izobraževalne teme določimo na podlagi odgovorov vprašalnika po subjektivni oceni. Mo`nost za optimiranje tega vidimo v izdelavi transformacijske matrike ob upo{tevanju relacije: Z = H(v,t) X (1) Z = vektor osnovnih izobra`evalnih tem, dolo~en kot vektorski produkt H(v,t) in X. H(v,t) = transformacijska matrika, dolo~ena na podlagi velikosti in tipa podjetja. Za razli~ne velikosti podjetij (mala, srednja, velika) in tipe podjetij (proizvodno, storitveno) se uporabi ustrezna matrika (skupaj 6 matrik). h = ute`nostni koeficienti matrike (0-model kot celota torej predstavlja metodologijo, ki se razvija in pilotno preskuša v lesni industriji. Zasnovan pa je tako, da je prenosljiv tudi v druge gospodarske panoge/podjetja. Prepričani smo, da bo za konkurenčnost gospodarstva v mednarodni areni tovrsten pristop vedno bolj potreben - ne le za dosego vrhunskih rezultatov ampak celo za obstoj. D raziskave in razvoj 1. CIS. 2001. Community Innovation Survey 3. http:// cordis.europa.eu/innovation-smes/src/cis.htm 2. Collins, J. C., Porras, J. I. 1997. Build to Last . Successful Habits of Visionary Companies. New York. Harper Business. 3. Eurostat. 2003. Statistics on Science and Technology in Europe. European Commission. 4. Faerman, S. R. 1987. Quinn, Robert E., Thompson, Michael P. 1987. Bridging Management Practice and Theory Public Administration Review; Jul/Aug 8 7, Vol. 47 Issue 4; 310-319. 5. Fatur, P. 2005. Analiza invencijsko-inovacijskega managementa v slovenskih podjetjih. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 6. Hlavaty, M. 2002. SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti (usklajena z evropsko klasifikacijo NACE Rev.1). Uradni list Republike Slovenije. 7. Collins, J. 2001. Why some companies make the leap... and others don’t. Good to Great. Sidney etc., Random House Business Books: 5-25. 8. Kanter, K.R. 2006. Innovation: The Classic Traps, Harvard Business Review, November 2006; 72-83. 9. Likar, B., Kopa~, J. 2005a. Metodologija vrednotenja inovativnih, tehnolo{kih in raziskovalnih procesov = The methodology of benchmarking of innovation, technological and research processes. Les (Ljublj.), 2005 a, let. 5 7, {t. 9; 2 51-256. 10. Likar, B. 2005b. Vrednotenje inovativnih, tehnolo{kih in raziskovalnih procesov v lesni industriji = The benchmarking of innovation, technological and research processes in wood industry. Les (Ljublj.), 2005, let. 5 7, {t. 10 ; 295-303. 11. Marki~, M. 2003. Processes innovation: a precondition for business excellence. Organizacija 36; 636-642. 12. Mulej, M., Likar, B., Poto~an, V. 2005. Increasing the capacity of companies to absorb inventions from research organizations and encouraging people to innovate. Cybern. syst., 36(5); 491-512. 13. Mulej, M., @enko, Z. 2002. Basics of systems thinking - applied to innovation management, Renewed Edition 2003, University of Maribor, Faculty of Economics and Business. 14. Mulej, M. 2006. Absorbcijska sposobnost tranzicijskih malih in srednjih podjetij za prenos invencij, vednosti in znanja iz raziskovalnih organizacij : doktorska disertacija. Maribor; Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. 15. Mulej, M., @enko, Z. 2004. Dialekti~na teorija sistemov in invencijsko-inovacijski management. Maribor. Management Forum. 16. Smith, K. 2002. What is the »Knowledge Economy«? Knowledge Intensity and Distributed Knowledge Bases. UNU/INTECH Discussion papers. Maastricht. The United Nations University: 13 . 1 7 . SURS. 2003. Metodolo{ka navodila za popis inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, {t. 6, Statisti~ni urad RS, Ljubljana. 18. SURS. 2004. Statisti~ne informacije/Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, Statisti~ni urad Republike Slovenije, {t. 370/1. EE raziskave in razvoj UDK: 657.474 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Raba okroglega lesa v Sloveniji Roundwood use in Slovenia avtorja Nike KRAJNC, Mitja PI[KUR, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA izvleček/Abstract Namen ~lanka je predstaviti rabo okroglega lesa v Sloveniji v referen~nem letu 2004. Analiza rabe lesa je bila ocenjena na podlagi modela tokov okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji, ki ga je izdelal Gozdarski in{titut Slovenije. Raba okroglega lesa je razdeljena v tri skupine, in sicer na rabo v predelovalnih dejavnostih, rabo pri fizi~nih osebah in rabo v energetiki. Uvoz in izvoz okroglega lesa sta predstavljena lo~eno. Po zbranih podatkih je bila skupna raba okroglega lesa v referen~nem letu 3.252.000 m3. Article deals with roundwood use in Slovenia in reference year 2004. Analysis of roundwood use was prepared on the basis of wood flow model prepared by Slovenian forestry institute. Round-wood use is divided in three groups: roundwood use in industry, households and for energy production. Import and export are analysed separately. According to our data, roundwood use in reference year was estimated to be more than 3.252.000 m3. Klju~ne besede: okrogli les, raba okroglega lesa, analiza tokov okroglega lesa (ATOL), Slovenija Keywords: roundwood, roundwood use, roundwood flows analysis (RFA), Slovenia 1. Uvod Potrebe po lesu v svetu kot tudi pri nas stalno nara{~ajo. Za trajno zagotavljanje potrebnih koli~in okroglega lesa iz gozdov so nujne analize potreb in trenutne rabe lesa v dr`avi in {ir{i regiji. Pregled nad tokovi, zalogami in porabo elementov, spojin in materialov omo-go~a kompleksne strate{ke odlo~itve na nacionalnem nivoju (npr. ZDA, The National Resource Council of The National Academies 2004). Analiza tokov okroglega lesa iz gozdov do primarne rabe je metoda, ki omogo~a pregled nad stanjem. Po pregledu podatkov in rezultatov razli~nih {tudij lahko sklenemo, da za zadnjih 15 let nimamo izdelanih celostnih bilanc rabe lesa. Obstajajo sicer {tevilne {tu-dije posameznih rab, baze podatkov o gozdovih in poseku ter razli~ne projekcije prihodnjega razvoja sektorja, ki je povezan z gozdarstvom ali predelavo lesa. Stanje je {e toliko bolj zaskrblju-jo~e zato, ker nimamo dovolj natan~-nega sistemati~nega zbiranja podatkov o rabi lesa v predelovalnih dejavnostih, gospodinjstvih in energetiki. [tevilni podatki ka`ejo, da je stanje slabo raziskano in da ni vedenja o tem, kaj se dogaja v lesnoproizvodni verigi. Gospodarska zbornica Slovenije – Sektor za lesarstvo je za leto 1996 ocenila porabo v vi{ini 336.000 m3 hlodov iglavcev in 85.000 m3 hlodov listavcev; za leto 2005 je napovedala porabo lesne industrije v vi{ini 496.000 m3 hlodov iglavcev in 180.000 m3 hlodov listavcev. Tako nizka ocena porabe hlodov za leto 1996 in prognoze za leto 2005 ka`ejo na to, da je stanje na pod-ro~ju informacij o dejanski porabi okroglega lesa v Sloveniji pomanjkljivo. V okviru projekta “Vrednotenje sedanjega in prihodnjega pomen gozdnih proizvodov” smo v letu 2006 izdelali model tokov okroglega lesa in lesnih ostankov ter izdelali uradno in modelno bilanco okroglega lesa in lesnih ostankov (Krajnc in Pi{kur 2006a, 2006b). Predstavljena analiza rabe lesa v Sloveniji v referen~nem letu 2004 je sestavni del omenjene {tudije. Glavni cilj prispevka je prikazati koli-~insko rabo okroglega lesa v Sloveniji ter predstaviti uvoz in izvoz okroglega lesa. Namen prispevka je opozoriti na pomanjkljivosti obstoje~ih virov podatkov ter podati oceno o koli~inah okroglega lesa, ki se porabi v predelovalnih dejavnostih, pri fizi~nih osebah (v gospodinjstvih) in v energetiki. Naj-ve~ji poudarek je dan oceni porabe hlodov za proizvodnjo `aganega lesa in porabi lesa za kurjavo pri fizi~nih osebah. ijaLes 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj 2. Metode dela Analiza rabe lesa je del analize tokov lesa v Sloveniji (Krajnc in Pi{kur 2006a). V omenjeni analizi smo za osnovo uporabili model materialnih tokov – MFA (Bruner in Rechberger 2004, Binder et al. 2003). Analiza materialnih tokov (MFA) je sistema-ti~no presojanje tokov in zalog materialov znotraj v ~asu in prostoru definiranega sistema (Bruner in Rechberger 2004). Rezultate kontroliramo z bilancami, ki zajemajo vse vhode, zaloge in izhode preu~evanega procesa. Metoda omogo~a podporo pri odlo~anju na podro~jih gospodarjenja z materiali, odpadki in okoljem. Za kvantificiranje rabe lesa v Sloveniji smo uporabili metodo analize obsto-je~ih in nam dostopnih podatkov o rabi okroglega lesa. Bazno leto za analizo je leto 2004, ki smo ga izbrali na podlagi pregleda vseh razpolo`ljivih podatkov pa tudi zato, ker sta bili bilanca in analiza tokov lesa narejeni za to leto. Porabniki okroglega lesa v na{em modelu so rabe in izvoz lesa. Raba lesa je dejanska poraba lesne surovine iz virov v Sloveniji in iz uvoza. Raba okroglega lesa v na{i raziskavi zajema posamezne elemente modela B1 (slika 1), v katere vstopa okrogli les kot surovina v proizvodnjo bodisi lesnih proizvodov bodisi energije. V uporabljenem modelu na sliki 1 so predstavljene tudi vse kratice, ki se pojavijo v nadaljevanju. Analiza rabe okroglega lesa ne vklju-~uje analize koli~in proizvodov, tem-ve~ se kon~a z analizo vhodne surovine (okroglega lesa - OKL) v posamezno rabo. V raziskavi smo uporabljali mednarodno uveljavljeno delitev okroglega lesa (Pi{kur in Medved 2006). Raba okroglega lesa zajema rabo v predelovalnih dejavnostih (lesnopredelovalne dejavnosti), rabo pri fizi~nih Slika 1. Model okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji (Krajnc in Pi{kur 2006) osebah (v gospodinjstvih) in v energetskih sistemih (za proizvodnjo toplote in elektrike). Skupna raba okroglega lesa v Sloveniji (SOKL) je bila izra~u-nana po formuli (1). S()K1. ~ZjSF (1) S skupna raba okroglega lesa v Sloveniji S1-9 – raba hlodov pri razli~nih uporabnikih Koli~insko najve~ja in iz vidika gospodarstva tudi najpomembnej{a je raba okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih (SindOKL), ki je izra~unana po formuli (2). S = S + S + S + S + S (2) Uradne podatke o proizvodnji `agane-ga lesa zbira Statisti~ni urad RS – SURS (2006d), vendar le za podjetja, ki imajo ve~ kot 20 zaposlenih. Podatke o `agarskih obratih in njihovih kapacitetah je ve~ kot 5 let (1997 do 2004) zbiralo podjetje Internova d.o.o. (Internova 1998, 2006). Baza je bila zasnovana na prostovoljni `elji lastnikov `a- garskih obratov o posredovanju podatkov. V letu 2001 je bil za potrebe Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo izveden popis `agarskih obratov v Sloveniji (ZGS 2006). V letu 2004 smo na Gozdarskem in{titutu Slovenije – GIS (2004a) izvedli anketiranje podjetij, ki so registrirani za predelavo in obdelavo lesa. Del rezultatov smo lahko uporabili tudi za analizo in oceno koli~in okroglega lesa, ki ga letno raz`agamo. Podatke o rabi okroglega lesa pri proizvodnji furnirja, celuloze, ivernih in vlaknenih plo{~ ter o rabi drugega industrijskega lesa smo dobili ve~inoma neposredno od podjetij. Celotno doma~o rabo smo razdelili na rabo hlodov, rabo lesa za celulozo in plo{~e in drugega industrijskega lesa ter rabo lesa za kurjavo. Pri tem kot doma~o rabo okroglega lesa razumemo rabo okroglega lesa pri fizi~nih osebah. Doma~o rabo lesa smo ocenili na podlagi razli~nih virov podatkov (SURS, GIS, ZGS). Podatki o rabi lesa pri lastnikih gozdov, na kmetijskih gospodarstvih ali v gospodinjstvih se ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj zbirajo na zelo razli~ne na~ine. Glavni viri, ki smo jih uporabili v na{i analizi, so: Popis kmetijskih gospodarstev (SURS 2000, 2003, 2005a), Anketa med lastniki gozdov (GIS 1995), Anketa med lastniki gozdov v ob~ini Sol-~ava (GIS 2002), Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih v letu 2002 (SURS 2006b) ter Anketa o porabi v gospodinjstvih (SURS 2006a). Podatke o rabi okroglega lesa v energetske namene v ve~jih sistemih smo dobili iz Ankete za proizvajalce lesne biomase (GIS 2004b), ki je zajela le ve~je in registrirane proizvajalce lesne biomase. Podatki o koli~inah in strukturi izvoza in uvoza so rezultat izra~unov Gozdarskega in{tituta Slovenije, ki temeljijo na podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije (SURS 2006d). Zaradi podrobne delitve po zdru`enih skupinah sortimentov (osemmestna klasifikacija) in rabe lastnih faktorjev pretvorbe iz ton v m3 se koli~ine razlikujejo od uradnih podatkov, ki so objavljeni v Statisti~nem letopisu RS in podatkov v bazi Faostat (Krajnc in Pi{kur 2006a). 3. REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Raba okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih Analiza rabe okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih je najpomembnej{i del na{e analize, saj zajema ve~ino okroglega lesa, ki pride iz slovenskih gozdov. Po uradnih podatki je bil v letu 2004 skupni neto posek v gozdovih 2.550.700 m3, po podatkih modelne bilance (Krajnc in Pi{kur 2006a) pa je bil posek ve~ji in je zna{al 3.142.100 m3. ^e upo{tevamo modelni posek, potem vstopa v predelovalne dejavnosti ve~ kot polovico okroglega lesa iz Slovenije. Najve~ji porabnik okroglega m lesa med predelovanimi dejavnostmi je proizvodnja `aganega lesa (slika 2). Druge predelovalne dejavnosti (proizvodnja celuloze in plo{~ ter proizvodnja furnirja) zajemajo manj{i del potreb po okroglem lesu iz uvoza (okoli 20 % v letu 2004). Po pregledu vseh razpolo`ljivih uradnih podatkov in podatkov iz literature izhaja, da v Sloveniji ni kakovostnega pregleda nad koli~inami okroglega lesa, ki se raz`agajo. Po letu 1990 raz-li~ni avtorji ocenjujejo koli~ine raz`a-ganega lesa in koli~ino okroglega lesa, ki vstopa v `agarske obrate (Merzelj 1987,1998, Kova~ 2003, Krajnc in Pi{kur 2006a, 2006b). Merzelj (1987) je ocenil, da se je v Sloveniji v obdobju 1981-1985 za mehansko predelavo (vklju~no s proizvodnjo rezanega in lu{~enega furnirja) povpre~no letno porabilo 1.737.000 m3 hlodov. Avtor ocenjuje, da je v Sloveniji konstantno na razpolago 1.700.000 m3 lesa za raz`agovanje, od tega 200.000 m3 za netr`no proizvodnjo pri lastnikih gozdov. V obdobju 1985-1988 se je v Sloveniji uradno proizvedlo okrog 1.000.000 m3 `aga-nega lesa s prevladujo~im dele`em iglavcev (70 %). Z upo{tevanjem faktorja izkoristka pri raz`agovanju (0,67 po Merzelju 1996) to predstavlja porabo 1.500.000 m3 hlodov za `agar-ski obrat. Oceni porabe hlodov za proizvodnjo `aganega lesa se pri popisu `agarskih obratov Internova 1998 (401 `agarski obrat) in ZGS (718 `agarskih obratov) gibljeta okrog 1.900.000 m3. Ocena iz prve baze podatkov (Internova 1998) ne odseva realne letne porabe hlodov v Sloveniji, saj so podatki v skupini ve~jih obratov kapacitete `agarskih obratov, pri manj{ih pa dejansko porabo (Merzelj 1999). Tudi podatki iz popisa `agarskih obratov ZGS imajo podobne metodolo{ke pomanjkljivosti. Zaradi navedenih pomanjkljivosti ocen o koli~inah hlodov, smo rabo ocenili s kombiniranjem uradnih podatkov in rezultatov ankete (GIS 2004). Za podjetja, ki so vklju~ena v letno poro-~anje SURS-u (poro~evalske enote) smo na podlagi uradnih podatkov o koli~ini raz`aganega lesa (SURS 2005b) z uporabo faktorja izkoristka (0,67) dobili vhodno koli~ino okroglega lesa, ki zna{a 761.000 m3 v letu 2004. Koli~ine pri poslovnih subjektih z manj kot 20 zaposlenimi smo ocenili na podlagi podatkov ankete GIS (2004a). To~kovna ocena agregata koli~ine hlodov za proizvodnjo `aganega lesa je za podjetja z manj kot 20 zaposlenimi 479.844 m3 (odklon zaupanja s 5 % tveganjem je 91.731 m3). Skupno porabo hlodov za proizvodnjo `aganega lesav letu 2004 smo tako ocenili na 1.243.000 m3. V tej oceni ni zajeta poraba pri fizi~nih osebah. Na podlagi na{ih izra~unov in zbranih podatkov ocenjujemo, da se je leta 2004 v Sloveniji skupaj raz`agalo 1.410.000 m3 hlodov, od tega 1.100.000 m3 iglavcev in 310.000 m3 listavcev. Rezultati nakazujejo, da uradni podatki zajemajo okrog polovice realne letne proizvodnje `aganega lesa v Sloveniji. Evidentirane vhodne koli~ine okroglega lesa, ki vstopajo v proizvodnjo rezanega in lu{~enega furnirja v Sloveniji, so v letu 2004 zna{ale 91.000 m3, z zanemarljivim dele`em iglavcev. Nad polovico (58 %) vhodne surovine je izviralo iz uvoza. Proizvodnja celuloze in lesovine je bila v letu 2004 pomemben porabnik lesa v Sloveniji. Poraba okroglega lesa pri proizvodnji vlaknin je zna{ala 545.000 m3, od tega 456.000 m3 okroglega lesa iglavcev slab{e kakovosti. Polovica okroglega lesa je izvirala iz uvoza, prevladovali so iglavci. V zadnjih letih na-ra{~a poraba okroglega lesa za proiz- ijaLes 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj vodnjo lesovine (66.000 m3 v letu 2003 in 117.000 m3 v letu 2004). Tretji najve~ji porabnik okroglega industrijskega lesa so podjetja, ki proizvajajo iverne in vlaknene plo{~e. Po na{i oceni so porabili ve~ kot 150.000 m3 okroglega lesa. Pomemben vir surovine so tudi lesni ostanki. Drug okrogli industrijski les, ki se predela v industriji, zajema jamski les, les za proizvodnjo tanina in les za drogove. Industrijska poraba tovrstnega okroglega lesa se je mo~no zmanj{ala v primerjavi s stanjem pred letom 1990, ko je iz gozdne proizvodnje vstopalo na trg okrog 180.000 m3 drugega industrijskega lesa. V letu 2004 pa je bila evidentirana raba tovrstnega okroglega lesa 63.000 m3, najve~ se ga je porabilo pri proizvodnji tanina. 3.2. Raba okroglega lesa pri fizi~nih osebah (v gospodinjstvih) Natan~nej{ih podatkov o predelavi lesa pri fizi~nih osebah v Sloveniji nimamo. Nekatere starej{e raziskave navajajo skupno doma~o porabo lesa (vklju~no z lesom za kurjavo). Tako je leta 1965 netr`na proizvodnja oziroma proizvodnja za lastne potrebe zna{ala 523.000 m3 od tega 183.000 m3 iglavcev (Pipan 1967). Osnutek srednjero~-nega plana razvoja gozdarstva za obdobje 1976-1980 je v poglavju o lesnosurovinski bilanci 1976-1980 v lu~i kompleksnosti gozdnega in lesnega gospodarstva (1975) ocenjeval pode-`elsko porabo v vi{ini 500.000 m3 iz gozdov (140.000 m3 iglavcev in 360.000 m3 listavcev). Iglavci naj bi se porabili izklju~no kot tehni~ni les, listavci pa prete`no za drva (320.000 m3). Koli~ina hlodov za lastne potrebe lastnikov gozdov bi tako zna{ala 180.000 m3. Tudi Merzelj (1987) je ocenil, da zna{a poraba hlodov za `ago za netr`ne namene oziroma lastne po- Slika 2. Struktura rabe okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih trebe okrog 200.000 m3. V modelu GIS (Krajnc in Pi{kur 2006a) ocenjujemo, da fizi~ne osebe raz`agajo 167.000 m3 okroglega lesa. Rabo lesa v gospodinjstvih lahko delimo na rabo lesa za ogrevanje stanovanjskih povr{in in segrevanje sanitarne vode ter na rabo tehni~nega lesa (hlodi za proizvodnjo `aganega lesa, drug industrijski les). Ve~ja in iz nacionalnega vidika pomembnej{a je raba lesa v energetske namene, zato je zbiranju teh podatkov namenjeno ve~ pozornosti. Pomemben vir podatkov o rabi lesa za ogrevanje v gospodinjstvih je Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih v letu 2002 (SURS 2006a). Eno izmed poglavij v anketi je namenjeno tudi oceni rabe lesa in lesnih odpadkov v energetske namene. Rezultati ankete so pokazali, da je 276.707 gospodinjstev uporabljalo les kot gorivo. Skupno so po podatkih SURS (2006b) porabili 1.386.000 kubi~nih metrov drv. Na{a predpostavka je bila, da je ve~ina anketiranih gospodinjstev odgovorila v prostornih metrih drv, zato smo podatek prera~u-nali v m3 okroglega lesa, pri tem smo uporabili faktor 0,75. Po na{ih ocenah gospodinjstva za ogrevanje letno porabijo 1.039.500 ekvivalentov okroglega lesa (RWE). Na{a druga predpo- stavka je bila, da 20 % lesa (nekaj ve~ kot 100.000 m3), ki ga gospodinjstva pridobijo in porabijo doma za ogrevanje, predstavlja druga drevnina (posek zunaj gozda, se~ni ostanki, les premera pod 7 cm, posek na povr{inah v zara{~anju …). Tako je na{a ocena, da gospodinjstva letno porabijo 939.000 m3 RWE iz gozdov za ogrevanje, segrevanje sanitarne vode in kuhanje. Po podatkih iz omenjene ankete skoraj polovico tega lesa zamenja lastnika, kar pomeni, da letno v Sloveniji na trg vstopa vsaj 450.000 RWE za kurjavo iz gozdov, kar pa ni zanemarljiva ko-li~ina. 3.3. Raba okroglega lesa v energetskih sistemih Po na{ih evidencah je raba okroglega lesa v energetske namene vezana skoraj izklju~no na rabo v gospodinjstvih (S8), ki je predstavljena v prej{njem poglavju. Po podatkih iz ankete GIS (2004b) porabijo ve~ji energetski sistemi (daljinski sistemi ogrevanja naselij, sistemi so~asne proizvodnje elektrike in toplote) manj kot 3.000 m3 okroglega lesa letno. Ti sistemi uporabljajo kot glavni energent skoraj izklju~no lesne ostanke in odpadke od predelave lesa ter delno drugo drevnino. Po ocenah iz bilance lesnih ostankov (Krajnc ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj in Pi{kur 2006a) naj bi ve~ji energetski sistemi letno porabili najmanj 275.000 t lesnih ostankov. Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da je ve~ina omenjenih energetskih sistemov znotraj lesnopredelovalne panoge in da ve~ino lesnih ostankov porabijo lesnopredelovalna podjetja sama za pokrivanje lastnih potreb po toploti in elektriki. 3.4. Uvoz in izvoz okroglega lesa V referen~nem letu raziskave (2004) je izvoz okroglega lesa zna{al 246.000 m3, uvoz pa 412.000 m3 (Krajnc in Pi{kur 2006a). Izvoz okroglega lesa se je leta 2005 pove~al na 410.000 m3, uvoz pa je ostal na enakem nivoju. Pri analizi uvoza in izvoza je poleg koli~in pomembna struktura po kakovosti in drevesnih vrstah. V letu 2005 je izvoz iglavcev zna{al 195.000 m3, prevladovali so hlodi (75 %). Pri listavcih so pri izvozu, ki je zna{al tega leta 216.000 m3, prevladovali sortimenti slab{e kakovosti in les za kurjavo (skupaj 75 %). Natan~nej{e gibanje izvoza glede na vrsto in kakovost okroglega lesa prikazuje preglednica 1. Na problem pove~evanja izvoza okroglega lesa je na agregiranem nivoju ({tirimestna klasifikacija kombinirane nomenklature) opozoril `e Zager (2006). V letu 2005 se je glede na predhodna leta izrazito pove~al izvoz hlodov iglavcev (z 61.000 m3 leta 2004 na 146.000 m3 v letu 2005). Podatki za leto 2006 nakazujejo, da je izvoz okroglega lesa iglavcev presegal 200.000 m3 in da je samo Avstrija uvozila nad 100.000 m3 hlodov iglavcev. Iz Slovenije smo tako v letu 2005 izvozili 12 % celotne uradne proizvodnje hlodov iglavcev. Ve~ino okroglega lesa iglavcev slab{e kakovosti je uvozila Italija (Pi{kur 2006). Pri uvozu je sortimentna struktura obrnjena. Pri iglavcih smo v letu 2005 uvozili nad 90 % okroglega lesa slab{e kakovosti (skupna koli~ina uvoza iglavcev je bila 187.000 m3), pri listavcih pa so prevladovali sortimenti slab-{e kakovosti in les za kurjavo (skupna koli~ina uvoza listavcev je bila 229.000 m3). Na podlagi primerjav uvoza in izvoza okroglega lesa v zadnjih letih lahko sklenemo, da Slovenija postaja pri iglavcih izrazit neto izvoznik hlodov in ostaja neto uvoznik okroglega lesa slab{e kakovosti (okrogli les za celulozo, iverne in vlaknene plo{~e ter drug industrijski les). Pri listavcih tako pri uvozu kot tudi pri izvozu prevladujejo sortimenti slab{e kakovosti. Slovenija je izrazit neto izvoznik `aga-nega lesa iglavcev (v letu 2005 je bil izvoz 189.546 ton in uvoz 32.811 ton) in neto uvoznik `aganega lesa listavcev (v letu 2005 je bil izvoz 58.575 ton in uvoz 106.682 ton). Pri izvozu `aganega lesa listavcev prevladuje bukev s 58 % dele`em. 4. SKLEPI V letu 2004 je bilo na podlagi uradne strukture in koli~in poseka v Sloveniji ter z upo{tevanjem uvoza in izvoza skupaj na razpolago 1.316.000 m3 hlodov iglavcev in listavcev, 729.000 m3 okroglega lesa za celulozo in plo{~e ter drugega industrijskega lesa in 671.000 m3 okroglega lesa za kurjavo. V predelovalnih dejavnostih so v letu 2004 porabili 2.090.000 m3 okroglega lesa, od tega 70 % iglavcev. Fizi~ne osebe (gospodinjstva) so porabile skupno 1.159.000 m3, pri tem so prevladovali listavci (76 % skupne rabe). Raba okroglega lesa v ve~jih energetskih sistemih je zanemarljiva, saj predstavlja manj kot 1 % celotne rabe. Raba okroglega lesa v Sloveniji je predstavljena v preglednici 2 in sliki 3. Primerjava evidentirane rabe lesa in uradnega poseka v referen~nem letu (Krajnc in Pi{kur 2006a) poka`e bilan~ni primanjkljaj za ve~ kot 500.000 m3. Pri tem je primanjkljaj lesne surovine za predelavo (brez lesa za kurjavo) skoraj 50 % celotnega primanjkljaja. Zaradi spremenjenih razmer na trgu predvidevamo, da so se razmerja v letih 2005 in 2006 izrazito spremenila, kar je opozorilo na nujnost spremljanja rabe lesa in izdelave letnih bilanc okroglega lesa v Sloveniji. Najpomembnej{i sklepi pri analizi rabe okroglega lesa v Sloveniji so: • Z metodo MFA in bilan~nimi primerjavami je mo`no odpraviti neskladja med podatki o rabi in podatki o razpolo`ljivih koli~inah. • Redno spremljanje rabe lesa na nacionalni ravni in izdelave bilance lesa so pomembne za analizo stanja na podro~ju pridobivanja, predelave in rabe lesa, zato bi morali razmisliti o financiranju trajnih raziskav na ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj tem podro~ju. Najve~ji porabnik okroglega lesa so registrirani `agarski obrati z 38 % dele`em skupne rabe v Sloveniji. Raba lesa v gospodinjstvih je zelo pomemben dejavnik, saj porabijo gospodinjstva dobro tretjino skupne rabe v Sloveniji. Ve~ina tega lesa se porabi za ogrevanje prostorov, segrevanje vode in kuhanje. Viri podatkov o rabi okroglega lesa v Sloveniji so pomanjkljivi, najbolj izstopa nezanesljivost ocen o proizvodnji `aganega lesa in pomanjkanje podatkov o rabi lesa pri fizi~nih osebah (v gospodinjstvih). Na~in zbiranja in prikazovanja podatkov o rabi okroglega lesa v Sloveniji je potreben metodolo{kih izbolj{av. Rezultati nakazujejo potrebo po ve~ usmerjenih dodatnih raziskavah na podro~ju `agarske predelave in doma~e rabe lesa pri lastnikih gozdov. Preglednica 2. Raba okroglega lesa v Sloveniji v letu 2004 (v m3) Hlodi CEL+ DIL Les za kurjavo Okrogel les Rabil HL za proizvodnjo žaganega lesa (S 1) 1.241.000 1.24.1.000 Raba H L /,a proizvodnjo furnirja (S2) 91.000 91.000 Raba OKL za proiz* odnjo cekdoze (S4) 545.000 545.000 Raba OKL /a proizvodnjo ivemih in \'hikiiciiili ploič (S5) 148.000 148.000 Raba DIL (S7) 63.000 63.000 Predelovalne dejavnosti skupaj 1.334.000 756.006 2.090.000 Domača raba HL /a žagarski obrat in furnir (S3) 167.000 167.000 Domača raba DIL (S6) 53.000 5KHM) Domača raba DRVA (S8) 939,000 939.000 Fizične osebe skupaj 167.000 53.000 939.000 1.159.000 Energetski sistemi 3.000 3.000 Skupna raba OKL (S) 1.51)1.000 809.000 942.000 3.252.000 Izvoz 11)8.01«) 76.000 63 OIHJ 247.000 Pomen kratic: HL liludi. CF.L+DII. - okrtml; les /a eehilo/o in piušee Lerdrun niduslnjski les, kurjavo. OKL okrogli les DRVA - les za Slika 3. Struktura evidentirane rabe lesa pri razli~nih uporabnikih za leto 2004 ijaLeS 59(2007) 1-2 05 raziskave in razvoj literatura 1. Binder, C. R., Hofer, C., Wiek, A., Scholz, R. W., 2003: Transition process towards improved regional wood flow by integrating material flux analysis and agent analysis: The case of Appenzell Ausserr-hoden,Switzerland. Working paper 39. ETH Eidgenossische Technicshe Hochschule Zurich, Zurich, s. 1-24. 2. Bruner, P. H., Rechberger, H., 2004: Practical Handbook of Meterial Flow Analysis. Lewis publishers, London, 318 str. 3. GIS, 1995. »Rezultati ankete za zasebne lastnike gozdov - 1995« . Ljubljana, Gozdarski in{titut Slovenije, neobjavljeno. 4. GIS, 2002. »Rezultati ankete lastnikov gozdov v ob~ini Sol~ava«. Ljubljana, Gozdarski in{titut , neobjavljeno. 5. GIS, 2004a. »Rezultati ankete o koli~inah lesnih ostankov v Sloveniji«. Ljubljana, Gozdarski in{titut Slovenije, neobjavljeno. 6. GIS, 2004b. »Rezultati ankete proizvajalcev lesne biomase«. Ljubljana, Gozdarski in{titut Slovenije, neobjavljeno. 7. INTERNOVA, 1998. »Baza podatkov o `agarskih obratih«. Ljubljana, Internova d.o.o, neobjavljeno. 8. INTERNOVA, 2006. »Baza podatkov o `agarskih obratih 2002«. Ljubljana, Internova d.o.o, neobjavljeno. 9. Kova~, F., 2003. Analiza stanja in mo`nosti izbolj{anja poslovanja slovenske `agarske industrije. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, samozalo`ba1, 03 str. 10. Krajnc, N. in Pi{kur, M., 2006a. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva {t. 80, Ljubljana, s. 31-54 11. Krajnc, N. in Pi{kur, M., 2006b. Raba okroglega lesa v predelovalnih dejavnostih. Lesarski utrip 12 (2006), 115 , s. 28-29 12. “Lesnosurovinska bilanca 1976 – 1980 v lu~i kompleksnosti gozdnega in lesnega gospodarstva” – delovno gradivo., 1975. V: Srednjero~ni plan razvoja gozdarstva za obdobje 1976 – 1980. Osnutek. Ljubljana, Poslovno zdru`enje gozdnogospodarskih organizacij. 28 str. 13. Merzelj, F., 1987. Stanje `agarstva na Slovenskem. Les 9-10 (1987), s. 239-246 14. Merzelj, F., 1996. @agarstvo. Ljubljana, Kme~ki glas. 287 str. 15. Merzelj, F., 1999. Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije = State of Slovenian saw-mill industry in the time of transition. Les (Ljublj.), september 1999, let. 51, {t. 9, str. 258-263 16. Pipan, R., 1967. Gozdovi in izkori{~anje gozdov v letu 1965. V: Razprava o stanju gozdov in mo`nostih gozdne proizvodnje v Sloveniji. In{titut za lesno industrijo Ljubljana. Ljubljana, 13 5 str. 1 7 . Pi{kur, M. in Medved, M., 2005. Prevod definicij na podro~ju gozdnih lesnih sortimentov in usklajena verzija delitve GLS (gozdnih lesnih sortimentov) za spremljanje koli~in in cen. Ljubljana. Gozdarski in{titut Slovenije, 2005. 4 f. 18. Pi{kur, M., 2007. Izvoz in uvoz okroglega lesa iglavcev v Sloveniji. Lesarski utrip, v tisku 19. SURS, 2000 Popis kmetijskih gospodarstev. POPIS-KME/10l, junij 2000, Ljubljana, neobjavljeno gradivo. 20. SURS, 2003 Raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev. KME-JUNSTRK/3L, junij 2003, Ljubljana, neobjavljeno gradivo. 21. SURS, 2005a. “Rezultati ankete KME-JUNSTRK/3L za leto 2005”. Ljubljana, Statisti~ni urad RS, neobjavljeno. 22. SURS, 2005b. Statisti~ni letopis 2005. Ljubljana, Statisti~ni urad RS. 6 11 str. 23. SURS, 2006a. “Rezultati ankete APG 2004'”. Ljubljana, Statisti~ni urad RS, neobjavljeno. 24. SURS, 2006b. “Rezultati ankete APEGG 2002”. Ljubljana, Statisti~ni urad RS, neobjavljeno. 25. SURS, 2006c. “Rezultati ankete IND/L 2004”. Ljubljana, Statisti~ni urad RS, neobjavljeno. 26. SURS, 2006d. “Banka statisti~nih podatkov”, dostopno na: : http://bsp1h.gov.si/D2300.kom/ komstart.html , (15.5.2006) 27. The National Resource Council of The National Academies 2004. Materials Count - The Case for Material Flow Analysis. Washington, The National Academies Press. 123 str. 28. Zager, M., 2006. Sprememba izvozne strukture primarnega sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine). Les 58 (2006), 6, s. 207-214 29. ZGS, 2006 “Rezultati ankete o `agarskih obratih v Sloveniji”, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, neobjavljeno. kratke novice Zaposleni pri WEINIGU AG darovali za SOS otro{ke vasi Kot je `e navada, so tudi letos zaposleni pri WEINIG AG darovali za podporo projektov SOS otro{kih vasi. Letos so skupaj zbrali 4000 evrov za podporo SOS otro{ke vasi v Natitingou v afri{ki dr`avi Benin. Sredstva za lokalno mladinsko ustanovo bodo uporabljena za nabavo opreme za delavnico. In{titu-cija spremlja mladino na njeni poti do neodvisnosti in naj bi ji olaj{ala integracijo v dru`bo in delovno okolje. Otro{ka vas v Zahodni Afriki, ki jo s sredstvi podpira WEINIG AG Dodatne informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2-4, 97941 Tauberbischofsheim Germany www.weinig.com ijaLes 59(2007) 1-2 znanje za prakso Toplotna za{~ita avtor Mirko GER[AK, SL[ Ljubljana Var~evanje z energijo je v interesu dru`be in posameznika, saj manj{a poraba energije pomeni manj{e stro{ke in manj{e vplive na okolje. Ogrevanje prostorov (stavb) je vedno ve~ji stro{ek, za zmanj-{anje tega stro{ka pa je ve~ na~inov in poti. Veliko energije se pri ogrevanju izgublja, saj moramo toploto v prostorih (stavbah) nadomestiti, kar predstavlja visok stro{ek. Za zmanj{anje toplotnih izgub pa je merodajna toplotna za{~ita (izolacija) vseh sten, stropov, podov, oken in vrat, pa tudi vodov toplote in naprav. Toplotne izgube so osnova za izra~un ogrevanja, nastanejo pa zaradi prehoda toplote. Prehod toplote Toplota prehaja iz prostora skozi stene, okna, vrata v zunanji zrak. Prehod toplote je sestavljen iz prestopa toplote notranjega zraka v prostoru na notranjo steno prostora, prevoda skozi steno (trdno snov) in prestopa z zunanje stene v zunanji zrak. Prehod toplote skozi steno izra~unamo s toplotno mo~jo (tokom). P = S . k . (T - T ) Toplotno prehodnost k pa izra~unamo: k a, A a„ (enoslojna stena) Slika 1. Padec temperature pri prehodu toplote P (W, J/s) toplotna moč ali toplotni tok S (m2) ploščina stene, skozi katero se prevaja toplota T2 - T, (K, °C) temperaturna razlika k (W/m2K) toplotna prehodnost d (m) debelina stene s A,(W/mK) toplotna prevodnost oc(W/m2K) toplotna prestopnost Toplotna prevodnost l je za nekatere materiale navedena v preglednici 1. Toplotna prestopnost a ni konstanta, odvisna je od več dejavnikov. Uporabljali bomo toplotno prestopnost, ki velja za vse dele stavb: a = 8 W/m2K - toplotna prestopnost pri prestopu zraka na notranjo steno in a = 23 W/m2K - toplotno prestopnost z zunanje strani stene e na zunanji zrak. Pri izračunu toplotne prehodnosti skozi večslojno (večplastno) steno se v obrazcu za »k« upoštevajo toplotne prevodnosti vseh slojev. 1 - l , dsl , ds2 ] d,3 , 1 k a. \ A2 A3 ae Večja toplotna prehodnost (k) pomeni večji prehod toplote in s tem večje izgube toplote. Zgradbe, toplovodi ipd. so tem boljše izolirani, čim manjšo toplotno prevodnost imajo. Z dobro izolacijo (manjšim k) zmanjšamo toplotne izgube in s tem stroške za energijo. Poleti pa preprečimo tudi vdor vročine v prostor. ijaLes 59(2007) 1-2 znanje za prakso Slika 2. Padec temperature pri prehodu toplote skozi ve~slojno steno [e sprejemljiva raven kakovosti gradbenih elementov je v dr`avi dolo~ena s predpisi. Predpisi postavljajo vedno vi{je zahteve za zmanj{anje porabe energije. Hi{e bodo dobile “energetsko izkaznico” predvidoma do leta 2009, glede na porabo toplote v kWh/(m2 leto). Obstajajo `e hi{e, ki skoraj vse leto ne porabljajo energije. Te hi{e zelo dobro izkori{~ajo son~no energijo, imajo razne kombinacije s toplotnimi ~rpalkami, debelina izolacije pa zna{a do 40 cm. Navedli bomo nekatere obi~ajne podatke za toplotno prehodnost. Preglednica 1. Toplotna prehodnost Gradbeni elementi Toplotna prehodnost (k) W/m2K Obi~ajna hi{a Nizkoenergetska hi{a Zunanji zidovi 0,45 - 0,60 0,20 - 0,30 Okna, steklene povr{ine 1,40 - 2,50 1,10 - 1,40 Strop proti podstre{ju 0,20 - 0,25 0,12 - 0,16 Tla proti neogrevani kleti 0,35- - 0,45 0,25 - 0,30 Toplotne prevodnosti od~itamo v preglednici 2: borovo polnilo (pre~no) I, = 0,15 W/mK ds1 = 0,018 m plošče stiropora I, = 0,041 W/mK ds, = 0,025 m hrastova obloga (pre~no) I, = 0,20 W/mK dfl = 0,016 m Toplotna prestopnost: αi = 8 W/m2K in α2 = 23 W/m2K D Primer 2. [tirislojno steno sestavljajo od znotraj nazven: • hrastova obloga debeline 22 mm; • votlaki, debeline 28 cm; • plošče iz mineralne volne debeline 5 cm in • apneni omet debeline 2,5 cm. Temperatura prostora je 20 °C, okolice pa - 18 °C. Površina stene jel5 m2. Izračunajmo: • toplotno prehodnost k, • toplotni tok skozi steno P in • toplotne izgube v enem dnevu Q. Primer 1. Vhodna vrata so zgrajena iz borovega polnila debeline 18 mm, izolacije iz stiroporovih plo{~ debeline 25 mm in zunanje obloge iz hrasta debeline 16 mm (glejte risbo). Izra~unajmo toplotno prehodnost vrat. Toplotne prevodnosti od~itamo v preglednici 2: hrastova obloga /, = 0,20 W/mK ds1 = 0,022 m votlaki /, = 0,61 W/mK d, = 0,28 m mineralna volna /, = 0,41 W/mK d, = 0,05 m apneni omet /4 = 0,87 W/mK d4 = 0,025 m Toplotna prestopnost: vijaLes 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva Posvet o prihodnosti lesne industrije Slovenije s poudarkom na gospodarjenju z lesom z naslovom ZBUDIMO SE – OBVLADAJMO KLIMATSKE SPREMEMBE Z UPORABO LESA, z dne 10. novembra 2006 na GR Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor in GZS-Zdru`enje lesarstva sta v sodelovanju z SGLTP organizirala drugi delovni posvet o prihodnosti lesne industrije v Sloveniji s poudarkom na gospodarjenju z lesom. Slovenija je po pokritosti z gozdom na tretjem mestu v Evropi, takoj za [vedsko in Finsko, saj je kar 60 % na{e povr{ine pokrite z gozdom. Gozd in les predstavljata pomemben obnovljiv naravni vir Slovenije, vendar se v zadnjem ~asu vse preve~ poudarja energetski vidik izrabe lesa in se ne upo{teva celovitega `iv-ljenjskega ciklusa le-tega. Ugotovljeno je bilo tvorno sodelovanje med Ministrstvom za okolje in prostor in zdru`enjem za lesarstvo pri GZS, k kateremu sta najve~ prispevala gospod minister Janeza Podobnik in predsednik zdru`enja lesarstva mag. Miroslav [trajhar. Delovni posvet je bil namenjen pregledu aktualnega stanja in aktivnosti v Sloveniji na podro~ju celovitega gospodarjenja z gozdovi in slovenski lesni industriji z namenom pove~anja kon-kuren~ne sposobnosti slovenske gozdno lesne-predelovalne industrije. Skupna ugotovitev posveta je bila, da lahko in moramo skupaj ustvarjati okoljsko politiko. Uvodoma je bilo ponovno izpostavljeno, da ima lesna industrija, pridelava in predelava lesa {tevilne primerjalne prednosti, ki pa jih do sedaj nismo v polni meri izkoristili: gozd in les sta na{e pomembno naravno bogastvo, les je najpomembnej{i obnovljivi surovinski vir v Sloveniji. Plemenitenje lesne mase za doseganje najvi{je dodane vrednosti lahko zaradi odli~ne surovinske baze pomeni izrazito konkuren~no prednost Slovenije pri predelavi lesa in omogo~a sonaravno bivanje in traj-nostni razvoj. @al v preteklosti te primerjalne prednosti nismo udejanjili. Pri predelavi lesa pa se soo~amo tudi s {tevilnimi problemi, ki so bili izpostavljeni `e na prvem posvetu, v zadnjem obdobju pa tudi vdora sosednjih dr`av z odkupom surovine – najkvalitetnej-{ega lesa in tudi drv in drugih lesnih ostankov, po visokih cenah, ki presegajo tr`ne tudi za 20 %, kar postavlja na{o primarno lesno-predelovalno industrijo v neenakopraven polo`aj in resno ogro`a njen razvoj in tudi obstoj. Nagovorom ministra g. Janeza Podobnika, predsednika Zdru`enja lesarstva, mag. Miroslava [trajharja, prof.dr. Marka Petri~a (BF), ter prispevkom prof.dr.dr.h.c. Niko Torellija (GIS), prof.dr. Franca Pohlevna (BF) in Katarine Celi~ (MOP) je sledila temeljita in tvorna razprava. Izoblikovane so bile naslednje ugotovitve, zaklju~ki in priporo~ila: 1. Posvet je bil ocenjen kot nadaljevanje uspe{nega in konstruktivnega medresorskega sre~anja. Taka sre~anja predstavljajo dober pristop k re{evanju nastalih problemov. 2. Delovanje ministrstev pri pripravi dokumentov (uredb, direktiv, idr.) iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 1/ 2007 ISSN 1581-7717 januar - februar 2007 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA POSLOVNI NA^RT ZDRU@ENJA LESARSTVA ZA LETO 2007 Informacije pripravil: Bojan Pogorevc, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva in izvajanje le-teh poteka skupaj s podjetji in ne proti njim. Enako velja za sprotno in hitro re{evanje vseh okoljevarstvenih problemov. 3. Stanje na podro~ju okolje varstva se v slovenskih lesnih podjetjih izbolj{uje. 4. Varstvo okolja je kompleksen proces, ki zajema okolje, delovna mesta, regionalne in lokalne interese, ceno zemlji{~, avtonomijo ob~in in zato je pri tej problematiki potrebno vedno iskati kompromise in skupne dogovore. 5. Lesno predelovalna podjetja naj aktivneje pristopijo k oddaji vlog za pridobitev okolje varstvenega dovoljenja in ne ~akajo skrajnega roka 31. oktobra 2007, saj bi to na pristojni agenciji lahko povzro~ilo nepotrebne zastoje. 6. Hrup je velik problem, ki vpliva tudi na kvaliteto `ivljenja. Pristojnosti ob~in bodo {e ve~je na tem podro~ju. Z njihove strani bo za to potrebno ve~je razumevanje podane problematike. Pravno-formalno se mora ustrezno urediti status za gradnje ob industrijskih objektih, ki so tam `e stali, tako da se investitorji ustrezno obstoje~emu stanju tudi prilagodijo. 7. Finan~ne spodbude pri vlaganjih v kurilne naprave na lastno lesno biomaso v lesno predelovalnih podjetjih in ne samo pri vlaganjih v postaje na biomaso za pokrivanje energetskih potreb lokalnih skupnosti. Za to je potreben {ir{i dogovor na medresorski ravni z vklju~itvijo celostne lesnopredelovalne dejavnosti. 8. Predelava lakirni{kih odpadkov je poslovna dejavnost, pri dogovorih med proizvajalci odpadkov in predelovalci pa je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljeno sodelovati in nuditi strokovno pomo~, v smislu iskanja najugodnej{ih re{itev za obe strani. 9. Pripravlja se nova uredba glede HOSa – lahko hlapljivih snovi. Pri pripravi nove uredbe se vklju~ijo tudi strokovnjaki s podro~ja lesarstva, ki se bodo povezali z dr. Samom Kopa~em. 10. Proizvodnja lesnih izdelkov je energetsko nekajkrat manj potratna kot proizvodnja izdelkov iz drugih materialov (aluminij, `elezo, plastika, beton), poleg tega je znano in dokazano, da z 1 m3 lesa lahko dose`emo skladi{~enje 2 t CO2 (0,9 t skozi ogljik v lesu in 1,1 t zaradi substitucije drugih materialov) . 11. Gozdovi Slovenije trenutno skladi{~ijo do 4 krat ve~ ogljika, kot je to potrebno zaradi mednarodnih obveznosti (Kyotski protokol). Slovensko gozdarstvo izkori{~a trenutno le 40 % prirastka, lahko pa bi ga 70 %. Potenciali torej {e niso v celoti izkori{~eni. 12. Obstajajo mo`nosti, da se prizna funkcija ponora ogljika poleg lesa v gozdu tudi lesenim izdelkom. 13. Neracionalno in potratno je spodbujati kurjenje lesa (rabo lesa v energetske namene) pred zaklju~kom njegove `ivljenjske dobe. 14. Za ve~jo veljavo lesu kot materialu morajo svoje prispevati tudi slovenski arhitekti, oblikovalci, gradbinci. 15. Znatno zni`anje porabe energije bomo dosegli s preusmeritvijo gospodarstva na energetsko manj potratne tehnologije in materiale, zato je potrebno za~eti ~im prej s prestrukturiranjem gospodarstva. 16. Z dav~nimi olaj{avami in drugimi mo`nimi stimulacijami podpreti panoge in tehnologije, ki pripomorejo k zni`anju emisije CO2, kar je v skladu s Kyotskim protokolom. 17. Da bi dosegli ~im ve~jo rabo lesa pri gradnji hi{, je potrebno uvesti boniteto (stimulacijo) za ve~ji dele` vgrajenih lesenih elementov ali pa zahtevati obvezen odstotek v objekt vgrajenega lesa (podobno kot za biodizel). 18. Z ugodnej{imi lokacijskimi pogoji (nakupi zemlji{~) je potrebno stimulirati gradnjo objektov iz lesa in s tem dose~i podalj{anje skladi{~enja CO2 (v leseno hi{o je vezanega od 15 do 30 ton CO2). 19. Z gradnjo lesenih javnih objektov (poslovni prostori, {ole, vrtci …), je potrebno dati dober zgled in na tak na~in promovirati prednosti lesenih zgradb ter anga`irati {ir{o dru`beno skupnost k uporabi lesnih izdelkov. 20. Politika Stanovanjskega sklada RS bi morala biti v spodbujanju gradnje naselij in individualnih hi{ prete`no iz lesa. 21. Tehnolo{ke posodobitve so v lesarski industriji nujno potrebne. Konkretne finan~ne vzpodbude pa je potrebno iskati na resornem ministrstvu, Ministrstvu za gospodarstvo in drugih ministrstvih. 22. Lesna predelovalna industrija kot delovno intenzivna panoga je pomembna za demografski (poseljenost pode`elja) in sonaravni razvoj ter ne ogro`a turisti~ne usmerjenosti Slovenije. 23. Podatki o strukturi uvoza in izvoza lesa za Slovenijo ka`ejo, da: a. Slovenija izva`a prete`no kvalitetnej{i les (hlodovino) in les ijaLes 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva za kurjavo, uva`a pa les za celulozo in plo{~e; b. Se je v letu 2005 glede na leto 2004 izvoz lesa mo~no pove~al , najbolj hlodovine iglavcev (indeks 2,44) in lesa za kurjavo (indeks 2,05) 24. Slovenska lesna industrija lahko skupaj z MOPom aktivno ustvarja okoljsko politiko. ZAPISNIK 22. raz{irjene seje Upravnega odbora GZS-Zdru`enje lesarstva, ki je bila dne 19. decembra 2006 v prostorih GZS v Ljubljani na Dimičevi 13, v dvorani B, 1. nadstropje. Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda 22. raz{irjene seje in sprejem zapisnika 21. redne seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva 2. Predstavitev in organizacija dela GZS 3. Razno Sejo UO GZS-Združenja lesarstva je vodü predsednik UO GZS-Združenja lesarstva mag. Miroslav Štrajhar. Adl) SKLEP: • Sprejmeta in potrdita se predlagani dnevni red za 22. sejo UO GZS-Združenja lesarstva. Zapisnik 21. seje UO GZS-Združenja lesarstva se sprejme, in se ugotavlja, da so bili sklepi zadnje seje, razen dopisa članom združenja* v celoti realizirani. *Dopis ni bil realiziran na zahtevo začasnega predsednika GZS mag. Sama Hribar Milica, ker se pripravlja enotna ponudba GZS do članov. ijaLes 59(2007) 1-2 Ad 2) Mag. Samo Hribar Milic, začasni predsednik GZS, predstavi organizacijo dela GZS. Njegova naloga je organizirati GZS tako, da bo čim bolj po meri članic, cilj pa, da bo do maja 2007 v GZS po trenutnem osipu vključeno dve tretjini slovenskih poslovnih subjektov. Nova organiziranost GZS bo prinesla predvsem večjo samostojnost in odgovornost posameznim pa-nožnim združenjem. Ena poglavitnih funkcij GZS bo po novem postalo lo-biranje za uveljavljanje interesov gospodarstva. Do konca februarja 2007 načrtujejo oblikovati tudi belo knjigo za področje gospodarstva, medtem ko bo 8. januarja izšel tudi cenik storitev GZS. Ob organizacijski se napoveduje tudi temeljita kadrovska prenova GZS. SKLEP: UO GZS-Združenja lesarstva sprejema v vednost program dela in finančni načrt GZS za leto 2007, pri čemer predlaga novemu vodstvu, da v izogib različnim špekulacijam poslovne subjekte čimprej: • informira o višini članarine in storitvah, do katerih bodo člani zanjo upravičeni, ter • posreduje reprezentativno in korektno ponudbo z jasno opredeljenimi razmerji v članstvu GZS - skupne naloge GZS, združenja in območne zbornice. UO novo vodstvo opozarja tudi na področja, ki bi jih bilo smiselno obdižati oz. nadaljevati /Infolink, mednarodno promocijsko sodelovanje/, in taka, ki bi jih bilo smiselno na novo vpeljati - predvsem okrepljeno področje za poslovanje v EU, ki je glavno poslovno okolje večine (predvsem manjših) slovenskih podjetij. Poslovne subjekte - sedanje članice GZS pa poziva k strpnosti ob reformiranju GZS. Člani UO GZS-Združenja lesarstva zadolžujejo sekretarja Bojana Pogorev-ca: • da vsem obstoječim članicam poda ustrezno tolmačenje glede članstva v GZS-Združenja lesarstva; v kolikor namreč do 24. 2. 2007 ne podajo izstopne izjave, bodo po tem datumu članice tako GZS-Združenja lesarstva kot tudi območne zbornice; • da 20. decembra 2006 posreduje članom UO GZS-Združenja lesarstva informativni izračun višine članarine za vsakega posameznika. Kot osnova za višino članarine se namreč sprejme optimistična varianta, ki je bila podana v predlogu poslovnega načrta za leto 2007 na 21. seji UO GZS-Združenja lesarstva 21. 11. 2006. Ad 3) Pod to točko ni bilo posebnih pripomb. ZAPIS delovnega sestanka, kot nadaljevanje posveta o prihodnosti lesne industrije Slovenije, z dne 9. januarja 2007 na MOP-u Ljubljana Delovni sestanek je bil namenjen nadaljevanju prvih dveh uspe{nih posvetov in konkretizaciji dosedanjih in prihodnjih aktivnosti na podro~ju celovitega gospodarjenja z lesom z namenom pove~anja konkuren~ne sposobnosti slovenske lesne-prede-lovalne industrije in skupnega ustvarjanja okoljske politike. V uvodu je minister g. Janez Podobnik poudaril tvorno sodelovanje z Zdru`e- GZS - Zdru`enje lesarstva njem lesarstva in perspektivo panoge glede sooblikovanja okoljske politike tudi v sodelovanju z gozdarji, kot pomembno strate{ko usmeritev v okviru predsedovanja EU – pove~anje rabe lesa v Sloveniji z vidika primerjalnih prednosti, ki jih tudi glede trajnostnega razvoja in zmanj{evanja emisij ogljikovega dioksida ustvarja lesno-predelo-valna dejavnost. Predsednik Zdru`enja lesarstva, mag. Miroslav [trajhar je izrazil zadovoljstvo, da je bila ve~ina skupnih priporo-~il in ugotovitev udejanjena v pripravljenih dokumentih (uredbah). S posebnim zadovoljstvom so bile sprejete teze glede vklju~itve lesnopredelovalne dejavnosti v program predsedovanja Slovenije EU. Sledila je temeljita in tvorna razprava po to~kah dnevnega reda. 1. Postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in oddaja vlog za pridobitev OVD. 2. Sprememba uredbe HOS, na osnovi katere se izvede postopek pridobivanja OVD. 3. Sodelovanje Ministrstva za okolje in prostor z gozdno-lesnim sektorjem pri promociji rabe lesa v okviru predsedovanja EU. 4. Razno. Izoblikovane so bile naslednje ugotovitve, sklepi in priporo~ila po to~kah: 1. Uvodoma je bilo povedano, da je bila ve~ina predlogov in stali{~ v uredbi upo{tevana (podalj{ano obdobje za 2 leti, uskladitev faktorja, kot je v EU in dr.), prav tako je postopek pridobivanja OVD nekoliko la`ji- OVD potrebujejo ve~ja podjetja s porabo nad 200 ton letno, druga pa se vpi{ejo v evidenco, kar je manj zahteven postopek. 2. Oblikuje se delovna skupina, ki bo pripravila izhodi{~a za oblikovanje na~rta za zmanj{evanje emisij hlapnih organskih spojin. S strani Zdru`enja lesarstva so v komisijo predlagani: prof.dr. Marko Petri~, g. Bojan Pogorevc, g. Asto Dvornik in g. Stane Koci, s strani Ministrstva za okolje in prostor bodo naknadno sporo~ili, kdo bo z njihove strani sodeloval pri tem. 3. V 5. ~lenu Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (v nadaljevanju »Uredba«), se v peti to~ki predlaga, da se izpusti dikcija plastika itd., oziroma, da se doda dikcija – in masiven les. Omenjene spremembe se preverijo v okviru mo`nih kombinacij iz smernic EU »VOC direktive« in BREF oz. BAT. 4. ^im prej se preveri vpliv Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak zaradi uporabe organskih topil v barvah in lakih ter proizvodih za li~enje vozil in tudi drugih okoljskih uredb in direktiv na manj{a lesarska podjetja (mizarstva) -delovna skupina pripravi izhodi{~a. 5. Glede dikcije v 12. ~lenu, je bila podana ugotovitev, da velja rok podalj{anja za vsa podjetja in ne samo za velika. 6. Glede dikcije »ekonomska upravi~enost« v Uredbi je bil sprejet dogovor, da se le ta ~rta, zaradi nejasne dikcije, kaj to je. 7. Slovenija bo v svoj program predsedovanja EU, kot pomembno to~ko vklju~ila pove~anje rabe in uporabe lesa, kar je `e v programu predsedovanja EU s strani Nemčije. Program bo vseboval tri osnovne cilje: • gozd - biodiverziteta • zamenjava materialov - prednost bo dana lesu, tako z vidika trajnostnega razvoja, kot znižanja emisij ogljikovega dioksida -skladiščenje le tega v izdelkih iz lesa • povečanje rabe in uporabe lesa (tudi odpiranja novih delovnih mest, zlasti na podeželju s vzpodbujanjem lesnopredelovalne dejavnosti). Z nacionalnega vidika moramo preprečiti izvoz lesne surovine, edinega naravno obnovljivega surovinskega vira, ki ga ima Slovenija, in vzpostaviti nadzor nad tem, kot tudi tako imenovano »tržno točko« premakniti na višji nivo. Na Finskem je poraba lesa na prebivalca 4 m3, to je tudi naša usmeritev. V Sloveniji dosegamo povprečje EU, ki je 1 m3. 8. Predlaga se oblikovanje delovne skupine, ki bi sodelovala tudi na medresorski ravni pri pripravi ustreznih usmeritev, ciljev in strokovnih podlag za doseganje leten. S strani združenja se predlagajo - prof.dr.dr.h.c. Niko Torelli, prof.dr. Franc Pohleven, prof.dr. Marko Petrič, mag. Miran Zager in Bojan Pogorevc. 9. V nadaljevanju bi na delovnih sestankih pripravili konkretne predloge in usmeritve za nadaljnje delo na tem področju tudi za vlado in predsednika vlade g. Janeza Janšo. D ijaLes 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva POSLOVNI NAČRT ZDRUŽENJA LESARSTVA ZA LETO 2007 Poslovni na~rt zdru`enja (PN) za leto 2007 se od predhodnih razlikuje predvsem v tem, da je pripravljen v pogojih nedore~enosti, kajti novi Zakona o gospodarskih zbornicah, ki ga je sprejel Dr`avni zbor Republike Slovenije dne 26. maja 2006, je »ukinil« enovito GZS, namesto le-te pa je odprl mo`nost ve~, vendar reprezentativnih zbornic interesnega tipa s prostovoljnim ~lanstvom. Zakon kot tak ni posegel v podro~je dosedanjih skupnih vsebin, prav tako pa tudi ne v podro~je avtonomnih vsebin vsake od potencialnih interesnih skupin, ki bi tvorile reprezentativne zbornice. V pogojih organizacijske nedore~enost« in negotovosti financiranja vsebin zaradi prostovoljnega ~lanstva je tako izredno te`ko pripraviti konsistenten PN Zdru-`enja. Kljub velikemu {tevilu neznank je bil okvirni predlog pripravljen, in to predvsem z vsebinami, ki so jasno opredeljene in predstavljajo osnovo delovanja Zdru`enja kot enotnega pano`nega zdru`enja v koordinativnem delovanju in povezavi s vsemi dosedanjimi podpornimi in{titucijami v panogi (SGLTP, TIL-om, Lesarskim grozdom, BF-OL, Zvezo lesarjev Slovenije idr.). Delo Zdru`enja lesarstva za leto 2007 je tako razdeljena na tri osnovne segmenta: A, B in C. Segment A zagotavlja nujno infrastrukturo in kadrovske pogoje za delovanje zdru`enja in vseh podpornih institucij, ki so vezana na zdru`enje. Pod infrastrukturo poleg fizi~ne razumemo tudi kadrovsko v obliki skupnih funkcij GZS (finance, ra~unovodstvo, pravna slu`ba, eksperti po podro~jih). S kadrovskimi pogoji pa razumemo lastno (notranjo) zaposlitev sekretarja/predsednika in strokovne sodelavke/tajnice. Vrednostni obseg sklopa A) zna{a 28,8 % predvidenih odhodkov zdru`enja v letu 2007. Segment B spada s sklopoma »Mednarodno sodelovanje« in »Koordinacija dela pano`nih institucij« v delokrog obeh redno zaposlenih na samem Zdru-`enju. Segment je izredno pomemben za prepoznavno, u~inkovito in usklajeno delovanje celotne panoge, podjetij in vseh institucij znanja in raziskav, ki so povezane s panogo. Vrednost tovrstne administrativne podpore zna{a 11,8 % celotnih odhodkov zdru`enja v letu 2007. Tretji segment, segment C predstavlja jedro programa dela Zdru`enja v letu 2007. Sestoji se iz {tirih vsebinskih sklopov od katerih je za prvega (Promocija in predstavitev panoge ter podjetij) nosilec sam sekretariat Zdru`enja, medtem ko se v izvedbo intenzivno vklju~ujejo ZLS (revija LES, Lesarska zalo`ba) in In{titut za dizajn. Vsebinske sklope C.II., C.III. in C.IV v celoti pokrivajo: TIL, BF OL in LG. Pri izvedbi se navedenim nosilcem priklju-~ita {e ZLS in ISRR. Vrednost segmenta C) zna{a 59,4 % celotnih odhodkov Zdru`enja v letu 2007. Vsi vsebinski sklopi in vsebine segmenta C so visoko aplikativne, torej namenjene podjetjem in skupinam lesne in po-hi{tvene panoge. Zastavljeni so tako, da podajo primerljivo sliko (benchmarking), ob tem pa tudi veliko {tevilo dobrih praks. Tendenca vseh vsebin sklopa C je, da se ob izvajanju le-teh krepi materialna in kadrovska osnova institucij izvajalk, da izvajanje vsebin omogo~a izvajalkam minimalno varnost in zagotovilo, da tudi v bodo~e nadgrajujejo in izvajajo vsebine. Najbolj pomembno pri izvajanju vsebin sklopa C pa je dejstvo, da krepijo sodelovanje in omogo~ajo generiranje novega znanja in tehnolo{kih re{itev v okviru nacionalnih in mednarodnih projektov, financiranih iz strukturnih skladov EU. 1. VIZIJA IN CILJI Zdru`enja lesarstva Dolgoro~no postati pomemben partner lesno predelovalnim podjetjem na podro~ju u~inkovitej{ega poslovanja lesno predelovalnih podjetij, kot tudi njihovega uspe{nega sodelovanja z raz-vojno-raziskovalnimi, izobra`evalni-mi, dr`avnimi in drugim in{titucijami, tako doma kot v svetu in u~inkovitemu kori{~enju vseh razvojnih potencialov znotraj dr`ave in v okviru EU. Kot predstavnik podjetij in in{titucij, zastopati interese le-teh v mednarodnih in{titucijah in projektih, predvsem v projektih CEI-Bois »ROADMAP 2010« ter tehnolo{ki platformi »FTP«. Za izpolnitev gornje vizije s poudarjeno u~inkovitostjo in konkuren~nostjo pano`nih podjetij na osnovi intenzivne uporabe znanja in izsledkov raziskav v poslovanje je potrebno doseganje naslednjih poglavitnih ciljev: a) zagotoviti sienergijo med ~lani zdru`enja in pano`nimi in{titucijami; b) jasno definiranje interesov panoge; c) koordinacija promocije in uporabe lesa; d) doseganje u~inkovitosti in kakovosti delovanja; e) doseganje poslovnega ugleda in mo~i zdru`enja; f) izmenjava strokovnih izku{enj in znanj znotraj zdru`enja kot tudi ijaLeS 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva navzven; g) strokovno izpopolnjevanje in razvoj kadrov; h) vzpodbujanje razvoja lesarske panoge v Sloveniji. 2. NAČIN DELA IN KADROVSKA STRUKTURA Poslovni načrt združenja upošteva princip racionalne in pregledne ter učinkovite organiziranosti, ko institucijo predstavljata le sekretar in strokovna tajnica, medtem ko so vse avtonomne vsebine in aktivnosti organizirane in tudi financirane projektno. Že v samem prikazu vsebin in aktivnosti so eksplicitno navedeni: TIL, Grozd, BF OL, Zveza lesarjev Slovenije, Inštitut za dizajn itd., institucije torej, ki so tesno povezane z delom Združenja in tudi podjetij. Vse navedene institucije lahko predstavljajo nosilce oziroma koordinatorje projektov (slika 1). 3. VSEBINSKI SKLOPI Poslovni načrt združenja upošteva dejstvo, da se del vsebin in aktivnosti izvaja v skupni (krovni) koordinaciji, pretežni del obojih pa se izvaja glede na specifične potrebe in zahteve članic panožnega združenja. Pri skupnih vsebinah govorimo o a) osnovnih in b) tržnih, medtem ko specifične vsebine lahko označimo kot »avtonomne«. Skupne osnovne vsebine predstavljajo potrebno infrastrukturo, ki jo že sedaj GZS nudi združenju (fizična, informacijska, kadrovska ...). Racionalno je pričakovati, da bodo tudi v bodoče večji del teh funkcij opravljale strokovne/režijske službe zbornice oziroma reprezentativne zbornice. Poleg samih režijskih podpornih funkcij je smiselno ohraniti tudi kadrovsko/ekspertni del zbornice pri kolektivnem dogovarjanju in usklajevanju med ekonomskimi partnerji in tudi med gospodarstvom in državo. Zakonodajni segment in usklajeno delovanje zdru`enj in gospodarskih subjektov pri normativnih aktivnostih je prav tako pomembno skupno podro~je, kakor tudi koordinacija razvojno-tehnolo{kega podro~ja. Enakomerno in racionalno vlaganje v »~love{ki kapital« in znanje pri vseh panogah in dostopnost do virov za tovrstno vlaganje je naslednje skupno podro~je delovanja zdru`enj. Vseh pet vsebinskih sklopov je smiselno »pasovno« oziroma direktno v ustreznem odstotku financirati s strani zdru`enj oziroma ~lanarin ~lanic zdru`enj. Skupne tr`ne vsebine izhajajo iz dejstva, da ima GZS oziroma njene ~lanice na razpolago infrastrukturo (fizi~no, organizacijsko in kadrovsko), ki ni polno izkori{~ena s t. i. osnovnimi skupnimi vsebinami in jo je mo~, kot prvo, izrabiti za komercialne vsebine, ki so specifi~ne za dolo~ena Zdru`enja ali ~lanice oziroma pokrivajo njihove specifi~ne potrebe. Kot drugo pa je mo`no te resurse prosto tr`iti tudi za izven-zborni~ne vsebine. V skupino tr`nih vsebin spada organizacija svetovanj in nudenje strokovne pomo~i za le-te, nadalje organizacija seminarjev, posvetov in izobra`evanj in tudi izvedba analiz in {tudij v okviru ad-hoc skupin. Tr`ne skupne vsebine so predmet vsakoletnega dogovora in se financirajo s strani Zdru`enj oziroma ~lanic, ki potrebujejo tovrstno storitev. Modalitete pokrivanja stro{kov in razdelitve tovrstnih prihodkov se dogovorijo pri sestavi vsakoletnega krovnega poslovnega na~rta GZS oziroma reprezentativne zbornice. Avtonomne vsebine zdru`enja so odraz skupnih potreb ~lanic Zdru`enja in se usklajujejo v okviru PN. Kot avtonomih je prepoznanih {est vsebinskih sklopov, ki si po pomembnosti sledijo od »mednarodnega sodelovanja« pa vse do »tr`enja in organizacije«. Znotraj samih vsebinskih sklopov so na{tete klju~ne vsebine (aktivnosti), katerih {tevilo in rang pomembnosti sta predmet teko~ega usklajevanja zdru`enja. V letu 2007 bo najve~ pozornosti namenjeno tehnolo{kim vidikom dviga konkuren~nosti pano`nih podjetij. Pomemben vidik dela je tudi pove~anje u~inkovitosti tr`enja in notranje organiziranosti podjetij. Eden od klju~nih vzvodov dviga kvalitete poslovanja podjetij sta znanje in ~love{ki kapital, ki sta nelo~ljivo povezana z novimi materiali, procesi in tehnologijo (opremo). Poslovanje podjetij lesne in pohi{t-vene panoge je eksisten~no povezano z okoljem in ohranjanjem le-tega pa naj si bo to z vidika surovin ali izpustov ali okolju prijaznih izdelkov. Tu -di osve{~anje in promocija lesa in izdelkov iz lesa ter proizvajalcev so po- ijaLeS 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva membne avtonomne aktivnosti zdru-`enja. Skupne tr`ne vsebine (A.II.) Nosilec tega vsebinskega sklopa je Zdru`enje lesarstva. Sestavljajo ga tri vsebine: 1) Svetovanje in strokovna pomo~, 2) Seminarji, posveti, izobra`evanje in 3) Analize, {tudije, delovne skupine. Ocenjeno je anga`iranje slu`b (ekspertov) GZS v obsegu 0,6 FTM oziroma izra`eno vrednostno z 2.003 EUR letno. Za izvajanje skupnih tr`nih vsebin (sinergija z drugimi zdru`enji) bo ocenjen anga`ma sekretarja v vrednosti 4,9 % celotnih predvidenih odhodkov zdru`enja v letu 2007. Pri obeh vsebinskih skopih »A« je klju~no sodelovanje strokovnih slu`b in ekspertov GZS. Med obema je razlika v stopnji »obveznosti« kritja stro{-kov. Sklop A.I predstavlja »obvezujo~i del«, medtem ko je sklop A.II manj zavezujo~ in je prepu{~en volji in presoji zdru`enja in samih ~lanic. Mednarodno sodelovanje (B.I) in koordinacijo dela pano`nih institucij (B.II) Pri obeh dejavnostih vsebinskega sklop B je nosilec Zdru`enje lesarstva oziroma sekretariat zdru`enja. Mednarodno sodelovanje zdru`enja je bilo `e v preteklosti izredno intenzivno in kot tak{-no se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti. Aktivnosti, ki so zna~ilne za tovrstno sodelovanje s CEI-Bois, FEMIB, FEIC, EPF, FTP in drugimi institucijami in nacionalnimi zdru`enji so priprava izhodi{~ in vsebin, samo sodelovanje na sestankih in konferencah, informiranje ~lanstva, dogovor o skupnih projektih, povezovanje ~lanic ipd. Tovrstnim aktivnostim bo sekretariat Zdru`enja namenil 2 meseca dela, predvidoma pa se bo predstavnik Slika 2. Koordinacija med vsebinskimi sklopi Zdru`enja udele`il 10 sre~anj zgoraj na{tetih zdru`enj, od tega 4 sre~anja v okviru projektov tehnolo{ke platforme FTP. Celotna letna vrednost sklopa B.I. zna{a 6,62 % vseh predvidenih odhodkov zdru`enja v letu 2007. Pomembna delovna zadol`itev sekretariata zdru`e-nja je tudi koordinacija dela pano`nih institucij. Vsebinski sklop obsega naslednje vsebine: 1) Sodelovanje s SGLTP platformo, 2) Koordinacija vsebin TIL, BF OL, LG, ZLS ... in 3) Koordinacija in pomo~ pri delu sekcij in komisij. Koordinacijo med vsebinskimi sklopi izrazimo kot ka`se slika 2. Promocija in predstavitev panoge ter podjetij (C.I.) Nosilec vsebinskega sklopa je Zdru`e-nje lesarstva (njegov sekretariat). Sklop sestavlja {est vsebin: 1) Sejemska in obsejemska dejavnost v Sloveniji, 2) Promocija in predstavitev panoge izven Slovenije, 3) Promocija lesa in izdelkov iz lesa, 4) Vzdr`evanje informacijskega L-portala, 5) Strokovna publicistika in 6) Prenos oblikovalskih re{itev v prakso. Pomen vseh vsebin je velik, saj imamo opravka z vidiki promocijskih in tr`nih kanalov, ko panoga in podjetja utrjujejo pozitivno sliko o poslovanju in izdelkih iz lesa. Poleg nosilca (koordinatorja) pri izvedbi sodelujejo {e ZLS (revija LES, Lesarska zalo`ba) in In{titut za dizajn. Slednja in{titucija samo pri zadnji vsebini. Revija LES sodeluje pri prvih {tirih vsebinah, medtem ko sodeluje Lesarska zalo`ba pri eni vsebini. Ocenjeno vrednost vsebinskega sklopa zna{a 13,88 % celotnih planiranih odhodkov zdru-`enja v letu 2007. Vrednostno najve~ja posamezna vsebina je »Prenos oblikovalskih re{itev v prakso«, ki ga kot projekt izvaja In{titut za dizajn. Projekt predstavlja 3,87 % celotnih odhodkov zdru`enja in je za podjetja izredno pomemben, saj omogo~a seznanjanje le-teh z dobrimi praksami, obenem pa tudi aplikacijo nekaj izdel~nih oblikovalskih re{itev v prakso. Tehnolo{ki razvoj in razvojna politika (C.II.) Ta vsebinski sklop je po pomenu in tudi vrednostnem obsegu najve~ji v poslovnem na~rtu. Za izvajanje {tirih vsebin potrebuje zdru`enje 18,91 % vseh predvidenih odhodkov v letu 2007. ijaLeS 59(2007) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva Nosilec in koordinator vsebinskega sklopa je TIL (Tehnolo{ki in{titut za lesarstvo). Pri izvedbi sodelujejo {e ISRR, BF OL in LG. Klju~ne {tiri vsebine so: 1.) Priprava, izhodi{~, analiz in ukrepov v podporo panogi, 2.) Projektno zdru`evanje in mre`enje podjetij, 3.) Implementacija SRP prek Akcijskega programa in 4.) Pomo~ pri pripravi mednarodnih prijav na projekte. Pomen in uspe{nost vsebinskega sklopa je v pripravi kvalitetnih podlag in izhodi{~ za vodenje tehnolo{ke razvojne politike panoge in tudi razvojnih strategij, podprtih z u~inkovitimi investicijami v samih podjetjih. S prvo vsebino bodo narejena t.i. tehnolo{ka predvidevanja (foresights) po vseh klju~nih produktnih segmentih panoge. Prav tako bodo primerjalno podane dobre prakse v lesni in pohi{tveni panogi iz najbolj tehnolo{ko dinami~nih dr`av EU. Vsebina 2 (Projektno zdru-`evanje in mre`enje podjetij) je skupaj z vsebino 3 (Implementacija SRP prek Akcijskega programa) namenjena konkretni pripravi in prijavi med 8 in 10 ve~jih izvedbenih projektov panoge v obdobju 2007-2013. Projekti so mednarodni, z udele`bo ve~ doma~ih gospodarskih dru`b in bodo podprti s sredstvi strukturnih skladov EU. Vsebina 4 (Pomo~ pri pripravi mednarodnih projektov) je povezana s predhodnima dvema vsebinama, vendar je {ir{a in namenjena vsem gospodarskim dru`bam panoge, da se spoznajo s pravili, dobrimi praksami in predvsem klju~nimi poudarki pri pripravi prijav na mednarodne razpise projektov v okviru sredstev EU. Poleg informacij (metodologije prijave) bodo sodelu-jo~e dru`be dobile na uporabo tudi nekatera orodja za pripravo prijav. Znanje, ~love{ki kapital in ekologija (C.III.) Ta vsebinski sklop je po pomenu in vrednostnem obsegu tretji najve~ji m sklop v poslovnem na~rtu zdru`enja. Za izvajanje petih vsebin je potrebno zagotoviti 16,34 % celotnih planiranih odhodkov zdru`enja v letu 2007. Nosilec vsebinskega sklopa je BF OL, pri izvedbi pa sodelujejo {e TIL, LG in ZLS. Prve tri vsebine: 1) Nova temeljna znanja in tehnolo{ki procesi, 2) Nadgradnja prakti~nih znanj in 3) Inova-tivnost, nova tehnolo{ka podjetja in Center odli~nosti pokrivajo podro~je znanja in ~love{kega kapitala, zadnji dve vsebini: 4.) Skupni okoljski in eko-lo{ki projekti ter 5.) Tehnolo{ki predpisi in standardi pa segajo na podro~je ekologije. Nova znanja in izobrazbeni profili so klju~ni za sledenje tehnolo{-kemu napredku in uvajanju novih procesov in izdelkov v proizvodnjo. Poleg novih znanj (mladi diplomanti) so za posodobitev proizvodov in proizvo-denj nujna tudi nova prakti~na znanja (skils) in to pri `e zaposlenih. Govorimo o prekvalifikacijah in dokvalifikacijah na stopnjah do vklju~no VI. Za u~inkovit prenos znanja v prakso je izredno pomembno inovativno okolje. Fakulteta z in{titutom in Tehnolo{kim parkom Univerze nudi kvalitetno iz-hodi{~e in pogoje za pri~etek podjet-ni{tva v obliki t.i. »tehnolo{kih spinoff podjetij«. Fakulteta sama predstavlja s koncentracijo pedago{kega, raziskovalnega in drugega tehnolo{-kega kadra v sodelovanju z dinami~-nimi podjetji dobro izhodi{~e za vzpostavitev Centra odli~nosti. V okviru slednjega bi partnerji ob dobri laboratorijski in testni opremi zagotavljali pogoje za zahtevno testiranje izdelkov in dvig kvalitete le-teh. Sonaravna proizvodnja in ekolo{ki (zeleni) izdelki so atribut bodo~ega uspeha panoge, proizvajalcev in izdelkov. Zamenjava »umazanih« tehnologij in postopkov ter materialov je nujna pri vseh slovenskih proizvajalcih lesne in pohi{tvene panoge. Pri tovrstnih aktivnostih je izredno pomembno skupno delovanje ve~ih partnerjev in aplikacija lastnega znanja. Poleg zagotavljanja sonarav-nosti proizvodnje in proizvodov je pomembno a`urno spremljanje eko-lo{kih predpisov in standardov in tudi aktivno (so)kreiranje le-teh. Tr`enje in organizacija (C.IV.) Zadnji vsebinski sklopje {e kako pomemben, saj tako stroka kot tudi sama podjetja pripisujejo u~inkovitemu poslovnemu organiziranju in tr`enjski funkciji ~edalje ve~ji pomen. S premikom v verigi dodane vrednosti od tipi~nih proizvodnih podjetij v polje proizvodno-tr`enjskih podjetij se pomen u~inkovitega tr`enja stopnjuje. Nosilec vsebinskega sklopa je Lesarski grozd (LG), pri izvedbi pa sodelujeta {e ISRR in TIL. Vrednostni obseg sklopa zna{a 10,18 % vseh letnih odhodkov zdru`enja v 2007. Sklop sestavljajo tri vsebine: 1) Tr`enjski potenciali in u~inkovitej{e tr`enje, 2) Optimizacija poslovnih funkcij in organizacija ter 3) Krepitev podjetni{tva in konku-ren~nosti. Prva vsebina zagotavlja primerljive (benchmarking) analize z uporabnostjo na ravni podjetja glede klju~nih razlogov za manj u~inkovito tr`enje slovenskih izdelkov lesne in pohi{tvene panoge. S primeri »dobrih praks« iz nam sorodnih okolij (Avstrija, Italija ...) bodo podani pogoji za okrepitev in izbolj{anje tr`enjske funkcije v podjetjih. Optimizacija poslovnih funkcij in organizacije ima za cilj poglobljeno analizo ne-optimalnosti in izgubljanje BDV vsled neizvajanih managerskih mikro ukrepov. Na klju~nih elementih verige dodane vrednosti in stro{kov bodo na nekaj primerih (projektih) podani ukrepi za izbolj{anje poslovanja. ijaLes 59(2007) 1-2 znanje za prakso Toplotna prestopnost: D Primer 3. Običajna hiša ima vgrajeno vezano okno z dolžino stekel 1,2 m in višino lm. Steklo je debelo 2,5 mm, med stekloma pa je razdalja 40 mm. To okno zamenjamo z energetsko varčnim oknom, ki ima dvojno izolacijsko steklo s premazom in je polnjeno s plinom. Takšno okno ima toplotno prehodnost 1,2 W/ m2K. Notranja temperatura je 22 °C, zunanja pa - 5 °C. Izračunajmo: • toplotno prehodnost vezanega okna k, • prihranek toplotnega toka (moči) po zamenjavi oken AP. Toplotno prevodnosti za navadno steklo odčitamo v preglednici 2: steklo l = 0,81 W/m dA in ds3 = 0,0025 m, suh zrak, zaprt v vmesnih prostorih, pa ima A = 0,15 W/mK. d = 0,04 m dsi +il + il + .1 k at \ A2 A, ol. P = S-k-(T2-Tl) S=l,2m-l,0m==l,2m2 F = l,2m2-2,27W/m2K-(22K-(-5K)) = 73,5 W za vezano okno P = l,2m2-l,2W/m2K-(22K-(-5K)) = 38,9 W za energetsko varčno okno AP = 73,5 W-38,9 W = 34,6 W prihranek toplotnega toka D Preglednica 2. Toplotne prevodnosti snovi Skupina Snov Gostota p kg/m3 Toplotna prevodnost X W/mK Zid opeka polna 1800 0,76 opeka polna 1600 0,64 votlaki in porolit 1400 0.61 votlaki betonski 1600 0,74 Malte apnena 1600 0.81 cementna 2100 1.40 Betoni iz gramoza 2400 2,04 iz drobjenca 2100 0,93 peno betoni 800 0.29 Steklo steklo 2500 0,81 Les, tvoriva bor. smreka (v osni smeri) «520 «0.38 bor, smreka (prečno na os) -520 -0.14 hrast, bukev (v osni smeri) «700 «0,38 hrast, bukev (prečno na os -700 «0.20 iverne plošče 650 0.13 trde vlaknene plošče 900 0.17 vezane plošče 550 0,15 plošče iz lesne volne 400 0.10 Kovine aluminij 2700 203 baker 9000 380 jeklo 7850 58.5 Izolacije mineralna, steklena volna 150-300 0.041 stiropor, fenolne plošče 15 - 60 0,041 poliuretanske plošče 30 - 40 0,035 * Izolacijski materiali so tisti, ki imajo toplotno prevodnost (λ) manj{o kot 0 1, W/mK. Literatura: 1 . Ger{ak, M. Pro{ek, M.: Lesarstvo – zbirka nalog, Lesarska zalo`ba, Ljubljana 2005 2. Pro{ek, M., Ger{ak, M., Kav~i~, J.: Stroji za obdelavo lesa, Lesarska zalo`ba, Ljubljana 2001 vijaLes 59(2007) 1-2 znanje za prakso Titusova napredna tehnologija “hibridnih” steznikov Combi Dowel, cink in jeklo popolna kombinacija Combi Dowel je nov steznik iz Titusove družine System 5. Skupina Titus+La-ma+Huwil je z energetsko učinkovitimi novimi tehnologijami izdelala ste-znik iz dveh materialov, cinka in jekla, ki združuje prednosti obeh materialov. Naglo rastočim cenam cinkovih zlitin se je zoperstavila z razvojem nove proizvodne tehnologije, ki združuje želene lastnosti litega in kovanega steznika. Uporaba cinka pri Combi Dowel omogoča natančnost izdelave navoja in oblike; te prednosti dopolnjujejo izjemna odpornost in nižji stroški, vezani na uporabo jekla. Pri Titus+Lama+Huwil pričakujejo, da bo kombinacija dveh materialov zagotovila relativno cenovno stabilnost izdelka, neodvisno od volatilnosti cene cinka ali zamaka. Combi Dowel lahko kombiniramo z vsemi spojkami D 12 mm in D 15 mm, ki so del družine spojk in steznikov Titus System 5, kar pomeni, da ga odlikujejo vse prednosti te skupine, ki je najbolj uporabljana skupina rešitev za spajanje na trgu danes, med katerimi Titusov “Klix” sistem za večjo odpornost proti vibracijam, natančno vstavljanje navoja z zaščitnim obročkom, ki preprečuje nepravilno vstavljanje in prekomerno vijačenje, ter Twinstart navoj za hitro vstavljanje in večjo moč pri strižnih obremenitvah. Titusonic Titusonic predstavlja edinstven proces ultrasoničnega spajanja pohištva, tudi plošč iz satovja brez notranjih okvirjev. V sklopu predstavitve strateške enote skupine Titus+Lama+Huwil, katere del je Titusonic, je bil na sejmu ZOW v Nemčiji prikazan proces spajanja pohištva oziroma pohišt- veno okovje za plo{~e iz satovja brez okvirjev, prikazal pa je tudi ~vrstost in mo~ ultrasoni~nega spajanja obi~ajnih elementov pohi{tva. Ta k na~in spajanja je idealen za pritrjevanje nog miz – miznih nog. Nova tehnologija, ki bo uporabljala ultra-soni~ni proces, bo predstavljena na sejmu Ligna v maju 2007. Prav tako bo Titusonic predstavil patentiran proces t.i. »Hidden Dowel«, ki je nadomestilo za tradicionalne lesene steznike in lepilo. Titusonic predstavlja idealno metodo za hitro, nadzorovano, ~isto in enostavno sestavo kuhinjskega in drugega pohi{tva. Novi prodajni katalog Titus+Lama+Huwil in nova skupna internetna predstavitev Nov prodajni katalog Skupine Titus+Lama+Huwil bo iz{el v marcu 2007. Na svojih straneh bo predstavil Titusovo spojno okovje, Lamine odmi~ne spone ter Huwilove dvi`ne in drsne mehanizme. Skupina Titus+Lama+Huwil pa se `e pona{a z za~asnim internetnim portalom, ki zdru`uje oziroma je skupna to~ka treh obstoje~ih spletnih strani: www.titusint.com, www.lama.si in www.huwil.de. Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 630*841.1 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. II. del: Vpliv ~asa in temperature med fiksacijo baker-etanolaminskih pripravkov Leaching of copper biocides from wood. Part II: Influence of time and temperature during fixation of copper-ethanolamine preservatives avtorja Miha HUMAR in Franc POHLEVEN, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 LJUBLJANA, e-po{ta: miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Za fiksacijo pripravkov na osnovi bakra in kroma je potreben skoraj mesec dni. V prispevku je opisano, kako ~as in temperatura fiksacije vplivata na vezavo novej{ih baker-etanolaminskih pripravkov v les. Poskusi so bili izvedeni na vzorcih iz beljave smrekovine. Impregnirani so bili z dvema razli~nima baker-etanol-aminskima pripravkoma treh razli~nih koncentracij (cCu = 0,5; 0,25 ali 0,05 %). Del vzorcev je bil su{en 0, 3, 7, 14 ali 28 dni, drugi del pa pri treh razli~nih temperaturah 25, 50, 75 ali 100 0C. Po su{enju so bili vzorci izpirani v skladu z modificiranim standardom SIST ENV 1250. Na podlagi dele`ev izpranega bakra je bilo ugotovljeno, da je reakcija baker-etanolaminskih pripravkov kon~a-na en do dva tedna po impregnaciji. @al se kasneje izpiranje pripravkov iz lesa zopet pove~a. Rezultati nakazujejo, da povi{ana temperatura poslab{a vezavo baker-etanolaminskih za{~itnih pripravkov v les. Najverjetneje je glavni razlog za to etanolamin, ki sicer omogo~i nastanek stabilnih vezi med bakrom in lesom, kasneje pa povzro~i tudi depoli-merizacijo lignina, kar se ka`e v pove~anem izpiranju bakrovih u~inkovin iz lesa. Fixation of copper-chromium based wood preservatives is relatively long lasting. The purpose of this contribution is to elucidate how time of fixation and temperature during fixation influences copper leaching. Therefore, Norway spruce (Picea abies) wood specimens (1,5 x 2,5 x 5,0 cm3) were impregnated with two different copper-ethanolamine based preservatives of three different concentrations (cCu = 0,5; 0,25 or 0,05%). Part of the specimens were conditioned for 0, 3, 7 14 or 28 days. The other part was dried at different temperatures (25, 50, 75 or 10 00C). Afterwards specimens were leached, according to the modified standard procedure SIST ENV 1250. The results of the experiment showed, that copper fixation is finished after one or two weeks after impregnation. However, copper leaching increases after fourth week of fixation again. Furthermore, fixation of the specimens at increased temperatures decreases copper fixation in wood as well. We presume, that the prime reason for these observations originates in the ethanolamine that enables copper fixation in the initial stages, but on the other hand later causes lignin depolymerisation, what consequences in increased copper leaching from wood. Klju~ne besede: bakrovi za{~itni pripravki, depolimerizacija, etanolamin, izpiranje, smrekovina, vezava, za{~ita lesa Keywords: copper based wood preservatives, depolymerization, ethanol-amine, fixation, leaching, Norway spruce, wood preservation ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj Uvod Baker-etanolaminski za{~itni pripravki so zaradi omejitve uporabe kromo-vih spojin v za{~iti lesa trenutno ena izmed najpogosteje uporabljanih re{itev za za{~ito lesa v stiku z zemljo (Humar in Pohleven, 2005). Bakrove u~inkovine se ve`ejo v les prek etanol-amina, ki omogo~a nastanek stabilnih vezi med bakrovimi spojinami in funkcionalnimi skupinami lesa (Hughes et al., 1994). Zelo dobro je raziskan potek vezave za{~itnih pripravkov na osnovi bakra in kroma. Zanje je znano, da vezava bakrovih in kromovih spojin v les poteka okoli {tiri tedne (Richardson, 1993). Podatkov o ~asu fiksacije baker-etanolaminskih za{~itnih sredstev v les pa {e ni. Ob uvajanju novih pripravkov v prakso je podatek o trajanju vezave zelo pomemben. Za`eleno je, da je ~im kraj{i, saj je za skladi{~enje sve`e impregniranega lesa potrebna manj{a povr{ina, kar odseva v ni`jih obratnih stro{kih. Kvaliteto vezave baker-kromovih pripravkov lahko pospe{imo in izbolj{a-mo s povi{anjem temperature med vezavo (Richardson, 1993; Humar et al., 2002). Zato smo v drugem delu tega prispevka osvetlili, ali zvi{ane temperature lahko skraj{ajo ali morebiti celo izbolj{ajo vezavo baker-etanolamin-skih pripravkov v les. Materiali in metode Priprava za{~itnih pripravkov Poskus je bil izveden z vodotopnimi pripravki na osnovi bakrovega(II) sulfata (Cu) in etanolamina (EA). Koncentracija elementarnega bakra v pripravkih je zna{ala 0,5 % (visoka), 0,25 % (srednja) in 0,05 % (nizka). Molsko razmerje med bakrom in etanolaminom je bilo v vseh formulacijah konstantno (Cu : EA = 1 : 6). Prvi tip pripravkov (CuE) je vseboval le modro galico in etanolamin, medtem ES ko je drugi tip pripravkov (CuEOQ) poleg omenjenih sestavin vseboval {e kvartarno amonijevo spojino (QAC), natrijev borat (B) in oktanojsko kislino (OK). Molsko razmerje med bakrom in borom ter oktanojske kislino je bilo 1 : 1, koncentracija QAC pa je bila enaka dele`u elementarnega bakra. Priprava in impregnacija vzorcev Vzorci dimenzij 1,5 × 2,5 × 5,0 cm3 so bili izdelani iz beljave smrekovine (Picea abies). Za{~iteni so bili po vakuumskem postopku v skladu s standardom SIST EN 113 (ECS, 1996). Mokri navzem je bil dolo~en gravimet-ri~no. Za dolo~itev optimalnega ~asa vezave baker-etanolaminskih pripravkov so bili impregnirani vzorci pred izpiranjem su{eni 0, 3, 7, 14 ali 28 dni. Vpliv po-vi{ane temperature med vezavo na u~in-kovitost fiksacije je bil dolo~en pri raz-li~nih temperaturah, in sicer smo vzorce su{ili 24 ur pri 100 °C ali 75 °C, 48 ur pri temperaturi 50 °C ali {tiri tedne pri sobni temperaturi, kot to zahteva standard SIST ENV 1250 (ECS, 1994). Izpiranje Izpiranje bakrovih u~inkovin je potekalo v skladu z modificirano standardno laboratorijsko metodo SIST ENV 1250 (ECS, 1994). ^ela vzorcev so bila zatesnjena s parafinom. V ~a{o so bili zlo`eni po trije vzorci, impregnirani z istim pripravkom, obte`eni in preliti s 300 ml destilirane vode. Za vsak za{~it-ni pripravek in koncentracijo so bile uporabljene tri ~a{e (devet vzorcev). Me{anje vode v ~a{ah je zagotavljal laboratorijski stresalnik (55 min-1). V desetih dneh smo vodo v ~a{ah sedemkrat zamenjali. V zbranih izpirkih smo na koncu z atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS) (Varian Spectra AA Duo FS240) dolo~ili vsebnost izpranega bakra. Rezultati in razprava Vpliv ~asa fiksacije na izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa Iz vzorcev, impregniranih s pripravki CuE in CuEOQ najni`je koncentracije (cCu = 0,05 %), se je takoj po impregnaciji izpralo manj bakrovih u~in-kovin kot po {tirih tednih vezave. Fiksacija baker- etanolaminskih pripravkov najni`je koncentracije je kon-~ana teden dni po impregnaciji. Po drugi strani je vezava pripravkov srednje koncentracije (cCu = 0,25 %) v les nekoliko dalj{a. Ve~ina reakcij med lesom in baker-etanolaminskimi pripravki je kon~ana po sedmih dneh pri pripravkih CuE ali {tirinajstih dneh pri pripravkih CuEOQ. Najpo~asnej{o vezavo v les smo dolo~ili pri pripravkih najvi{je koncentracije (cCu = 0,5 %). Takoj po impregnaciji se je iz smrekovih vzorcev, impregniranih s pripravkom CuEOQ, izpralo kar 7,7 % bakrovih spojin, kar je skoraj desetkrat ve~je izpiranje kot pri vzorcih, ki so bili impregnirani z enako formulacijo pripravka najni`je koncentracije. Verjetno je glavni razlog za to razliko dejstvo, da pri vzorcih, impregniranih s pripravki najvi{jih koncentracij, ni bilo na voljo dovolj enostavno dostopnih funkcionalnih skupin, zato je reakcija med baker-etanolaminskimi u~in-kovinami in lesom potekala dlje ~asa, saj so vzorci, impregnirani s pripravki najvi{jih koncentracij, potrebovali kar dva tedna, da so se vezali v les (preglednica 1). Ne glede na koncentracijo in sestavo pripravkov se je {tiri tedne po impregnaciji izpiranje bakrovih pripravkov iz lesa zopet zvi{alo. Glavni vzrok za to povi{ano izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa je po vsej verjetnosti etanolamin. Med impregnacijo lesa s pripravki, ki vsebujejo etanolamin, nastanejo prosti radikali, ki cepijo β-aril etrske vezi ijaLes 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj Preglednica 1. Vpliv ~asa fiksacije baker-etanolaminskih pripravkov na izpiranje bakrovih u~inkovin iz smrekovega lesa. Standardni odkloni so v oklepajih. Zaščitni pripravek Čas vezave (dnevi) Koncentracija Cu v zaščitnem pripravku (%) 0,05 0,25 0,5 Delež izpranega Cu iz (esa (%) CuE 0 0,8(0.07) 2,6(0,25) 6,5 (0,20) 3 1,4 (0,02) 1,5(0,88) 4,9(0,32) 7 0,7(0.17) 1,9(0,66) 6,4 (0,54) 14 1,8(0,92) 1,3(0,61) 1,6(0,10) 28 1,2(0,49) 1,4(0,22) 2,9(0,49) CuEOQ 0 1,2(0,44) 3,5(0,51) 7,7(1,14) 3 1,3(0.44) 3,0(0,60) 7,9(1,16) 7 0,8(0,12) 2,2(0,35) 5,6 (0,95) 14 0,7 (0,32) 1,5(0,65) 3,6 (0,89) 28 2,7 (0,50) 3,0(0,37) 4,1 (0,74) Preglednica 2. Vpliv temperature med fiksacijo baker-etanolaminskih pripravkov na izpiranje bakrovih u~inkovin iz smrekovih vzorcev. Standardni odkloni so v oklepajih. Zaščitni pripravek Koncentracija Cu v zaščitnem pripravku (%) Temperature med vezavo (°C) Delež izpranega Cu iz lesa (%) CuE 0,05 25 5,1 (0,96) 50 3,5 (0,68) 75 8,9 (2,75) 100 14,8(2,60) 0,25 25 1,6(0,98) 50 2,8(1,55) 75 4,5 (0,67) 100 14,7(0,14) 0,5 25 2,9 (0,19) 50 4,8 (0,85) 75 6,0(1,52) 100 14,8(2,52) CuEOQ 0,05 25 3,6 (0,33) 50 4,8(1,30) 75 14,9(2,53) 100 18,8(0,33) 0,25 25 2,5 (0,00) 50 3,4 (0,88) 75 6,6(0,21) 100 9,1 (0,91) 0,5 25 3,2(0,81) 50 7,6(0,18) 75 5,8(1,4) 100 12,9(1,22) lignina in tako depolimerizirajo lignin (Claus et al., 2004; Petri~ et al., 2004). Odcepljene komponente lignina se skupaj z bakrom izperejo iz lesa, kar se ka`e v zvi{anih dele`ih izpranega bakra. Depolimerizacija je pri sobni temperaturi relativno po~asna, zato pride do izraza {ele mesec ali ve~ po impregnaciji. Dejstvo, da se vezava baker-etanol-aminskih pripravkov v les s~asoma poslab{uje, predstavlja veliko te`avo pri uporabi za{~itenega lesa v praksi, saj ne vemo, koliko ~asa poteka proces depolimerizacije lignina oziroma, kdaj se kon~a. To vpra{anje bo treba osvetliti v nadaljnjih raziskavah. Vpliv temperature na izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa Temperatura med su{enjem sve`e im-pregniranih vzorcev je imela znaten vpliv na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov v smrekovino. Ne glede na to, s katerim pripravkom ali koncentracijo so bili impregnirani, je bilo v ve~ini primerov ugotovljeno, da povi{ana temperatura med fiksacijo negativno vpliva na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov v smrekovino. Ti podatki so v nasprotju s podatki Unga in Cooperja (2005), ki poro~ata, da fiksacija pri 50 °C izbolj{a vezavo baker-etanolamin-skih pripravkov v les. Na{e ugotovitve ka`ejo, da obstaja med temperaturo fik-sacije in dele`em izpranega bakra iz lesa skoraj linearna odvisnost (preglednica 2). Na primer: iz vzorcev, impregniranih s pripravkom CuE srednje koncentracije (cCu = 0,25 %), su{enih pri sobni temperaturi, se je v povpre~ju izpralo 1,6 % bakrovih u~inkovin. Fiksacija pri 50 °C, 75 °C ali 100 °C pa se je pokazal v 2,8, 4,5 oziroma 14,7 odstotkih izpranega bakra. Primerljiv vpliv temperature na izpiranje bakrovih u~inkovin iz smrekovih vzorcev je bil opa`en tudi pri drugih preu~evanih pripravkih (preglednica 2). ijaLeS 59(2007) 1-2 raziskave in razvoj Kot je `e bilo omenjeno, je tudi v tem primeru glavni vzrok za intenzivnej{e izpiranje bakrovih spojin iz lesa eta-nolamin. Etanolamin spro`i depoli-merizacijo lignina, ki je {e intenzivnej{a pri vi{jih temperaturah. Baker-etanol-aminski kompleksi, ki so reagirali z depolimeriziranimi ligninskimi mo-nomeri, so bistveno bolj izpostavljeni izpiranju kot bakrovi ioni, vezani na makromolekulo lignina. Proces eta-nolaminske razgradnje lignina ni neznan, saj so nekateri strokovnjaki `e preu~evali mo`nost uporabe etanol-amina za delignifikacijo lesne ka{e pri proizvodnji celuloze (Wallis, 1976; Claus et al., 2004). Poleg omenjenega mehanizma deligni-fikacije lignina na povi{ano izpiranje bakra iz impregniranega lesa, su{enega pri vi{ji temperaturi, verjetno vplivajo {e drugi dejavniki. Med su{enjem pri vi{ji temperaturi je pri{lo do masnega transporta za{~itnega pripravka iz sredice na povr{ino vzorca. Zato bi se na povr{ini teh vzorcev lahko kristaliziral ve~ji dele` bakrovih u~inkovin kot pri tistih, ki smo jih fiksirali pri sobni temperaturi. Vendar na povr{ini vzorcev nismo opazili pove~ane koncentracije bakrovih kristalov, ki bi potrjevali to hipotezo. Tudi rezultati iz preglednice 1 in podatki Zhanga in Kamdema (2000) potrjujejo, da so reakcije med baker-etanolaminskimi spojinami in lesom relativno hitre, zato translokacija bakrovih spojin na povr-{ino vzorcev ni najbolj verjetna. Nadalje je znano, da je za ustrezno fik-sacijo baker-etanolaminskih kompleksov v les potrebno vodno okolje (Cao and Kamdem, 2004). Med su{enjem pri zvi{anih temperaturah (75 °C in 100 °C) se je vsaj povr{ina vzorcev osu-{ila zelo hitro, kar se lahko ka`e v slab-{i vezavi v les. Vpliv su{enja povr{ine bi lahko odpravili, ~e bi vzorce pred su{enjem zavili v folijo in na ta na~in mo~no omejili izhlapevanje vode. To hipotezo nameravamo preveriti v eni izmed naslednjih raziskav. Sklepi Fiksacija baker-etanolaminskih pripravkov najni`je koncentracije (cCu = 0,05 %) je kon~ana `e po tednu dni, medtem ko pripravki najvi{je koncentracije (cCu = 0,5 %) potrebujejo ve~ ~asa, da se ve`ejo v les. Ne glede na koncentracijo in sestavo pripravkov se po {tirih tednih vezava baker-etanol-aminskih pripravkov zopet poslab{a. Tudi zvi{ane temperature med su{e-njem poslab{ajo proces vezave baker-etanolaminskih pripravkov v smreko-vino. Po vsej verjetnosti je obema pojavoma vzrok depolimerizacija lignina, ki jo povzro~a etanolamin. Zvi{ane temperature so {e pospe{ile depoli-merizacijo lignina in posledi~no tudi izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. Zahvala Raziskavo je omogo~ila Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s financiranjem projektov L4-6209-0481 in L4-7163-0481. Da-nielu @lindri iz Gozdarskega in{tituta Slovenije se zahvaljujeva za opravljene laboratorijske analize. literatura 1. Cao, J., Kamdem, D.P. (2004) Moisture adsorption characteristics of copper-ethanolamine (Cu-EA) treated Southern yellow pine (Pinus spp.). Holzforschung. 58, 32–38 2. Claus, I., Kordsachia, O., Schröder, N., Karstens, T. (2004) Monoethanolamine (MEA) pulping of beech and spruce wood for production of dissolving pulp. Holzforschung. 58, 573–580 3. European Committee for Standardization (1994) Wood preservatives – Methods for measuring losses of active ingredients and other preservative ingredients from treated timber – Part 2: Laboratory method for obtaining samples for analysis to measure losses by leaching into water or synthetic sea water. ENV 1250. Brussels 4. European Committee for Standardization (1996) Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. EN 113 . Brussels 5. Hughes, A.S., Murphy, R.J., Gibson, J.F., Cornfield, J.A. (1994) Electron paramagnetic resonsnce (EPR) spectroscopic analysis of copper based preservatives in Pinus sylvestris. Holzforschung. 48, 91-98 6. Humar, M., Petri~, M., Pohleven, F., [entjurc, M. (2002) Consumption of O2, evolution of CO2 and reduction of Cr(VI) during fixation of chromium based wood preservatives in wood. Wood Sci. Tech.. 36, 309-318 7. Humar, M., Pohleven, F. (2005) Bakrovi pripravki in za{~ita lesa = Copper based formulations and wood preservation. Les. 5 7, 57-62 8. Humar, M., @lindra, D., Pohleven, F. (2007) Influence of wood species, treatment method and biocides concentration on leaching of copper-ethanolamine preservatives. Build. environ. 42, 578-583 9. Petri~, M., Kri~ej, B., Humar, M., Pavli~, M., Toma`i~, M. (2004) Patination of cherry wood and spruce wood with ethanolamine and surface finishes. Surf. coat. int. Part B. 8 7, 149-156 10. Richardson, B.A. (1993) Wood Preservation. Second edition. London, Glasgow, E & FN Spon: 226 str. 11. Ung, Y.T., Cooper, P.A. (2005) Copper stabilization in ACQ-D treated wood: retention, temperature and species effects. Holz Roh-Werkstoff. 63, 186–191 12. Zhang, J., Kamdem, D.P. (2000) Interaction of copper-amine with southern pine. Wood fiber sci. 32, 332-339 ijaLes 59(2007) 1-2 strokovne vesti Mednarodna delitev okroglega lesa po namenu rabe avtorja Mitja PI[KUR, Mirko MEDVED, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Z vidika dr`avnih potreb poro~anja mednarodnim institucijam in statis-ti~nim zbirkam (FAO, UNECE, Eurostat, Faostat, MCFPE, poro~anje v okviru Kjoto protokola), izpolnjevanja drugih mednarodnih specialnih vpra-{alnikov (npr. GFRA, JWEE), nacionalnega spremljanja statisti~nih podatkov in potreb drugih uporabnikov v Sloveniji predlagamo delitev okroglega lesa po namenu rabe, ki je usklajena z mednarodno delitvijo in definicijami. Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izrazilo potrebo po natan~nej{em zbiranju podatkov o koli~inah in cenah okroglega lesa na trgu, je Sosvet za statistiko kmetijstva, gozdarstva in ribi{tva pri Statis-ti~nem uradu Republike Slovenije na 5. seji (10.10.2005) na~elno podprl raz{irjeno zbiranje podatkov. Na sestanku, ki je potekal na Gozdarskem in{titutu Slovenije dne 15.11.2005, so bili navzo~i predstavniki Statisti~nega urada Republike Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Biotehni{ke fakultete – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gospodarske zbornice Slovenije, Ministrstva Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije, Urada za makroekonomske analize in razvoj in Gozdarskega in{tituta Slovenije. S konsenzom vseh prisotnih je bil podprt predlagani na~in delitve okroglega lesa po namenu rabe, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Delitev okroglega lesa po namenu rabe in prevodi definicij so povzete po vpra-{alniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Okrogli les se na prvem nivoju deli na industrijski (tehni~ni) okrogli les in les za kurjavo. Podrobnej{a delitev s prevodom definicij je naslednja: Okrogli les (Roundwood) Okrogli les je les, ki je bil posekan ali kako druga~e pridobljen ali odstranjen. Obsega ves les, pridobljen iz se~enj, npr. koli~ine posekane v gozdovih in koli~ine dreves zunaj gozda, vklju~no naravne izgube, izgube pri se~nji in spravilu v dolo~enem obdobju, koledarskem letu ali gozdarskem letu. Vklju~uje ves les ki je bil pridobljen s skorjo ali brez nje, in sicer les v okrogli obliki, razcepljen, grobo prizmiran ali v drugi obliki (npr. veje, korenine, panji in tvorbe, ~e so pridobljene) in les, ki je grobo oblikovan ali priostren. Je celota, ki vklju~uje les za kurjavo, les za oglje in industrijski (tehni~ni) okrogli les. Poro~a se v kubi~nih metrih brez skorje. 1. Les za kurjavo (vklju~uje les za oglje) (Wood fuel) Les za kurjavo je okrogli les, ki bo uporabljen kot gorivo za namene, kot so kuhanje, ogrevanje ali proizvodnja energije. Vklju~uje les, pridobljen iz debel, vej ali drugih delov drevesa (~e so pridobljeni za gorivo) in les, ki bo uporabljen za proizvodnjo oglja (npr. v kopah ali mobilnih pe~eh). Volumen okroglega lesa, ki se uporablja pri proizvodnji oglja, je ocenjen z uporabo faktorja 6,0 za pretvorbo te`e 1t oglja v volumen uporabljenega okroglega lesa (izra`en v m3). Zajema tudi lesne se-kance, ki se uporabljajo kot gorivo, ~e so bili proizvedeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Ne zajema pa lesnega oglja. Poro~a se v kubi~nih metrih brez skorje. 2. Okrogli industrijski (tehni~ni) les (Industrial roundwood) Okrogli industrijski les zajema ves okrogli les razen lesa za kurjavo. Deli se v tri skupine, in sicer: a) Hlodi za proizvodnjo `aganega lesa in furnirja (Sawlogs and veneer logs) Hlodi za `aganega lesa in in furnirja so okrogli les, ki bo raz`agan (ali skobljan) po dol`ini, namenjen za izdelavo `aganega lesa ali `elezni{kih pragov ali uporabljen pri proizvodnji furnirja (obi~ajno z lu{~enjem in rezanjem). Zajema okrogli les (ne glede na to, ali je oz. ni grobo ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti prizmiran), ki bo uporabljen tudi za naslednje namene: za izdelavo dog in skodel in druge posebne tipe okroglega lesa (npr. izrastki in korenine) za proizvodnjo furnirja. Poro~a se v kubi~nih metrih brez skorje. b) Les za celulozo in plo{~e (Pulpwood, round and split) Les za celulozo in plo{~e je okrogli les, ki bo uporabljen v proizvodnji celuloze, ivernih plo{~ ali vlaknenih plo{~. Zajema okrogli les (s skorjo ali brez nje), ki bo uporabljen za te namene v obli ali razcepljeni obliki ali v obliki lesnih sekancev, ki so narejeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Poro~a se v kubi~nih metrih brez skorje. c) Drug okrogli industrijski (tehni~ni) les (Other industrial roundwood) Drug okrogli industrijski les je okrogli les (neobdelan les), ki ne spada med hlode za proizvodnjo `aganega lesa in furnirja in/ali les za celulozo in plo{~e. Zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les”), za pridobivanje tanina in destilacijo. Poro~a se v kubi~nih metrih brez skorje. Razlaga okraj{av: Eurostat - Evropski statisti~ni urad FAO - Organizacija za prehrano in kmetijstvo FAOSTAT - Statisti~na zbirka Zdu`enih narodov GFRA - Globalna ocena stanja in razvoja gozdnih virov ITTO - Mednarodna organizacija za tropski gozd JWEE - Skupni vpra{alnik o energiji iz lesa MCPFE - Ministrska konferenca za varstvo gozdov v Evropi UNECE - Ekonomska komisija Zdru`enih narodov za Evropo kratke novice Prevoj v pozitivnem trendu poslovanja italijanskih proizvajalcev lesnoobdelovalnih strojev V zadnjem ~etrtletju 2006 so se naro~ila italijanskim proizvajalcem lesnoobdelovalnih strojev in orodja pove~ala za 6,6 % glede na enako obdobje predhodnjega leta. ^eprav je trend {e vedno pozitiven, ta rezultat nakazuje zmanj{evanje ekspanzije, ki je okarakterizirala zadnjih {est ~etrt-letij. Klju~ni prispevek tvorijo tuja naro~ila, ki so porasla za 10,9 % glede na raziskavo tradicionalnega vzorca podjetij, ki predstavljajo celotno industrijo. Druga~en trend je zaznati na doma~em trgu, kjer so zabele`ili 8,8 % padec v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005. Kar zadeva cene, so italijanski proizvajalci, ki jih je anketirala Acimall Studies Office, izkazali 2,5 % pove-~anje. Manj{e zmanj{anje je zadevalo tudi naro~ila: sedaj imajo zasedeno proizvodnjo za 3,1 meseca v primerjavi z 3,4 meseci v obdobju julij-september 2006. Kvalitativna raziskava zaklju~uje sliko Acimalove analize: 65 % anketirancev meni, da bo proizvodnja ostala nespremenjena, 35 % pa jih meni, da se bo pove~ala. Na sre~o nih~e ne pri~akuje zmanj{anja. Zaloge so ostale enake v 69 %, zmanj{ale so se v 21 % in pove~ale v 10 %. Zaposlenost je v 90 % ostala enaka, v 10 % pa se je pove~ala. Drug ohrabru-jo~ faktor v tem primeru pa je, da nih~e ne ra~una na zmanj{anje delovne sile. Naslednje obdobje naj bi glede na vzorec {e prina{alo zadovoljstvo. To je mnenje 35 % anketiranih podjetij, ki pri~akujejo ponovno izbolj{anje stanja. 62 % jih meni, da bo stanje nespremenjeno in samo 3 % pri~akuje po-slab{anje (pozitivna bilanca +32). V naslednjih mesecih italijanski trg pri~akuje konstantni trend glede na 65 % anketirancev, 28 % jih pri~akuje izbolj{anje in preostalih 8 % poslab-{anje situacije (pozitivna bilanca +21). Dodatne informacije: Luca Rossetti telephone +39 02 89210200 rossetti@acimall.com Menjava vodstva v WEINIG ASIA Od februarja dalje je vodenje servisne in organizacije prodaje skupine WEINIG v Singapurju prevzel Gero Bauer. Od novembra 2004 je ta del vodil Robert Friese, ki bo prevzel nove dol`nosti v Weinigovem ju`noafri{-kem predstavni{tvu Astro. Bauer se je Skupini Weinig pridru`il leta 1996 in je skrbel za podro~je ASIA PACIFIC za WEINIGOVO pridru`eno firmo Raimann od leta 2004. Z dolgoletnimi izku{njami v Skupini Weinig in od-li~nim poznavanjem azijskopacifi{-kega podro~ja je Bauer dobro pripravljen za vodnje organizacije v Singa-purju. Dodatne informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2-4, 97941 Tauberbischofsheim Germany www.weinig.com ijaLes 59(2007) 1-2 strokovne vesti IMM - Cologne 2007 Razmah se nadaljuje avtorica Sanja PIRC IMM COLOGNE 2007, v svetovnem merilu vodilni sejem na podro~ju po-hi{tva in notranje opreme, je tudi letos z obilico sve`ih pristopov in s svojo dimenzijo globalnosti nadvse uspe{no pognal v tek novo poslovno leto v tej pomembni gospodarski panogi. Sklepna misel sejma bi bila, da je postalo opremljanje domov za potro{nike znova »in«. »Vznemirljivi in ~ustveno nabiti razstavni prostori kupcev ne pu{~ajo ravnodu{nih, kar zagotavlja v pohi{tveni industriji ve~je povpra-{evanje in posledi~no bolj{e rezultate v 2007«, je ob zaklju~ku sejma izjavil Wolfgang Kranz, direktor Kölnmesse, k ~emur mu je pritrdil tudi izvr{ni direktor zdru`enja nem{kih proizvajalcev pohi{tva (VDM) Dirk-Uwe Klaas. Njegov optimizem izhaja iz obilice sklenjenih poslov in udele`be {tevilnih trgovcev s prakti~no vseh koncev sveta na sejmu ter tr`nih raziskav, ki nava- jajo, da smo za~eli ljudje znova namenjati ve~ pozornosti svojim stanovanjem. O tem, da predstavlja imm cologne globalno tr`i{~e, ne gre dvomiti: 1.300 razstavljavcev (66 % tujih) iz 57 dr`av je v sedmih dneh pokazalo svoje izdelke, ki zajemajo {irok spekter od vrhunskega dizajna do najbolj klasi~nega pohi{tva. Pribli`no 115.000 obiskovalcem, od tega 34.000 kon~nih potro{nikov, ni ustavil niti hurikan Kiril, ki je v teh dneh povzro~al precej preglavic na tem koncu Evrope. Kljub dobrim napovedim doma~ega nem{kega tr`i{~a pa predstavlja gonilno silo nem{ke pohi{tvene industrije izvoz. Med poslovnimi obiskovalci je bilo tako ve~ kot 40 odstotkov tujih kupcev, med katerimi se je na ra~un rahlega zmanj{anja takih iz EU pove~al dele` kupcev iz ZDA, Azije, Rusije in Srednjega vzhoda, torej trgov, kjer igrajo vedno pomembnej{o vlogo contract posli. Novost leto{njega sejma IMM COLOGNE je bila »Architecture Code Cologne«, postavitev idealne hi{e, s katero `elijo dati v prihodnje {e dodaten poudarek arhitekturi, dizajnu in notranji opremi. Brez dvoma je projekt `e od prvega dneva pritegnil veliko zanimanje ciljne publike. Na splo{no je bila glavna odlika razstavljenega pohi{tva ~ist dizajn. Oblazinjeno pohi{tvo in naslonja~i so organskih, okroglastih, mehkih, pri`emajo-~ih se oblik, kajti znova je v modi pole-`avanje. Med tkaninami mo~no pred-nja~ijo valovite; prav tako je {e vedno v modi visoko kakovostno usnje. Pri oblazinjenem pohi{tvu je zapovedana lila barva. V ospredje stopajo temni lesovi. Moderni stenski elementi so zra~ni in fleksibilni. V takem prostoru je nepogre{ljiv dizajnerski plazma televizor. Tehnologija prav gotovo igra pomembno vlogo. Zelo popularen dodatek je tudi skrita plazma televizor, ki se pojavi {ele ob pritisku na gumb. Novosti in trendi na IMM COLOGNE 2007 IMM COLOGNE 2007 je bil znova veliki generator idej in impulzov na podro~ju pohi{tva in notranje opreme. V sklopu predsejemskih priprav je nem{ko pohi{tveno zdru`enje VDM tudi letos opravilo ob{irno raziskavo, v katero so bili zajeti proizvajalci in razstavljavci. Z anketo, ki je vsebovala tako splo{na kot specifi~na vpra{anja, so `eleli ugotoviti razvojne trende in te`nje na tem gospodarsko zelo pomembnem podro~ju. Vsem produktnim segmentom je enotna zelo jasno izra`ena namera, da se ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti KARE Design D ligne roset umikajo od slabih, cenenih masovno proizvedenih izdelkov in se osredo-to~ajo na zunanje in notranje vrednosti posameznega kosa pohi{tva. Anketirani {e vedno izpostavljajo kot glavno prioriteto estetiko. Od tod izhajajo tudi zahteve, ki se gibljejo v smeri novega pojmovanja razko{ja. Slednje namre~ ni ve~ zaznamovano s presti`em, statusom in debelino denarnice, temve~ s kakovostjo in oblikovanjem. Temu, kar je bilo neko~ kriti~no poimenovano kot »{iroka potro{nja«, je namre~ danes dodan {e dober, atraktiven in pri-vla~en dizajn. V tem kontekstu imajo posamezni pohi{tveni izdelki raznolike funkcije in uporabo. Dober primer je npr. high-tech, kjer je medijsko pohi{tvo, ki sledi ravnim zaslonom, sedaj v nasprotju z roman-ti~nimi elementi, modnimi zapovedmi prihajajo~e pohi{tvene sezone. Kar zadeva stil in oblikovanje, se ve~i-na proizvajalcev pohi{tva su~e okoli vzdu{ja {estdesetih. Navdihnjeni z vzorci, oblikami in barvami ustvarjajo zaobljeno, okroglasto pohi{tvo, organsko oblikovano, z ro`natimi ali abstraktnimi vzorci, ki nas lahko spominjajo tudi na za te ~ase zalo popularne tapete. Pohi{tvo je tako eden od zelo pomembnih stvari, s katerimi si lahko ljudje la`je `ivo prikli~emo v spomin `ivljenjski slog nekega ~asa, trenutno na vseh podro~jih zelo popularnih 60'. Zato bomo v prihodnje hrepeneli po romanti~nih elementih, ki nam bodo pripomogli k ustvarjanju doma~nosti v na{ih stanovanjih. Zaradi vedno hitrej{ega tempa `ivljenja `elimo imeti ljudje v svojih lastnih domovih veliko prostora za ~ustva, k ~emur pripomore tudi nekoliko nostalgije, ki jo ustvarja tako ~ustveno nabita notranja oprema. Rezultati zadnje raziskave, ki jo je opravil Allensbach Demosopic Insti- D IFDA tute, ka`ejo, da postajata pohi{tvo in notranja oprema vedno bolj izraz socialnega statusa. Ko so ljudi spra{evali o tem, katere osebne `elje imajo in kako jih uresni~ujejo, se je uvrstilo pohi{tvo in notranja oprema na tretje mesto, takoj za dru`enje s prijatelji in prostim ~asom. Za tem si sledijo v glavnem zunanji statusni elementi, kot so avto, obleka in nakit. STALNO POVE^EVANJE MULTIFUNKCIONALNOSTI Kot `ari{~no to~ko vseh produktnih segmentov so na IMM COLLOGNE 2007 izpostavili pove~evanje multi-funkcionalnosti. Ta razvojni trend ni nov, le dodatno potrjuje vedno odmev-nej{o `eljo kupcev po pohi{tvu, ki bo ve~namensko in funkcionalno obenem. Ljudje `elijo pri svojem pohi{tvu tudi sami okusiti lastno kreativnost in u`ivati v svobodi oblikovanja, zato jim morajo proizvajalci pohi{tva ponujati take re{itve, ki omogo~ajo pokrivanje, zgibanje, vrtenje, obra~anje, prekrivanje ipd. PRILJUBLJENI LESOVI V porastu bo serija temnih lesov. Oreh – svetel ali temen – bo v prihodnje okrepil svoj polo`aj. Kar zadeva postelje in kredence, je popularna kombinacija s kromom ali barvastim aluminijem. Temen hrast pusti izrazit vtis tudi na zelo izbran okus. Napovedujejo tudi nadaljnjo nara{~anje uporabe tropskih lesov, kot so zebrano, palisander, tik ali wenge. Najpomembnej{i lesovi, ki se trenutno uporabljajo za pohi{tvo in notranjo opremo, so bukev, tudi rde~a jedrovina bukve, jesen, jel{a in breza. Barvni spekter teh lesov se raz{irja prek svetlih nians do be` in rde-~ih tonov ter naprej do zmernih rjavih nians. Na drugi strani pa prevladujejo pri masivnem pohi{tvu les tise, jelke in smreke, ki je praviloma povr{insko obdelan samo z olji ali voski. Obenem ijaLes 59(2007) 1-2 □ briihl & sippold - "Plopp" strokovne vesti se obeta pove~ana uporaba doma~ih sadnih dreves, posebej ~e{nje z njenimi prefinjenimi rde~kastimi vzorci. Prav tako se bomo v prihodnje lahko ve~krat sre~ali z lesovi jablane, hru{ke in slive, ki se bodo pojavljali ali kot zanimive in atraktivne intarzije ali kot zanimivi kosi masivnega pohi{tva. Sadni lesovi naj bi bili na pohodu! KREDENCA, REGAL, MIZA IN STO L Izdelki iz masivnega lesa `e vrsto let utrjujejo svoj ekskluzivni polo`aj v visokem cenovnem razredu; ekolo{ke odlike in neprimerljiva povr{inska obdelava ta status masivi samo krepita, zato se tudi v prihodnje na tem podro~ju ne pri~akujejo kake spremembe. Tudi furnir ima {e naprej pomembno vlogo v zgornjem cenovnem razredu. Pri stenskih elementih, ki se uvr{~ajo v visoki cenovni razred, prevladuje les v kombinaciji s steklom, kovino ali viso-kokakovostnimi sinteti~nimi masami, kar se ka`e v izbranih kompozicijah. Poleg olj, voskov, barv in glazur so pri povr{inski obdelavi zelo popularni tudi laki, pri ~emer spet nara{~a dele` uporabe visokosijajnih. Kar zadeva barve, obstaja izrazit trend k ve~barvnih nian-sam. OBLAZINJENO POHI[TVO Razen okroglin, ki izvirajo iz {estde-setih, sta stil in dizajn oblazinjenega pohi{tva zelo moderna. [e vedno ostaja povpra{evanje po velikih in napihnjenih oblikah. Sestavi za dnevne sobe ponovno vklju~ujejo rafinirane, prefi-njene oblike, kot so trino`niki, postelje za goste, ali pametne, skrite predal~ke za prenosne telefone in knjige. Med tkaninami za prevleke prevladujejo naravni materiali: volna, runo, lan, bomba` in platno. Na podro~ju sinte-ti~nih vlaken je uporaba mikrofibre `e presegla svoj vrh. Novi trend je kovinska barva, srebrna in zlata. V celoti na- ijaLeS 59(2007) 1-2 ra{~a {tevilo pletenih in vezenih tkanin z razli~nimi povr{inskimi teksturami. Veliki povr{inski vzorci – pogosto proizvedeni iz izbranih dlak, kot so alpaka, angora, ka{mir ali kamelja dlaka – se pona{ajo z avtenti~nim izrazom in so izjemno prijetne na otip. Svoj polo`aj si bo tudi v prihodnje obdr`alo usnje. ^e kje, se {e posebej pri oblazinjenem pohi{tvu zahteva kakovost ter enostavno vzdr`evanje izdelka. BARVITOST IN VZORCI Kar zadeva prevleke, lahko pri~aku-jemo v prihajajo~i sezoni drzne, kri~e~e barve. Leto{nja modna zapoved je lila – ves razpon od barve jaj~evca do ne`no vijoli~astega {panskega bezga. Na svoj ra~un prihaja tudi modra v vseh odtenkih. Bohotili se bodo cvetli~ni vzorci, proge, kockasto blago in celoten spekter naravnih nians. Letos bo znova pri{la na svoj ra~un klasi~na ~rno-bela kombinacija. POHI[TVENI SAFARI 2007 Raziskovalci so enotnega mnenja, da bo v prihodnosti nara{~ala zavest o pomembnosti dru`inskega `ivljenja. Zato je pomembno, da bodo proizvajalci pohi{tva ljudem omogo~ali veliko in dobro izbiro izdelkov, ki se bodo pona{ali s prefinjenimi in rafiniranimi inovacijami. Novo, lepo in pametno oblikovano pohi{tvo bo potencialne kupce o~aralo predvsem s samosvojo obliko in ve~namensko uporabnostjo. Za vedno ve~ ljudi postaja dizajn odlo-~ilnega pomena – ali se vanj zaljubijo na prvi pogled ali pa jim vzbuja antipatijo. Kakovost `ivljenja se pri ljudeh ne povezuje ve~ samo z dobro hrano ali prijetnimi po~itnicami, temve~ vse bolj tudi z njihovimi domovi, kjer se ljube~e in vdano lotevajo oblikovanja in opremljanja. EU strokovne vesti D magis ijaLes 59(2007) 1-2 strokovne vesti Jonas Design marble Walter Knoll D Tojo Christine Kröncke D Cassina side es D We ko ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti D HJELLE D VARANGIS D INCANTO D INCANTO LIFT uvr{~en v hit guide 2007 na imm cologne Tomov izdelek nove sezone LIFT je na slovitem kölnskem pohi{tvenem sejmu imm cologne 2007 uvr{~en med znanilce novih mednarodnih pohi{tvenih trendov. Na slovitem kölnskem pohi{tvenem sejmu imm cologne, ki je v ponedeljek, 15. januarja 2007 ponovno odprl svoja vrata, je skupina To m `e pred otvoritvijo po`ela priznanje. Tomov izdelek nove sezone LIFT je bil uvr{~en med znanilce novih mednarodnih pohi{tvenih trendov, predstavljene v sejemski publikaciji hit guide 2007. Med drugim je omenjeni izdelek vzbudil izjemno zanimanje v tiskanih medijih mnogih znanih revij iz celega sveta, kot tudi pri svetovno znanih televizijskih hi{ah RTL, RTL1, SAT 1, ZDF in drugih, kjer je bila objavljena predstavitev podjetja TOM in leto{njega modela LIFT. »Skoraj prelep, da bi se ~lovek nanj vsedel: sede`ni program LIFT slovenskega prozvajalca To m deluje kot skulptura v prostoru, ki ji tehnologija omogo~a, da se vedno znova prilagaja potrebam uporabnika ali uporabnice. S programom LIFT si ta strokovnjak za sede`no pohi{tvo utira pot med svetovno avantgardo,« so strokovni sodelavci kölnskega pohi{tvenega sejma utemeljili uvrstitev sede`a LIFT v hit guide 2007. »Absoluten hit v javnih prostorih ali izjemen dizajnerski kos za dom.« Uvrstitev v hit guide 2007 potrjuje vizijo ustvarjalcev pohi{tva v skupini Tom. »Na{e izhodi{~e je, da trende kreiramo in ne, da jim sledimo. Vedno smo vztrajali na tem, da ni razloga, da izvirno slovensko oblikovanje ne bi moglo parirati ostalim ustvarjalcem trendov svetovne pohi{tvene industrije,« je ob prilo`nosti povedal Jani Bav~er, ki je skupaj z Damjanom Ur{i~em zasnoval LIFT. »Pozicija sledilca poslovno ni hvale`na, zato vlagamo v razvoj in potro{nika navdu{ujemo za novo,« dodaja Bruno Gri~ar, predsednik uprave To m O izdelku: Sede` LIFT oblikovalcev Damjana Ur{i~a in Janija Bav~erja je zasnovan kot minimalisti~na skulptura, ki ji tehnologija omogo~a, da se vedno znova prilagaja potrebam uporabnika ali uporabnice. Deli skulpture, ki temelji na linijah kocke, se s pomo~jo posebnih vzvodov namre~ mehko dvigajo in spu{~ajo. V najni`jih pozicijah je LIFT tako udobno po~ivali{~e ali sede`, v najvi{jih pa mizica ali naslonjalo za roke. Da je Lift resni~no atraktiven izdelek, ka`e tudi njegov za~etni uspeh na njegovi tr`ni poti. O imm cologne: Kölnski pohi{tveni sejem imm cologne je vodilni pohi{tveni sejem na svetu, ki vsako sezono prvi predstavlja nove trende na podro~ju opreme doma. Publikacija hit guide, ki je prvi~ iz{la leta 2004, slu`i kot vodi~ po novih trendih, ki jih sejem predstavlja mednarodnemu ob~instvu. Neodvisni strokovnjaki so za hit guide 2007 izbirali med 294 izdelki 155 proizvajalcev iz vsega sveta. S ponosom lahko povemo, da je razstavni prostor TOM bil eden najbolj obiskanih razstavnih prostorov na sejmu. ijaLes 59(2007) 1-2 uspehi strokovne vesti HOLZMA Plattenaufteiltechnik GmbH Usmeritev prihodnosti: racionalizacija proizvodnih procesov V iskanju možnosti prihrankov ob nezmanjšani visoki kvaliteti izdelka je mnogo podjetij že našlo pravi odgovor: avtomatiziranje procesov in povezovanje programske opreme. Pri HOLZMI dajejo glavni poudarek na povezavi programov za planiranje proizvodnje s programom za optimiranje razžagovanja - to ob ustreznem strojnem parku omogoča hitro, učinkovito in cenovno ugodno proizvodnjo. Moderni trendi vodijo k vse bolj kompleksnim sistemom gospodarskega nadzora vseh procesov v podjetju. Dandanes ima že praktično vsak obrat software za planiranje proizvodnje (npr. ERP aH PPS sistem), ki nudi podporo pri spremljanju naročil, izdajanju računov, nabavi in proizvodnji. Pojavlja pa se potreba po povezavi tega sistema s sistemom optimiranja. Taka povezava nudi mnoge prednosti: • optimiranje nabave materiala in s tem hitrejše obračanje zalog, • zmanjšanje odmorov v poteku proizvodnje, • boljši izkoristek materiala zaradi bolj učinkovitega krojenja in uporabe ostankov, • uporabniku prijazni programi omogočajo odčitavanje gospodarsko pomembnih podatkov in zmanjšujejo možnost napak. Posebnega pomena pri povezovanju programov je njihova kompatibilnost. Pri Holzminem programu za optimi- ranje krojenja plo{~ SchnittProfit (angl. Cut-Rite) prenos podatkov poteka prek kompatibilnih ASCII ali Access bank podatkov. V PPS sistem vnesemo naro~ila oz. proizvodne naloge, na osnovi katerih program izdela kosovnice. Te se izvozijo v program za optimiranje SchnittProfit, ki generira optimirane na~rte raz`agovanja. Pri tem upo{teva {tevilne faktorje optimiranja, kot so kosi, plo-{~e, formati, barve, pri`agi in novi ostan- ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti ki, predvsem pa omogoča stroškovno komponento optimiranja, saj omogoča cenovno ovrednotenje materialov. Optimiran načrt ražgagovanja gre nato v obdelavo na stroj za krojenje plošč. Operater na monitorju prek programa za krmiljenje CADmatic dobi natančne informacije o potrebnih ploščah za naslednji nalog. S tem se izognemo nepotrebnim časom mirovanja, saj ima operater čas, da pravočasno pripravi potreben material za proizvodnjo naslednjega naloga. Če je na voljo avtomatizirano skladišče plošč, poteka priprava in podajanje ustreznih ploščavtomatsko. Vzporedno se lahko po želji iz PPS sistema uvažajo in pošiljajo na žagarski obrat še drugi podatki, kot so npr. po-datki za obdelavo robov aH obdelavo na CNC večstopenjskem obdelovalnem stroju. Ti podatki se lahko pojavijo tudi na etiketah aH črtnih kodah. Tok podatkov teče tudi v obratni smeri: skladišče prejme povratno informacijo o porabljenih ploščah in uporabnih ostankih; na ta način se stanje skladišča tekoče ažurira in usklajuje. Prav tako je možno preverjati, koliko časa in materiala ter kateri material je bil porabljen za proizvodnjo posameznega naloga. Prednosti: • na osnovi podatkov lahko razberemo potencial racionalizacije, • enostavno lahko sledimo časovnemu poteku projekta, kar pri ponovitvah omogoča boljše planiranje, • natančne kalkulacije omogočajo izdelavo tržno pravilnih ponudb, • možno je predvideti proizvodne konice in enakomerneje porazdeHti obremenitve proizvodnje, • zaradi natančnih podatkov je možno znižati stanje zalog in • mnoge druge prednosti. Program za optimiranje SCHNITT PROFIT verzija 8.0: • omogoča izmenjavo 13-krat več informacij s PPS sistemom kot doslej, • vsakemu kosu lahko priredimo več kot 100 različnih informacij, • znižanje stroškov proizvodnje zaradi boljšega planiranja in optimiziranega poteka vseh procesov, • upravljanje z ostanki materiala je nadaljnji faktor znižanja stroškov -prej je bila ta možnost dostopna le industrijskim obratom, z verzijo 8.0 pa je dostopna tudi manjšim obratom (Practive varianta). Logo Schnitt Profi(t) Version 8.0 Strojni park? Mo`nosti so {tevilne in zajemajo celoten spekter mo`ne opreme in izvedbenih razli~ic, prilagojenih `eljam vsake posamezne stranke – bodisi da gre za manj{i ali srednji obrat ali pa za potrebe industrije. Skrajni domet je vsekakor popolnoma avtomatizirani HBV 380 robotic sistem, ki deluje popolnoma »brez posadke« in zdru`uje Holzmino tehnologijo krojenja plo{~ in Bargstedtovo portalno tehniko avtomatskega podajanja in zlaganja. Omo~a popolnoma avtomatizirano in racionalno proizvodnjo bodisi enega kosa ali obse`nih in raznolikih serij. Izkoristite vse mo`nosti programske opreme! Najpomembneje pri vsej zadevi pa je: izkoristite vse mo`nosti, ki vam jih visoko razvita programska oprema nudi! Pravilno od~itavanje in interpretiranje podatkov je vitalnega pomena, zato se investicija v strokovno {olanje v Holzminem {olskem centru {e kako izpla~a! HOLZMA Plattenaufteiltechnik GmbH Holzmastraße 3 75365 CALW-HOLZBRONN DEUTSCHLAND http://www.holzma.de Tel. +49 7053 690 Fax +49 7053 6174 Generalni zastopnik: Lesnina in`eniring d.d. Ljubljana Parmova 53, Ljubljana tel. 01/4720-777 fax 01/4362-191 www.lesnina-inzeniring.com ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti Rihter d.o.o. Podjetje Rihter d.o.o. postaja z novo investicijo v tehnološko opremo eden izmed večjih proizvajalcev montažnih hiš na slovenskem trgu. Na sejmu Dom se bomo predstavni v hali A, kjer bomo poudarili naše novosti za leto 2007. Naš prodajni program tako postaja še močnejši in zadovoljuje potrebe tudi najzahtevnejših kupcev, saj vam podjetje Rihter tako ponuja: • montažne hiše, • lesene hiše, • ostrešja, • nadgradnje. Novosti Rihter hiš v letu 2007: • investicija v popolnoma novo avtomatsko razrezno linijo in novo montažno mizo; • povečanje proizvodnih kapacitet za več kot 50 %, kar pomeni kapaciteto okoli 65 hiš na leto; • predstavitev novih sistemov gradnje, ki se približujejo PASIVNI hiši; o Standard (osnovni zaprt sistem, za tiste ki želijo največ za svoj denar), o Standard plus - NOVO (difuzijsko odprt sistem z odlično ijaLeS 59(2007) 1-2 izolacijo), o Standar plus Aku - NOVO (sistem z vgrajenimi zidaki za akumulacijo toplote), o Natura (sistem iz popolnoma naravnih materialov). Več informacij pa na Sejmu DOM in od takrat dalje tudi na naših internet straneh www.rihter.si Na sejmu Dom se bomo predstavili s svojimi novostmi, hkrati pa bomo poleg prodajne funkcije nudili svetovanje priznanih slovenskih ARHITEKTOV, s katerimi sodelujemo skupaj pri oblikovanju hiš Rihter. Za vse kupce, pa nudimo tudi dodatne ugodnosti naših partnerjev: • Hypo Banka in Bank Austria (financiranje), • Gorenje (pohištvo in bela tehnika), • Razgoršek (oblazinjeno pohištvo), • Globaling (vodne postelje in oblazinjeno pohištvo), • Yucca (popolna oprema hiš Rihter). Veselimo se Va{ega obiska na na{em razstavnem prostoru. ES strokovne vesti Poslovno svetovanje in u~inkoviti odnosi avtorica Helena POV[E, Poslovno svetovanje Helena Pov{e s.p., e-po{ta: helena.povse@yahoo.com »Poslovno svetovanje je odnos med naro~nikom in svetovalcem. ^eprav je ta odnos vzpostavljen na osnovi poslovnega izziva, so njegovi temelji subjektivni. Zgrajen je na zaupanju v strokovnost in osebno integriteto ter na `ivljenjski energiji, ki se pretaka v ~asu medsebojnega sodelovanja« (Katalog Zdru`enja za management consulting Slovenije, 2006). ^lovek je v vsej svoji zgodovini oblikoval skupine, iz katerih so iz{li posamezniki, vredni zaupanja drugih ~lanov skupine za re{evanje dolo~enih te`av. Resda niso imeli izobrazbe, imeli pa so talent. To so bili prvi zdravilci, vodje plemenskih skupnosti, kasneje duhovniki in karizmati~ni voditelji. Pomo~ in svetovanje sta se razvijala vzporedno z dru`bo in gospodarstvom ter se raz{irila na mnoga podro~ja `iv-ljenja. Medtem ko je bilo svetovanje opazno skozi celotno obdobje ~love-kove civilizacije, pa je teorija svetovanja stara manj kot sto let, teorija poslovnega svetovanja pa celo manj kot petinsedemdeset let. Poslovno svetovanje bi po svoji osnovi opredelitvi lahko primerjali s pravnim ali zdravstvenim svetovanjem. V vseh teh primerih gre za strokovne nasvete, ki jih svetovanec nudi posamezniku ali skupini. Vendar se poslovnim svetovalcem veliko pogosteje kot zdravnikom ali odvetnikom dogaja, da morajo »iskati svoje stranke« oziroma »tr`iti svoje storitve«. Lippitt (1986) je poslovno svetovanje opredelil kot proces iskanja, dajanja pomoči osebi, skupini organizaciji ali večjemu sistemu z namenom, da ta mobilizira notranje in zunanje vire tako, da se sooči s problemom in vloži napore v spremembe. Svetovalec je tisti, ki izobražuje, postavlja diagnozo, svetuje in ima vlogo povezovalca. Svetovanec oziroma naročnik pa je tista oseba (par ali družina, majhna ali večja skupina, podjetje ipd.) ki je lastnik problema. Svetovalec samo svetuje, predlagane rešitve pa izvaja naročnik, svetovanec. Tako kot drugje, se tudi pri poslovnem svetovanju sprašujemo o učinkovitosti. Lippitt (1986) pozna šest faz procesa poslovnega svetovanja, in sicer: • začetni stik in vstop, • pogodba in oblikovanje odnosa svetovanja, • opredelitev problema skozi diagnostično analizo, • določitev ciljev in načrt izvedbe, • izvedba akcije in ovrednotenje, • dokončanje pogodbe. Pri začetnem vzpostavljanju stika so v osnovi tri možnosti izbire: stik vzpostavi svetovanec, stik vzpostavi svetovalec aH pa med njima posreduje tretja oseba. Odnos svetovalca do svetovanca v tej fazi je predvsem poslušanje in razčiščevanje. Težava svetovalca je v pomanjkanju znanja, vsebine in ozadja (zgodo- vine) problema, prednost pa je v tem, da je lahko objektiven, ker je zunanja oseba. Pomembno je tudi, da si v tej fazi svetovalec in svetovanec razjasnita, koliko ~asa, energije, kredibilnosti in zaupanja sta pripravljena vlo`iti v re{e-vanje problema. Nadalje je pomembno, da svetovalec in svetovanec preverita, ~e obstaja med njima mo`nost za razvoj u~inkovitih partnerskih (diad-nih) odnosov. Treba je poudariti, da ne gre za dru`inski ali prijateljski odnos, pa~ pa je treba, da oba, tako svetovalec kot tudi svetovanec, opredelita svoje zavestne in podzavestne ovire za nastanek partnerskega (diadnega) odnosa. Obdobje testiranja sposobnosti odnosa je pomembno pred podpisom pogodbe. V pogodbi pa je treba navesti `elene cilje in dolo~iti, kdo je za kaj zavezan. Svetovanec ima mo~no `eljo vedeti, koliko ~asa, energije in obvez je svetovalec pripravljen vlo`iti, svetovanec pa `eli vedeti, kak{no podporo lahko pri-~akuje ter kak{ne so njegove finan~ne in ~asovne obveznosti. In kaj smo se nau~ili iz Lippittove teorije? Predvsem to, da bomo kot poslovni svetovalci imeli mnogo te`jo nalogo zgraditi u~inkovit odnos s svetovalci kot pa tehni~no izpeljati poslovno svetovanje po pogodbi. Viri in literatura: 1. Lippitt Gordon, Lippitt Ronald: The Consulting Process in Action, 2. izdaja, Jossey-Bass Pfeiffer, San Francisco, 1986, str. 213 2 Katalog Zdru`enja za management consulting: Gospodarska zbornica Slovenije, 2006 ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti Skup{~ina EPF (European Panel Federation) avtor Gorazd ULBL, LESNA TIP Oti{ki Vrh d.d. LESNA TIP Oti{ki Vrh d.d., slovenska proizvajalka ivernih plo{~, je tudi ~lanica Evropskega zdru`enja proizvajalcev ivernih plo{~ – EPF (European Panel Federation) s sede`em v Bruslju. V okviru letnega programa sre~anj je bila dne 27. in 28.2.2007 v Bruslju skup{-~ina EPF, katere smo se kot ~lanica tudi udele`ili. Na podlagi udele`be na skup{~ini, ki se je ukvarjala s pere~imi problemi evropskih proizvajalcev ivernih plo{~, povzemamo sti~ne to~ke glede problematike, ki pesti vse evropske proizvajalce ivernih plo{~ ter pozitivne premike, v smislu priznavanja prizadevanj proizvajalcev iver-nih plo{~, ki so `e vidni v raznih dokumentih izdanih s strani evropske komisije. Problematika, ki pesti vse evropske proizvajalce ivernih plo{~ se nana{a predvsem na velik porast cen lesnih surovin – lesne biomase, ki je potrebna za proizvajanje ivernih plo{~. Vpliv na dvige cen lesnih surovin imajo predvsem nepravilno naravnane energetsko potratne proizvodnje, ki spodbujajo proizvodnjo elektrike iz lesa za kar so ve~ino-ma subvencionirani s strani dr`av ~lanic. Mnenje EPF kot zdru`enja ter LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d., ki si za zajezitev tkim. kurjenja lesa, ki nasproti lesnopredelovalnim industrijam ne ustvarja nikakr{ne dodane vrednosti, prizadeva tudi na dr`avni ravni in o tem vseskozi tudi obve{~a in opozarja slovensko javnost je, da je potrebno zajeziti odpiranje daljinskih sistemov na ogrevanje ter elektrarn na industrijsko uporabno lesno biomaso, saj tak{ni ukrepi povzro-~ajo nepopravljivo {kodo lesnopredelovalnim industrijam. Omenjena dejstva povzema tudi dokument Evropske komisije (DG ENTRR/ I/3/JW RES WG 2/2006), ki je bil izdan v za~etku januarja 2007, v katerem evropska komisija opozarja, da je potrebno pove~ati uporabo lesne biomase v industrijske namene, zajeziti subvencioniranje energetsko potratne proizvodnje elektri~ne energije iz biomase ter sprejeti ukrepe, ki bodo zmanj{ali ~ezmejne razlike glede povpra{evanja in ponudbe. Mnenje LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d., ki si bo tako na evropski kot tudi na slovenski ravni {e naprej zavzemala za za{~ito slovenske lesnopredelovalne industrije je, da je potrebno tudi na dr`avni ravni sprejeti ukrepe, ki bodo sledili omenjenim evropskim smernicam ter tako podpreti lesnopredelovalno industrijo, ki ima glede na naravne mo`nosti in dolgoletno tradicijo odli~ne mo`nosti za razvoj. Nenazadnje je pomembno tudi omeniti, da slovenska lesnopredelovalna industrija zagotavlja prek 20.000 delovnih mest in v nasprotju s prej omenjeno energetsko potratno proizvodnjo energije iz industrijsko uporabne lesne biomase ustvarja veliko ve~jo dodano vrednost na zaposlenega. kratke novice Titus+Lama+Huwil na sejmih februarja in marca 2007 Skupina Titus+Lama+Huwil se je v mesecu februarju in se bo v mesecu marcu predstavila na naslednjih mednarodnih sejmih: • ZOW 2007 Bad Salzuflen v Nemčiji (26.02.2007-01.03.2007), • EFE Malezija v Maleziji (04.03.2007-08.03.2007), • Mebel v Makedoniji (07.03.2007-13.03.2007), • MICRO-WOOD v Grčiji (14.03.2007-18.03.2007), • Closet and Home Organisation exhibition v Chicagu, ZDA (22.03.2007-23.03.2007), • Interzum Guanghzou na Kitajskem (27.03.2007-30.03.2007). Na sejmu ZOW 2007 Bad Salzuflen v Nemčiji (v času od 26.02.2007 do 01.03.2007) se je na razstavnem prostoru B2 in B4 v hali 19 skupina Titus+Lama+Huwil predstavila s svojim celotnim programom, s poudarki na novostih: Huwilift dvižni mehanizmi z integriranim blaženjem, Glissando, integrirani blažilec za odmične spone, in Titus Combi Dowel, kombinirani steznik, ki združuje prednosti steznikov iz cinka in jekla. Poleg tega je skupina razstavila inovativne rešitve za spajanje plošč iz satovja brez okvirja in vse druge izdelke iz standardnega programa okovja za pohištvo. D ijaLes 59(2007) 1-2 strokovne vesti Jelovica na trdnih poslovnih temeljih [kofjelo{ka JELOVICA je lani ustvarila za 6,463 milijarde tolarjev oziroma za 27 milijonov evrov prihodkov, kar je osem odstotkov ve~ kot leto prej. »Lani smo prodajne na~rte presegli, pove~ana realizacija pa `al ni obrodila bolj{ega rezultata. Kljub vsemu izkazujemo nerevidiran dobi~ek 18 milijonov tolarjev oziroma dobrih 75.000 evrov, kar je za skoraj tretjino ve~ kot v letu 2005. Letne prodajne na~rte smo presegli za dva odstotka, glede na leto 2005 pa za osem odstotkov,« je razlo-`ila predsednica uprave mag. Nada Marija Slovnik. Bruto dodana vrednost podjetja in bruto dodana vrednost na zaposlenega sta glede na rezultate iz leta 2005 bolj{i za nekaj odstotnih to~k. Dodana vrednost na zaposlenega je v JELOVICI dober odstotek nad povpre~jem panoge v dr`avi. Z nerevidiranim poslovnim poro~ilom za leto 2006 se je v~eraj seznanil tudi nadzorni svet. Nadzorniki ve~jih pripomb niso podali, vendar so upravi predlagali, da ve~jo pozornost nameni pove~anju prodaje, zmanj{anju stro{-kov in pove~anju produktivnosti. Zna-~ilnost lanskega poslovnega leta je izrazit porast prodaje na slovenskem trgu, ki je ve~ja za 23 odstotkov glede na leto 2005, v primerjavi z letom 2004 pa je ve~ja skoraj za polovico (47 odstotkov). Zaradi tega se v skupni prodaji zmanj{uje dele` izvoza, ki se mu bodo morali v tem letu bolj posvetiti. Jelovica ima danes 570 zaposlenih (od tega 36 v invalidski delavnici), ob~asno so morali lani najeti tudi kooperante. Zagotovo bi bil lanski dobi~ek ve~ji, ~e se ne bi izjemno pove~ali stro{ki materiala, ki so glede na leto prej ve~ji za 16 odstotkov, in storitev, ki so se pove~ale za 28 odstotkov. Cena hlodovine se je pove~ala za dobrih 28 odstotkov, steklo dvakrat po sedem odstotkov, veliko vi{jo ceno dosega tudi okovje. Posebno poglavje so te`ave z nabavo lesa. »@e v prvih lanskih mesecih smo ~utili pomanjkanje lesa, vendar smo to pripisovali hudi zimi. Sneg je skopnel, cene pa so {e vedno nara{~ale, te`ave z dobavo lesa so se nadaljevale. O razlogih lahko zgolj ugibamo, menimo pa, da je za to kriv pove~an izvoz v sosednje dr`ave,« razmi{lja predsednica uprave. Cena kubi~nega metra smrekove hlodovine se je v dobrem letu zvi{ala za skoraj 20 evrov. Po na~rtih uprave za leto 2007, ki jih je na decembrski seji potrdil tudi nadzorni svet, bo JELOVICA rasla s osemodstotno rastjo prodaje in sedemodstotno rastjo donosnosti kapitala, najmanj tak{no rast kapitala pa terjajo tudi lastniki. Oktobra lani sta dr`avna KAD in SOD objavila razpis za prodajo njunega dele`a v {kofjelo{ki JELOVICI. Zaradi velikega interesa sta se sklada odlo~ila za dra`bo skoraj 25-odstotnega dele`a, ki pa je bila zaradi najave ponudbe za prevzem ta teden odpovedana. »Kdorkoli bo na{ najve~ji lastnik, pri~akujemo, da bo sledil na-~rtom, imel podobne poglede na poslovanje in zaposlovanje kot uprava in nadzorni svet. Razumeli bomo, ~e bo novi lastnik spodbujal nadaljnji razvoj vseh zastavljenih programov, veseli pa bomo vlaganja v tehnologijo,« je dejala Slovnikova. V medijih se ob~asno pojavljajo podatki o dr`avni pomo~i, ki naj bi jih JELOVICA prejela v zadnjih letih. V resnici je podjetje zelo redko dobilo dr`avno pomo~. Leta 2003 je dobila 30 milijonov tolarjev kredita, v letu 2004 je bila dr`ava zgolj porok za najem kredita pri banki, isto leto pa so prosili tudi za odlog prispevkov za eno-mese~no izpla~ila pla~. Vse obveznosti so poravnali. Po dolgih letih se je JELOVICA lotila obnavljanja tehnolo{ke opreme. V obratu monta`nih hi{ v Preddvoru so tik pred investicijo v podalj{anje proizvodne hale, do konca marca pa bodo dobili nov CNC stroj za izdelavo zahtevnih izdelkov na podro~ju stavbnega pohi{tva. »Na{a dolgoro~na usmeritev ostaja proizvodnja stavbnega pohi{tva in monta`nih hi{. Januarja smo prodajo hi{ pove~ali za ve~ kot 100 odstotkov glede na isto obdobje lani, kar pomeni, da smo ujeli stik s kupci. To nam je uspelo z nenehnim sledenjem razvojnim trendom, varovanjem okolja in upo{tevanjem zahtev po racionalni rabi energije. To se ka`e tudi v na{ih bodo-~ih izdelkih: pasivnih, nizkoenergij-skih hi{ah z vsemi vgrajenimi elementi,« je zadovoljna predsednica uprave Marija Nada Slovnik. ijaLes 59(2007) 1-2 ars les Les zares Razstava Jurija Kunaja, absolventa lesarstva v galeriji Gozdarskega in{tituta Slovenije 23. januar – 9. februar 2007 avtor Miha HUMAR V tednu pred kulturnim praznikom je Jurij Kunaj na Gozdarskem in{titutu Slovenije predstavil svoje delo. V njegovih izdelkih se odslikava poznavanje materiala in smisel za estetiko. Jurij Kunaj je pre`ivljal otro{tvo v zavetju mogo~nih gozdov in prostranih travnikov, polnih `ivljenja na pobo~jih Kozjanskega. To okolje mu je nudilo neskon~no mo`nosti za igro in spro{~anje otro{ke domi{ljije. To je bil peskovnik ustvarjalnosti. Jure pravi, da je prva strast do lesa zrasla skozi luknjo, ki jo je z zarjavelim dedkovim svedrom kot petletni otrok zvrtal skozi kostanjev kos lesa. Osnovno{olske napade domi{ljije je na skrivaj krotil z lesom, takrat edini z ro~nim orodjem obvladljiv material, ki ga je znova in znova pripeljal do nenavadnih izdelkov in naprav. V najstni{kih letih se jih je {e sramoval in jih zato {e skrbno skrival. Ustvarjalnost, ideje in `elja po novih znanjih so gnale Jurija Kunaja v mesto, kjer se je u~il, ustvarjal in izpolnjeval znanje o lesu. Tudi danes kot {tudent ne more mimo svojih kozjanskih korenin, {e vedno se znova in znova vra~a tja, kjer jih poi{~e, kadar i{~e svobodo in sprostitev. Strast do lesa in spo{tovanje do narave pa je z leti pre{la v neukrotljivo ljubezen in odvisnost od uresni~evanja idej, ki vedno znova norijo po glavi. Zapre se v delavnico, v zibelko, kjer se rojevajo nova `ivljenja. Tokrat ga ni ve~ sram! Mislim, da si Jurij Kunej zaslu`i iskreno pohvalo za predstavljena dela in pogum in zahvalo, da jih je delil z nami. Upam, da bomo imeli tudi v prihodnosti {e mo`nost ob~udo-vati njegova dela. Kontaktni podatki: Jurij Kunaj Gubno 52 3261 LESI^NO e-po{ta: jure.kunaj@gmail.com ijaLeS 59(2007) 1-2 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: /Verne plošče - 3. del V reviji Les {t. 9-10/1986 do {t. 9-10/1987 `e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo klimatizírati -a m izpostaviti plo{~o zraku z dolo~eno temperaturo in vlago ter tako uravnavati vlago v plo{~i klimatisieren to condition kolút -a in okrogla plo{~a, ki je v primerjavi s premerom razmeroma tanka: brusilni -, pal~ni -, `lebi~asti - Scheibe f disc kondicioníranje -a s ustvarjanje higroskopi~nega ravnovesja, pri ~emer se znotraj plo{~e izena~ijo vlaga, temperatura in napetosti Ausreifung f conditioning kóni~en -~na –o (stô`~ast) podoben sto`cu: -o deblo, -a deska, o- kladivo, -i mlin konisch LEGENDA: conical Slovensko (sinonim) konôplja -e ` Opis (definicija) bi~nata rastlina, ki jo gojijo zaradi vlaken in Nemško semena Angleško Hanf m Hemp ivér -i ali -a m (ivérje -a s) majhni lignocelulozni delci lesa razli~nih oblik: drobni ko{~ki lesa, lesni drobir; na~in pridobivanja iverja: drobljeno -; lu{~eno -; rezano -; sekano -; vrste iverja: cefrano - ali trgano -; fino -; grobo -; koni~no -; kosmi{asto -; lu{~eno -; mleto -; plosko -; prizmati~no -; rezano -; sekano - Span m Particle iverílnik -a m stroj za izdelavo iveri; vrste iverilnikov: cilindri~ni -; - za dol`inski les; - za metrski les; obro~asti -; plo{~ni -; horizontaini -; vertikalni -; po{evni -; (glede na polo`aj plo{~e in kót dozirnega korita) Zerspaner m flaker, cheaper ivérna plô{~a -e -e ` (ivérka –e `) ( ne: iverica) plo{~a, izdelana iz iverja lignoceluloznih materialov (prete`no lesa) z lepilom, toploto in pritiskom; vrste ivernih plo{~: glede na uporabnost: - obstojne pri povi{ani relativni klimi (tip TP 20), - obstojne pri povi{ani relativni zra~ni vlagi (tip TP 100), - obstojne proti glivam in insektom (tip TP 10 0 G); na obliko: - z normalnimi ivermi, - z velikimi plo{~atimi ivermi, - z vlaknenim zunanjim slojem, - z usmerjenimi ivermi; na lastnosti: - odporne proti vlagi, odporne proti ognju, - odporne proti glivam in insektom; na strukturo: enoslojne -, trislojne -, ve~slojne -, - s postopnim prehodom; na zunanji videz povr{ine: kitane -, nebru{ene -, - oblo`ene s furnirji, folijami ali drugim materialom; na uporabljeno vezivo: ureaformaldehidne -, fenolformaldehidne-, melaminformaldehidne -, izocianatne -, resorcinske-, leso- cementne -; Spanplatte f particle board ivérna prepróga -e -e ` lepljeno iverje, natreseno na brezkon~en trak, na podlo`no plo~evino ali na `i~nat preplet; vrste ivernih preprog: enoslojna -, trislojna -, ve~slojna -, navla`ena predtiskana -, prerezana -; Spankuchen m, Spanfliess m particle mat iverílnica –e ` obrat za izdelavo iverja, oddelek v tovarni Spanwerk m flaking plant ivériti -i m izdelovati iverje zerspanen to flake izlo~evalnik -a m glej ciklon! izna{álni válj -ega -a m valj za iznos iverja Austragswalze f discharge roll izravnálni papír -ega -ja m papir, ki je protiute` furniranemu ali ka{iranemu licu plo{~e in rabi za vzdr`evanje ravnote`ja, s ~imer prepre~ujemo krivljenje Gegenzugpapier n, Gegenzugfolie f, Balanspapier n balance paper kalibríranje -a s natan~no izravnavanje debelin plo{~ kalibrieren calibration, sanding katalizátor -ja m snov, ki pospe{uje kemi~no reakcijo Katalysator m catalyst kazálnik napólnjenosti -a m (indikátor) naprava, ki ka`e nivo: - nivoja iver- ja v silosu, -lepila, - lepilnih dodatkov, nafte idr. v cisternah Standwächter m levelindikator k š stiskálnice -ôsa - m del večetažne stiskalnice, ki omogoča polnjenje in praznjenje: polnilni - praznilni - Beschickungskorb f cage krčenje -a s zmanjšanje dimenzij zaradi sušenja lesa: radialno - tangencionalno - volumno -, vzdolžno -Schwund m shrinking lakíran -a -o površina prekrita s lakom: -a plošča lackiert enameled laminät -a m tanjša plošča izdelana iz več slojev papirja zlepljenih z ustrezno sintetično smolo: dekorativni - Schichtpres- stoffplatte f layer board lepílen -Ina -o nanašajoč se na lepljenje: -i film, -a kuhinja, -a megla, -a mešanica, -a ploskev, -a postaja, -i spoj, -i stroj, -i trak leimig, Kleb-, Klebe-adhesive, sealing lepílo -a s (srédstvo za lépljenje, vezívo) makromolekularna naravna ali sintetična disperzija ki ima omakalne lastnosti ter pod določenimi pogoji prehaja v želatinasto gel stanje: vrste lepil po izvoru: naravno - rastlinsko - sintetično - živalsko -■ vrste lepil po dispergentu: epoksidno -fenolformaldehidno - glutinsko - izocianatno -kazeinsko - melaminsko - poliuretansko -polivinilacetatno - resorcinsko -sečninskoformaldehidno - škrobno -Klebstoff m, Leim m glue ijaLeS 59(2007) 1-2