OBISKOVALCI V normalnih časih in razmerah je vsa¬ ka demokratična država vesela, če pri¬ hajajo tujci ogledovat njene lepote in zanimivosti. Posebno so bili dobrodošli povsod javni delavci: kulturniki, politi¬ ki, gospodarstveniki in ne najnazadnje časnikarji. Vsakdo se je lahko po mili volji gibal, koder je hotel, govoril s ko¬ mur je hotel, odobraval ali grajal, ka¬ kor je hotel. Če so ti ljudje po svoji vr¬ nitvi domov o obisku kaj napisali za javnost, so lahko napisali svoje vtise, kakor so hoteli. Če so se zmotili ali zla¬ gali, je oklevetana država imela dovolj možnosti, da je pokazala resnico v pra¬ vi luči. Danes ni več tako; vsaj ne v deželah za železno zaveso, med katere spada tu¬ di Jugoslavija, ki je zaradi spora z Mo¬ skvo in zaradi prisiljenega približevanja k zahodu postala za zahodnjake posebno zanimiva in privlačna. Jasno je, da ne more vsakdo v to za¬ nimivo deželo, vendar se od časa do ča¬ sa zgodi, da dobi dovoljenje za obisk Ju¬ goslavije ta ali oni zahodnjak, celo ne¬ komunist: Švicar, Anglež, Američan, časnikar, politik, gospodarstvenik. Ven¬ dar je ta pot v neznano deželo dokaj drugačna kot nekdaj, ko si se zjutraj zmislil, da potuješ, zvečer pa si se vse- del v mednarodni vlak, ki te je drugi dan pripeljal na zaželeno mesto. Danes je treba nešteto potov na kon¬ zulat, ki te prerešeta do podrobnosti, ki brska za tvojo preteklostjo, ki hoče ve¬ deti, čemu in kam greš, ki ti vnaprej določi mesta in celo hotele, kjer smeš prebivati itd. Tako nam pripovedujeta dva švicarska časnikarja, ki sta si pri¬ borila vstop v to čudno deželo. f ' obraze. Tam ni svobode; ni opozicije, ni javne kritike, ni svobodnega časopisja, ni svobodne trgovine in obrti, pač pa vse polno miličnikov, carinikov, financarjev, žandarjev in strankinih priganjačev vseh vrst, ki lahko zaduše vsak izraz prave ljudske volje. So pa še drugi obiskovalci, ki smejo v Jugoslavijo: komunisti, ki odobravajo Titovo herezijo. O teh nam ni treba iz¬ gubljati besed. Če pride v Jugoslavijo kak vodilni komunist z zahoda, vemo, da bo hvalil in da bo tudi dobro živel. In če pride v domovino Adamich, mu Ti¬ to lahko na Dedinju natrese zdrobljene¬ ga stekla na krožnik, pa se bo po Ame¬ riki hvalil, da še ni nikjer tako dobro jedel, kakor v svobodni ljudski Jugosla¬ viji. Kdo pa bo delal reklamo za ta po¬ nesrečeni izrodek, če ne njegovi lastni roditelji? NOVA KRIZA V SEPTEMBRU? Konferenca med komunisti in zavezni¬ ki v Kaesongu traja že več ko mesec dni. Pri tem pa se pogajajo šele za dnev¬ ni red prave konference za premirje, ki se bo začela tedaj, ko bodo ustavljene sovražnosti. Ko je Malik sovjetski za¬ stopnik pri ZN v New Yorku 25. junija napovedal, da so sovjeti za to, da se sklene premirje na Koreji, je povsod za¬ vladalo precej optimistično razpolože¬ nje: sovražnosti bo čez nekaj dni konec, vsaj v enem delu sveta bo zamašena največja razpoka, skozi katero bi mogla prodreti prava nevarnost za tretjo sve¬ tovno vojno... V USA so bili dani šte¬ vilni pogoji za tak optimizem: kitajski komunisti niso prešli v nobeno od napo¬ vedanih velikih ofenziv, vojskovanje se je ustavljalo ob črti nekaj nad 33. vzpo¬ rednikom, premirje naj zaključi sovraž¬ nosti in nato omogoči obnovo miru na Koreji. Nekaj stotin tisočev ameriških vojakov bi se tako lahko vrnilo domov. Sovjetski pogoji za poravnavo. Toda tega optimizma je bilo kmalu konec. Poveljnik severne korejske vojske je tedaj rabil precej časa, da je odgovo- Vsi ti ljudje potem deželo ogledujejo+*tt...?a Ridgwayeve pozive za konferen- po svoje. Ne poznajo ne jezika prebival- j co - ®‘-° se i e konferenca začela, pa so se cev, ne zemljepisja, ne zgodovinskih pri- I začele enake težave, kakor na vseh kon- lik, ki so privedle do današnjega stanja. ' ferencah, kjer skušajo sovjeti doseči Tako se tak časnikar n. pr. vozi mimo svoje koristi. Konferenca prehaja od ene Kočevskih gozdov in občuduje gozdno j krize v drugo in se razvija tako, kakor bogastvo dežele, ne ve pa, da nekaj ki- to določa sovjetska vlada, ki uradno na lometrov notri v gozdu trpe in umi- konferenci sploh ni navzoča, rajo tisoči modernih sužnjev v nečlove- j Ko so sovjeti Maliku naročili sprožiti ških razmerah kot žrtve nasilja in ma- tisto ponudbo za premirje dne 25. juni- ščevalnosti. Čudi se, da ni bencinske čr- 1 ja, so sprožili samo del ofenzive. Kma- palke v Kranju, kjer njegovemu avto- ] u so pokazali, da bodo dovolili uspešen mobilu pohaja bencin, pozabi pa, da po- potek konference na Koreji samo tedaj, > tuje mimo vrste vasi, kjer trpi prezira- j ako se jim drugod dovolijo tiste konce- j no kmečko ljudstvo, strahovano po par sije, ki jih hočejo doseči. Nekaj tednov ; godbe je bila obveščena tudi sovjetska vlada in bila tudi povabljena na mirov¬ no konferenco, ki se bo začela dne 4. septembra v San Franciscu. Povabljene vlade so morale do 12. avgusta odgovo¬ riti, ali pridejo na konferenco. Sovjeti so odgovorili šele zadnji dan in sporoči¬ li, da pride v imenu sovjetske vlade na konferenco pomočnik sovjetskega zuna¬ njega ministra Gromiko. Ves čas pri- priprav za konferenco so sovjeti s pre¬ zirom govorili o mirovni pogodbi z Ja¬ ponsko, sedaj so pristali na udeležbo, dasi je bilo objavljeno, da se bo konfe¬ renca resnično 4. septembra sešla, toda tudi že 8. septembra razšla, ker je do¬ ločeno, da se bo na ta dan tudi že iz¬ vršil podpis mirovne pogodbe z Japon¬ sko. Gromiko prihaja tako na konferenco v San Francisco z izrečno nalogo, da v tistih dneh predloženo besedilo mirovne pogodbe tako spremeni, kakor si to žele sovjeti. Torpedirati mora pripravljeno mirovno pogodbo, ne sme pa razbiti mi¬ rovne konference, ker sovjeti ne morejo dopustiti, da bi se tako važna pogodba, kakor je mirovna pogodba z Japonsko sklenila brez njih ali pa proti njim. Iz raznih ameriških komentarjev se jasno vidi, da se morejo zahodni zavezniki mirno zanašati na svojo naraščajočo vo¬ jaško, pa še bolj na politično premoč, ki so jo dosegli z vojaško stabilizacijo na Koreji in pa s pripravljeno mirovno pogodbo za Japonsko. Pretirano podcenjevanje sovjetskih potez pa tudi ni dopustno. Ko bo Gro¬ miko prišel v San Francisco, tudi ne bo kar tako brez vseh kart: Indija, Filipi- (ABILDO ABIERTO DEL JUSTICIALISMO Bajo esta denominacion se efectuara el 22 del corriente en la Avenida 9 de Julio el grandioso mitin organizado por las autoridades de la C.G.T. Al acto concurriran millares de trabajadores de la Capital Federal, de las provincias y territorios nacionales para pedir al Presidente de la Nacion GENERAL JUAN D. PERON que acepte su reeleccion como presidente y que le acompahe como vicepresidente su sposa EVA PERON. Con tal objeto, en esa arteria, a la altura de la calle Moreno, sera instalado un palco en el que tomaran ubicacion los funcionarios de la C.G.T., los jefes d« las delegaciones e invitados especiales y desde el que se pronunciaran los dis- cursos. Para la difusion de estos se colocara una amplia red de altavoces a h> largo de la referida avenida y calles adyacentes. A esta magnifica reunion expresaron su adhesion el Partido Peronista, Partido Peronista Femenino y todos los gremios y sindicatos obreros y numero- sas otras organizaciones y agrupaciones Nacionales pidiendo al Presidente Pe¬ ron que acepte su reeleccion para el proximo periodo presidencial 1952—1958. CABILDO JUSTICIALIZMA Tako se bo imenovalo veličastno zborovanje, ki se bo vršilo na pobudo Glav¬ ne Delavske Zveze dne 22. avgusta t. 1. na Avenidi 9 de Julio. Nanj bo prihitelo več sto tisoč delovnih ljudi iz prestolnice, provinc in tudi iz področij nacionalnih teritorjev. Predsednika generala JUANA D. PERONA bodo prosili, naj bi sprejel zopet kandidaturo za predsednika republike pri predsedniških volitvah novem¬ bra meseca in naj bi ga pri tem spremjala kot podpredsednica republike EVITA PERON. V ta namen so na tej avenidi, ki je najširša avenida na svetu — v višini ulice Moreno postavili častne tribune za funkcionarje C.G.T., vodje posameznih delegacij in posebej povabljene goste. Govore s te tribune bodo po prostrani in ogromni avenidi prenašali po zvočnikih. Svoje soglasje s tem mogočnim zborom in željo, naj bi predsednik republi¬ ke general Peron kandidiral znova za prihodnjo predsedniško dobo 1952—1958 so izrazili tudi Peronistična stranka, Ženska Peronistična stranka, vsi gremiji in sindikati ter številne druge nacionalne organizacije in ustanove. ni, Indonezija in Siam so nezadovoljne s predloženo pogodbo za Japonsko, Francija terja posebnih koncesij... Kon¬ ferenca v San Franciscu nudi nekaj po¬ gojev za razkol, le vprašanje je, ali mo¬ re Gromiko delegatom teh nezadovolj¬ nežev nuditi več kakor pa lahko to sto¬ re Združene države. Najmočnejša karta za sovjetske za¬ hteve v San Franciscu bo zato edino po¬ nudba za premirje na Koreji. Ako bodo sprejeti sovjetski pogoji za pogodbo z Japonsko, bodo sovjeti pristali na usta¬ vitev sovražnosti na Koreji. Zato je ze¬ lo mnogo glasov, ki napovedujejo novo napetost v prvih dneh septembra; neka¬ teri menijo, da bo tedaj višek vseh ne¬ varnosti, drugi pa menijo, da so sovjeti že tako zelo v defenzivi, da bo tudi te¬ daj šlo vse lepo mirno mimo. Pred mirne rešitvijo perzijsko-angleškega spora falotih, ki so bili _v rednih časih delo- mržni kriminalci. Podrobno opisuje po¬ lomljeno kopalnico v zanemarjenem ho¬ telu, pozabi pa na trdo borbo, ki jo na¬ rod bojuje za skorjico trdega kruha. In če hodi po isti poti gospodarstvenik, bo štel tovarniške dimnike in rudniške na¬ prave, kalkulira donos zemlje in delov¬ nih moči in premišlja, ali in koliko bi se izplačalo investirati v to čudno deže¬ lo. In politik študira vojaško silo in brambene možnosti dežele, povprašuje za opozicijo in tehta trdnost režima. Vsi pa navadno pozabijo na glavno: na na¬ rod, ki trpi in čaka rešenja. Ali pa ne morejo do njega. Kako tudi, če jezika ne znajo. Tako se dogaja, da se jim kar tako, slučajno, pridruži nekdo, vedno ve¬ lik obtoževatelj tujčeve domovine, ki se ponudi za tolmača. Kdo so ti “tolmači” in kako tolmačijo, ni treba razlagati, j Saj vemo, da v komunistični deželi no¬ ben tujec ne naredi koraka brez nadzor¬ stva. pred 25. junijem se je v Parizu razbila konferenca štirih, ki je trajala dva me¬ seca, pa ni mogla sestaviti dnevnega re¬ da, ker je sovjetski delegat Gromiko vztrajal pri sovjetskem besedilu. Prelom v Parizu je bil za sovjete poraz, ker niso računali, da bodo zavezniki tvegali tak zaključek. Sovjetom ni še do popol¬ nega preloma z zahodom v tem trenot- ku, zato so s predlogom za premirje na Koreji brž obnovili pogajanja med zaho¬ dom in vzhodom. Toda ta pogajanja se razvijajo tako, da se ponavlja slika po¬ gajanj in posvetov vseh tistih konfe¬ renc, na katerih sodelujejo sovjeti. Sovjeti so med temi .pogajanji v Kae¬ songu sprožili že prvo posebno ofenzivo, ki naj zahodu nakaže, pod kakšnimi po¬ goji bodo pogajanja v Kaesongu lahko uspela. Predsednik sveta sovjetskih re¬ publik švernik je poslal Trumanu po- | sebno pismo, v katerem ponuja sklica- ; nje posebne konference peterih velesil; i ta konferenca Združenih držav, Franci- Po dobrem tednu se vrnejo domov in J je, Anglije, Rusije in kom. Kitajske bi že veljajo za nekake strokovnjake, ki j naj omogočila sklenitev posebnega pak- so na lastne oči preštudirali razmere v ’ ta med peterimi velikimi. Ta pakt bi Jugoslaviji. Pišejo po časopisih, razla- j naj povzročil olajšanje sedanje svetovne gajo na upravnih svetih in govore v j napetosti in začel složno sodelovanje v parlamentih. Lahko si mislimo kako. j vseh glavnih vprašanjih mednarodne po- Mi, ki že nekaj let živimo v novem sve- j litike. Na to Švemikovo pismo je bil na Angl. zastopniki so perz. vladi pred¬ ložili naslednje točke, po katerih je An¬ glija odn. Anglo - Iranian Oil Gompany pripravljena skleniti novo pogodbo: 1) Anglija v principu prizna perzijsko po- državljenje petr. družbe, 2) petr. druž¬ ba bo svoje premoženje predala perz. vladi ob sklenitvi posebne odškodninske pogodbe, 3) Anglija se zaveda, da je mogoče skleniti novo pogodbo le v du¬ hu najožjega sodelovanja vseh prizade¬ tih strank. Na osnovi teh misli kažejo vsi znaki, da bo prišlo kmalu do podpisa novega dogovora. Med tem pa so Perzijcem že sporočili naj takoj prično z obnovo del v največjem črpalnem središču Abadanu, da se ne izčrpajo do kraja vse zaloge in da tako Perzija, kakor Anglo - Iranian ne bo trpela preobčutne škode. Uspešno sodelovanje Trumanovega odposlanca Harrimana se kaže sedaj tudi v tem, da bo amer. vlada perzijski vladi priskoči¬ la na pomoč, ako ta tako želi, pri po¬ polni obnovi vseh vrelcev v Perziji ter razpečavanju petroleja po vsem svetu. Harriman se bo, kot vse kaže, iz Te¬ herana podal v Egipt,'kjer naj bi po¬ sredoval pri vladi v zadevi nameravane ukinitve pogodbe z Anglijo iz leta 1936. ter sklenitve pametnega dogovora o plovbi skozi Suez brez omejitev za Izrael, vključivši pri tem tudi možnosti izboljšanja diplomatskih odnošajev med Egiptom in Izraelom. MIROVNI KONGRES ¥ BERLINU tu, bi bili zelo v škripcih, če bi morali podati točno sliko razmer v deželah, kjer živimo. Ti slavni potniki pa govo¬ re že po enem tednu ali dveh. Zato je razumljivo, da nihče od njih ne poda prave slike tamošnjih razmer. Vendar se iz vseh teh površnih poročil lahko razbere zrno resnice: Tam ni blagosta¬ nja; ljudstvo hodi revno oblečeno in podhranjeno. Tam ni sreče; vsepovsod srečaš mrke, zaskrbljene, nezaupljive zahodu podan odgovor, ki je bil nikalen, poleg tega pa podan v obliki, ki je sko¬ raj da žaljiva. V USA in drugod so sovjetsko ponudbo proglasili za navaden propagandni manever. Gromiko pride v San Francisco. Foster Dulles je po dolgih pogajanjih z vsemi zavezniki, ki so se vojskovali proti Japonski, izdelal besedilo mirovne pogodbe za Japonsko. O vsebini te po- Te dni se je zaključil prvi teden mi- \ greš bil sklican samo za to, da njegov rovnega kongresa. Udeleženci prvega j krik in vpitje prevpije oboroževalne in tedna so za zaključek več kot 7 ur mar- | napadalne priprave ZSSR in njenih sa širali pred preds. vlade jn ostalimi ve¬ ličinami vzhodno-nemške kom. republike ; telitov. Zah. nemške policija je aretirala ne- ter zlasti vzklinali “Fuehrerju Stalinu”; po končanem sprevodu so udeleženci za¬ radi utrujenosti in pomanjkanja preno¬ čišč pospali kar na ulicah. Računajo, da je bilo udeležencev okrog 1 milijon. V sprevodu so kazali tudi na Koreji pri¬ dobljene trofeje sev. korejskih čet. Vsi govorniki so pozivali Nemce v zah. zo¬ nah k sabotažam ter k pasivnemu za¬ držanju napram “kapitalističnim” si¬ lam. Kljub temu je obiskalo zahodne zo¬ ne Berlina okrog pol milijona mladih ljudi, prišedših iz vzhodne zone; od teh jih je okrog 1500 zaprosilo za azil, odo¬ bren pa je bil doslej samo okrog 50. Po mnenju amer. vis. kom. je ta kon- Mednarodna znanstvena akademija v Parizu Leta 1948 je iz vrst ukrajinskih znan¬ stvenikov izšla iniciativa, da se ustano¬ vi v svobodnem svetu Akademija zna¬ nosti, ki bi zajela kulturne delavce Sred¬ nje in Vzhodne Evrope v emigraciji. Takoj so se začele priprave in letošnje¬ ga aprila so francoske oblasti uradno priznale novoustanovljeno Akademijo. Predsednik je rumunski profesor Anto- niade Konstantin, podpredsednika: u- krajinski bivši zunanji minister Šulgin in poljski profesor Zaleski; tajnik je profesor Markovič, Srb. Prvi člani so bi¬ li imenovani 2. junija, naslednji 30. ju¬ nija. Od Slovencev so za sedaj člani A- kademije: Franc Erjavec, zgodovinar, Pariz, dr. Rajko Ložar, arheolog in u- metnostni kritik, Spittal ob Dravi; Ma¬ rij Rebek, profesor tehnične fakultete v Gradcu, bog. profesor pok. dr. Josip Turk; dr. France Žajdela, ki raziskuje raka na Pasteurjevem zavodu v Parizu. Dopisna slovenska člana sta: salezijanec Mihelič, botanik in dr. Ludvik Žagar, profesor tehnične fakultete v Gradcu. Hrvatski člani: Karlo Balič OFM, rek¬ tor Antoniana v Rimu, bizantolog dr. Anton Babinovič; esejist Prvislav Gri- zogono; Estebon Horvat, profesor v Buenos Airesu; bivši rektor zagrebške univerze Vinko Kriškovič; strokovnjak mednarodnega prava Ivo Lappena; ki¬ par Ivan Meštrovič ter romanist Krsto Spolatin. Srbski člani: Ekonomist Velimir Baj- kič, jurist Slobodan Jovanovič; ekono¬ mist Mirko Kosič; jezikoslovec Milan Markovič (profesor na univerzi v Ren¬ nes); ekonomist Stanoje Nedeljkovič; zgodovinar Živojin Perič ter profesor Dušan Subotič. dana ji posojila. Poleg tega je španska vlada upoštevala amer. nasvete in je pričela tudi z uvedbami nekaterih olaj¬ šav tako zlasti v pogledu potovanja Špancev v inozemstvo. Dobra volja, ki kaj železničarjev ter delavcev, ki so pri¬ javili sovj. četam v zah. zono pobegle : j 0 j e pokazala španska vlada, je verjet- mladince, udeležence kongresa. Vsi so n0 nagnila Amerikance, da so pričeli obtoženi oropanja svoboščin ter denun- ponovno razpravljati o povečanju pod- cianstva. p 0r p ran cu; v poročilu o trenutnem stanju v Španiji ter o posledicah Fran¬ cu danih podpor je bilo tudi zapisano, da bi takšne podpore Franca samo utr¬ dile, španskemu narodu pa ne prinesle svobode. Po debati v parlamentu so takšno možnost posledice podpor črtali, češ da s tem nikakor ne bodo zmanjša¬ li španskemu narodu možnosti zadobiti ponovno vse demokratske svoboščine. Prav tako so v poročilu črtali oznako diktator za Franca. Prvi dolarji teko v Španijo Amer. Exim-bank se je odločila dati Francu novo posojilo pod pogojem, da mora biti denar uporabljen zlasti v po¬ večanje električnega omrežja okrog Ma¬ drida ter v izboljašanje rudniških na¬ prav pri izkopavanju premoga, železa, bakra, volframa in drugih rudnin, s £i- mer bo španski vladi omogočeno kriti Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. VIII. 1951 SLAVA BARAGI! “Hvalimo sloveče može in svoje oča¬ ke! Bili so možje usmiljenja, katerih kreposti niso ugasnile. Njihova trupla so pokopana v miru in ime jim živi od roda do roda.” “če kdo iz naše zemlje, je Friderik Baraga sloveč mož, katerega kreposti niso ugasnile, ampak vse bolj svetijo v mrak sodobne sebičnosti in brezobzirno¬ sti. V svoji neuklonljivi ljubezni do Bo¬ ga in do bližnjega in v apostolski goreč¬ nosti se je popolnoma žrtvoval delu za zveličanje poganskih Indijancev. Njego' vo ime bo slovelo, dokler bo kaj zgodo¬ vinskega znanja med ljudmi, pri Bogu pa mu bo slava večna.” Tako piše škof dr. Gregorij Rožman o Baragi v uvodu pravkar izišle knjige, ki je druga, izpopolnjena izdaja dr. Jak¬ ličevega Baragovega življenjepisa. Da je nad vse primerno in koristno Barago proslavljati, to so takoj po nje¬ govi smrti spoznali, ko so komaj leto dni po njej že izdali prvi Baragov življenje¬ pis, kateremu je in bo sledilo še več drugih, v slovenskem in angleškem jezi¬ ku, pa tudi v ostalih. Sto let po njegovem' rojstvu so v far¬ ni cerkvi v Dobrniču, kjer je bil Bara¬ ga krščen, ob lepi slovesnosti odkrili Baragov doprsni kip, na graščini v Ma¬ li vasi, kjer je bil rojen, pa spominsko ploščo. 1 ; | Ob stoletnici njegovega odhoda oziro¬ ma prihoda v misijone so bile velike slo¬ vesnosti v Ameriki v Marquettu, v do¬ movini pa na Brezjah. Že te slovesnosti so vse izzvenele v prošnjo: Barago na oltar! ifjfji Ob 150 letnici njegovega rojstva, le¬ ta 1938, so bile v Ljubljani skozi dva dni Baragove proslave v opernem gle- dafšču, na katerih so zastopniki najraz- kčnejših slojev naroda proslavljali Ba¬ rago, med drugim tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in ban dr. Marko Natlačen, člani Narodnega gledališča so pa na odru prikazali Baragovo življenje in delovanje tako v tujini kot med In- d\ianci. Barago je igral član Drame Ed¬ vard Gregorin, znani pisatelj, režiser in icnDc Kristusovih dram Kralj kral¬ jev, V času obiskanja in Oče naš. Celo v begunstvu smo že proslavljali Barago. V R'mu je na -primer tamkaj u- s J anovljem' Baragov odbor priredil prav uspelo Baragovo proslavo, na kateri je bil glavni govornik raziskovalec Bara¬ govega življenja dr. p. Hugo Bren OFM. Baragove proslave pa so bile tudi v ta¬ boriščih, tako v Avstriji kot v Italiji. Kar smo v izseljenstvu, nekateri že skoro 4 leta, dostojne Baragove prosla¬ ve še nismo doživeli. Sedaj pa jo za 20 letnico za Baragovo beatifikacijsko akci¬ jo odločilnih slovesnosti v Marquettu in na Brezjah, ki je obenem 120 letnica Ba¬ ragovega misijonar jen ja, organizirata SDvenski misijonski odsek v Buenos Ai- re u, “Društvo Slovencev v Mendozi” pa za tamkajšnje rojake, med tem ko se pripravljajo Baragove proslave tudi v drugih deželah, kjer živi več rojakov skupaj« Nedeljska proslava v Buenos Airesu bo, kot kažejo priprave, res Barage vredna. Na proslavi, ki ob°ta biti resnično ve¬ ličastna, bo tudi prvič na razpolago no¬ vi, bogati Baragov življenjepis, o kate¬ rega pomembnosti naš škof Gregorij pi¬ še tele dragocene besede, ki so kaj pri¬ merne za zaključek pričujočega naše¬ ga poročila: “Da ime Friderika Barage v našem narodu ne bo pozabljeno, vzemite to kniigo, jo čitajte, da stopi lik velikega apostola živo pred vaše duše in boste v svetem ponosu radi posnemali njegove junaške kreposti. Življenjepis Baragov spada v vsako slovensko družino, rod za rodom naj ga čita. Posebno tistim, ka- IZ TEDNA V TEDEN Is sv&hodnegu svetsa. Ameriški kongres bo proučeval Tru¬ manovo zahtevo po poostritvi kontrole nad tujci v USA. Kongres namerava iz¬ glasovati zakon, po katerem se bo vse osebje konzulatov in poslaništev tujih držav smelo gibati samo na določenem prostoru, “ker so poslaništva nekaterih držav postala prava središča sabotaž in j špijonstva proti USA.” Ameriška FBI je zaprla spet nekaj vodij ameriške komunistične stranke. V zadnjih dveh mesecih se je število za- j prtih komunistov v USA zvečalo za 34. ! Med vodilnimi amer. komunisti so veči¬ noma Židje. Za oskrbo in utrditev Formoze je Truman zahteval odobritev 307 milijo- j nov dolarjev. , Predsednik začasne ruske vlade leta 1917 Aleksander Kerensky je odletel iz USA v zahodno Nemčijo, kjer namera¬ va organizirati ruske emigrantske sku¬ pine za delo v ZSSR proti sovjetskemu režimu. Kerenski je eden od članov od¬ bora “Free Europe” ter bo za izvedbo njegovih načrtov ta organizacija preko svojih radijskih postaj podprla vso ak¬ cijo. Kerensky je odpotoval iz USA ta¬ ko v bližino železne zavese, da bo čim lažje in uspešnejše organiziral močne protisovjetske skupine, ki bodo odšle na teren v ZSSR. Predsednik parlamentarnega vojaške¬ ga odbora Vinson je izjavil, da bo USA v prihodnji vojm predstavljala pravo bojno linijo. “ZSSR ima atomsko bombo in bombnike, ki jo bodo lahko odvrgli nad USA.” Član amer. parlamenta Ma- hon pa je dejal, da “je zelo malo upa¬ nja, da bi USA mogla odvrniti nevar¬ nost splošne vojne v bližnji bodočnosti. Ta vojna bo trajala gotovo najmanj 10 let.” Po njegovem mnenju bo odločilni čas letošnjo jesen. Senator Mundt je izjavil v ameriškem senatu, da bodo v prihodnjih mesecih odvrgli za železno zaveso veliko število radiosprejemnikov v velikosti cigaretnih škatlic. Sprejemni radij teh aparatov je 500 do 600 km, tako da bo lahko čim več ljudi v teh državah poslušalo “Glas Amerike”. Prav tako nameravajo Ame- rikanci spustiti za železno zaveso večje število izurjenih beguncev za delo proti rdečim režimom. Vsem prostovoljcem bodo spremenili zunanji videz s plastič¬ no kirurgijo, da jih tam ne bodo spo¬ znali. EKVADOR: Med Ekvadorjem in Pe¬ rujem je prišlo v zadnjih dneh do manj¬ ših oboroženih prask na meji med obe¬ ma državama. ANGLIJA: Na predlog Anglije so USA pristale, naj bi se v okviru Atlant¬ skega pakta ustanovila posebna obramb¬ na komisija, kateri bi pripadali poleg Anglije še Francija, Grčija, Italija in Turčija; k temu odboru, čigar glavna naloga bo obramba Sredozemlja, lahko prištopijo še vsi arabski narodi ter na¬ rodi nekdanjega angl. imperija. Vrhov¬ no poveljstvo nad pehoto bi prevzeli Turki, mornarico in letalstvo pa Angle¬ ži in Francozi. FRANCIJA: Plevenu je uspelo sesta¬ viti vlado, v kateri so zastopane vse desničarsko usmerjene stranke, razen degaullovcev, socialistov in komunistov. Novi vladi ne prerokujejo dolgega živ¬ ljenja. Pierre Chevalier, min. v novi franc, vladi ter parlamentarni vodja Plevenove stranke, je podlegel strelom, ki jih je nanj oddala njegova žena, potem ko se je vrnil iz Pariza in ji sporočil, da se KOMISU NE ŽELE ima namen ločiti. Bil je minister samo en dan. NEMČIJA: Nemška vlada je zaprosi¬ la zav. svet, naj ji dovoli zmanjšati ko¬ ličino premoga, določenega na izvoz, češ da je za Nemce premalo, kar ostane doma, prav tako pa je s tem oškodova¬ na nemška industrija. Zav. svet kvote ni zmanjšal. Podpredsednik vlade Bluecher je nato iz protesta izstopil iz medzavez- niškega porurskega odbora. Zav. pravi¬ jo, da prav sedaj rabijo največ nemške¬ ga premoga za izvoz in je zato kvoto nemogoče zmanjšati; z Bluecherjevim odstopom pa je Nemčija samo izgubila glas v porurskem odboru. Zav. odbor je Nemcem sporočil nujno potrebo zvišanja davkov v svrho kritja Stroškov vzdrževanja povečanega števi¬ la zav. vojska v Nemčiji. Povečanje po¬ sadk je bilo izvedeno na Adenauerjevo prošnjo. Zav. trdijo, da morajo tudi Nemci doprinesti večji delež, ako hoče¬ jo, da se izgledi njih varnosti pred ev. napadi povečajo. ITALIJA: V Livornu so se izkrcali te dni novi oddelki amer. vojske, ki so pa takoj odšli na svoja mesta v amer. zo¬ no Avstrije. V Livornu, kjer se je pre¬ cej delavcev uprlo raztovarjati ladjo, je ostala samo manjša zvezna posadka. Novi oddelki bodo prišli v najkrajšem času. De Gasperi je dobil tako v parlamen¬ tu kakor v senatu popolno zaupnico za svojo zun. politiko popolne udeležbe pri Atlantskem paktu in iz njega izvirajo¬ čih obveznosti. EGIPT: Egipt, vlada pripravlja pose¬ ben predlog, ki ga bo predložila v odo¬ britev skupščini, po katerem naj bi bil odpovedan pakt z Anglijo, podpisan le¬ ta 1936. Po tem paktu smejo biti angl. čete v zoni sueškega kanala v svrho varstva redne in nemotene plovbe. Zah. velesile so pri Varnostnem svetu predložile spomenico, v kateri zahteva¬ jo, naj bi Egipt odpravil vse omejitve plovbe po Sueškem kanalu. AVSTRIJA: 2000 udeležencev “mirov¬ nega kongresa” v Berlinu, ki so hoteli tjakaj potovali, je morala avstr, oblast na zahtevo franc. okup. oblasti zadržati v Insbrucku. Ti udeleženci se nočejo se¬ daj vrniti domov — v Francijo in Angli¬ jo — vse dotlej, dokler traja “kongres”. Iz varnostnih razlogov so zav. oblasti nrepustile kontrolo nad takšnimi izletni¬ ki avstrijski policiji, ki vse vodi pod kontrolo, na dan zaključka kongresa pa jih bo poslala domov. TURČIJA: Montreux-ska pogodba, po kateri ima Turčija kontrolo nad Darda¬ nelami, ostane v veljavi še za nadaljnih pet let, ker nobena država ni letos vloži¬ la predlogov za spremembo ali ukinitev veDavnosti pogodbe. Rok za spremembo je potekel 12. t. m. NORVEŠKA: Predstavniki liberalnih strank iz 20 držav so na kongresu v Upsali zavrgli komunistično stokholm- sko “mirovno” spomenico. JAPONSKA: Iz poročila preds. vlade ie razvidno, da je še vedno okrog 300.000 jap. vojnih ujetnikov na prisilnem delu v Sibiriji in Madžuriji. TITOVA JUGOSLAVIJA: V dneh 16. do 20. avg. bodo na Bledu prve medna¬ rodne tekme v skakanju s padalom in sicer: skok s padalom na določeni cilj, skok s pridržavanjem v zraku ter skok s padalom v Blejsko jezero, nato pa pla¬ vanje do izliva. Jug. vlada še ni odgovorila na protest, ki ga je v zadevi stalnega spopadanja MIRU M KOREJI ob meji in zlasti povečanega števila iz¬ gredov s strani FLRJ policajev vložila madž. vlada. Tito je v razgovoru z amer. senator¬ jem Bloodyjem dejal, da obstoja trenut¬ no trojna rešitev Stepinčevega proble¬ ma: 1) deportacija, 2) izročitev Vatika¬ nu in 3) Stepinčev vstop v kak samo¬ stan. Na svobodo izpustiti ga ne more, ker bi to povzročilo razburjenje med pravoslavci, prav tako pa tudi Moskvi poslužilo za povečanje razdora med po- edinimi skupinami v KPJ v korist Ko- minforma, meni Tito. Vsekakor pa bi rad videl čim hitrejšo rešitev tega pere¬ čega problema, ki je postal zadnje ča¬ se precej težak, pravi Tito. MADŽARSKA: Zadnje čase je bilo deportiranih 21 bivših ministrov, 190 generalov, 1100 višjih oficirjev, 274 po¬ licijskih oficirjev, 800 višjih uradnikov, 176 industrijcev, 157 bankirjev, 400 tr¬ govcev in 292 posestnikov vsi z označko “fašisti in kapitalistični agentje”. Pritožbo Monsignora Groesza zaradi obsodbe na 15 let zapora so komunisti odbili. RUMUNIJA: V Bukarešti se je za¬ ključil veleizdajniški proces proti gene¬ ralu Romanescu, čigar sabotersko delo¬ vanje v vojski ves čas od osvoboditve da¬ lje (1944) so šele sedaj razkrinkali. Nje¬ ga in še več drugih so obsodili na smrt. POLJSKA: USA so zaprle svojo in¬ formacijsko pisarno v Varšavi na zahte¬ vo poljske vlade. V velikem oficirskem procesu v Var¬ šavi so bili obsojeni generali Tatar, Her¬ man, Kirchmayer in Mossor na dosmrt¬ no ječo, vsi drugi pa na daljše zaporne kazni. Poljska vlada gleda precej zaskrb¬ ljeno na primer posadke neke manj¬ še bojpe ladje, katere moštvo se je na odprtem morju uprlo oficirjem, jih zve¬ zalo ter postavilo v zapor, nato pa se švedskim oblastem predalo, proseč za azil; švedska vlada je oficirje ir. ladjo .vrnila poljski vladi. ZSSR: Sovj. vlada je odgovorila na poslanico amer. senata in skupščine ter na Trumanovo pismo Šverniku ter je Trumanovo pismo hkrati s poslanico Amer. naroda ruskemu narodu ter Šver- nikov odgovor Trumanu objavila v vseh listih. “Vojaška moč ZSSR v Vzhod¬ ni Nemčiji znaša 22 pehotnih in 18 ok¬ lepnih divizij ter 5000 tankov,” je izja¬ vil podtajnik angl. voj. min. Wyatt. V celoti ima ZSSR 215 divizij — preko 4 miliione mož stalno pod orožjem.” Po¬ leg teh 215 divizij je treba šteti še 60- 70 satelitskih ter 60.000 Nemcev. ALBANIJA: Vlada je sprejela sklep, po katerem mora kat. cerkev v Albaniji prekiniti sleherni stik z Vatikanom; vso potrebno podporo bo alb. kat. Cerkev od¬ slej “prejemala od vlade, ki bo tudi po¬ skrbela za vodstvo semenišč in njih vzdr¬ ževanje”. BOLGARIJA: V Bolgariji je okrog 300.000 ljudi v zaporih in nezadovoljstvo naroda proti obstoječemu, Moskvi pre¬ danemu režimu, je vedno hujše. V ne¬ milost nai bi padel tudi Veljko Červen- kov, ki je še pred nekaj leti kot glasnik Moskve ostro obsoial Tita zaradi nje¬ govega odklona od moskovske linije. To ve povedati beogr. “Politika”. KOM. KITAJSKA: Radio Peking ob¬ tožuje ameriške in kanadske katoliške >n protestantske misijonarje umora 57,817 kitajskih otrok v misijoni- šču v Wuchangu. Komunisti trdijo, da so misijonarji uporabljali kitajske otro¬ čiče za prisilno delo na misijonskih po¬ stajah. V zadnjih 28 letih je po trditvi Pekinga samo na tej postaji umrlo od lakote in napora gornje število otrok. Razgovori na Koreji se niso premak¬ nili z mrtve točke. Seja za sejo se po¬ navlja brez kakršnega koli uspeha, ker nobena stran ne popusti od svojih zahtev. Pretekli teden so bile seje zaradi komu¬ nistične kršitve nevtralnosti Kaesonga prekinjene skoro za pet dni. Ameriški delegat general Joy je ostro obsodil ko¬ muniste in njihovo zadržanje, ko je de¬ jal, da “niste prišli v Kaesong za skle¬ nitev premirja, pač pa da postavljate tere je božja previdnost presadila med tuja ljudstva kakor nekoč njega, more Baragovo življenje biti zanesljiv vodnik in svetovalec skozi nepoznane in nevar¬ ne razmere.” “Krepos no življenje in apostolsko de¬ lovanje Baragovo moramo poznati, da bomo sposobni pokazati ga tudi drugim narodom in pripravljeni prositi Boga, naj ga poveliča in po svoji Cerkvi u- m st: med svetnike.” svojo ceno, svoje politične zahteve, s katerimi hočete prodati Korejo. Prišli ste sem, da postavljate zahteve in ne da iščete rešitve tega problema”. Komu¬ nistični delegat Nam II Jou ni odgovo¬ ril; zadržal se je v popolnem molku nad dve uri ter tudi ostali delegati niso čr¬ hnili niti besedice. Ko je končno spre¬ govoril, je ponovil zahtevo, da določijo kot razmejitveno linijo 38. vzporednik. Komunisti so nato v nedeljo predložili na seji zemljepisno karto z označenima nevtralnima linijama, niso pa odstopili od zahteve po črti na 38. vzporedniku. Opazovalci vsak dan pričakujejo konec razgovorov in nadaljevanje vojne, ki se bo po mnenju nekaterih sedaj razplam¬ tela v splošen požar na Daljnem vzhodu. Ameriško letalstvo, vojska in morna¬ rica neprestano izvajajo močne napadal¬ ne akcije vzdolž cele fronte. Aktivno je zlasti letalstvo, ki bombardira sovražni¬ kove avtomobilske kolone po celi sever¬ ni Koreji. Prav iste dni, ko je sovjetska vlada ponudila mir na Koreji in so rdeči Korejci in Kitajci na to pri¬ stali, je “Pravda” objavila članek kit. kom. generala ču-Teha, ki pravi, da ki¬ tajsko ljudstvo nikdar ne bo pozabilo imperialističnega posega pri zasedbi Formoze, napada na Korejo in namera- j vane sklenitve separatnega miru z Ja¬ ponsko. Kitajsko ljudstvo se bo kot en mož dvignilo za osvobiditev Formoze, pravi Ču, ter tako priključilo materi do¬ movini nadaljnih 6 milijonov kitajskih podanikov. Vojna na Koreji je po čuje- vih besedah veljala Amerikance 98.000 mož, skupno z Južnimi Korejci pa 192.000. VZHODNA NEMČIJA* V teku letos- ! njega poletja bo vstopilo 90.000 mlade¬ ničev v vrste Ljudske policije, katere jakost se bo tako povečala na 150.000 j mož. Sklepajo, da bodo ti mladeniči po i odslužitvi rednega roka kar ostali v vr- j stah Ljudske policije. ARGENTINA Argentina bo borbo svobodnih na¬ rodov proti komunistični napadalno¬ sti na Koreji podprla s pošiljko 10.750 zabojev corned beefa in 3.200 zabojev ovčejega mesa v zaprtih po¬ sodah. Vrednost te pošiljke predstav¬ lja 2,500.000 Pesov. Potnik, katerega bo zalotil spre¬ vodnik brez vozovnice na vlaku, bo moral plačati kazen 50 Pesov, če je bil že poprej kaznovan radi potova¬ nja brez vozovnice s kaznijo 20 Pe¬ sov. V Buenos Airesu so slovesno pro¬ slavili 145. obletnico ponovnega za¬ vzetja argent. prestolnice. Na 101 obletnico smrti Osvobodite¬ lja generala San Martina bodo jutri slavnosti v katedrali in na Trgu Gran Bourg. V katedrali bo popoldne ob dveh opravil molitve za velikega po¬ kojnika pred njegovo grobnico kar¬ dinal Copello, pred spominsko hišo na Trgu Gran Bourg bo pa ob uri smrti Osvoboditelja vojaška slavnost. Dr. Hipolito J. Paz, novi argentin¬ ski veleposlanik v Washingtonu, je po prihodu v New York in Washing- ton dal več izjav časnikarjem, v ka¬ terih je naglašal, da bo njegova - glavna naloga obstojala v poglobitvi obstoječih prijateljskih stikov in med¬ sebojnem spoznavanju obeh držav. V tem pogledu bo storil vse, da se čim- prej uspešno zaključijo razgovori o sklenitvi prijateljske pogodbe, nove trgovinske pogodbe in pogodbe o plovbi. Člana francoske Himalajske skupi¬ ne Maurice Herzog in zdravnik dr. Jacques Oudot bosta prispela v krat¬ kem v Buenos Aires ter bosta pred¬ vajala film o turi na 8.000 m visoki vrh Anapurna v Himalajskem po¬ gorju. Vlada je odobrila kredit 150 miljo- nov Pesov za dovršitev raznih vodo¬ vodnih, namakalnih in električnih na¬ prav na področju raznih provinc. Tulipan “General San Martin” je nova vrsta tulipanov, ki jo je vzgo¬ jil holandski znanstvenik Viljem Ed¬ vard de Mol ter jo je v počastitev ar¬ gentinskega Osvoboditelja imenoval z njegovim imenom. V Argentino je po zadnjih objavje- nih statističnih podatkih prišlo naj¬ več imigrantov v letu 1950. Tega le¬ ta je prišlo sem 159.863 imigrantov. V letu 1949 se je naselilo v Argenti¬ ni 157.195 ljudi, v letu 1948 je bilo 138.192 novih naseljencev, v letu 1947 jih je prišlo v Argentino 46.113 in v letu 1946 3.750. Od vseh novih naseljencev v Ar¬ gentini je bilo 89.409 moških in 70.454 žensk. Argentinskih državlja¬ nov, ki so se vrnili domov, je bilo 8.366, inozemcev pa 151.497. Največ novih naseljencev je prišlo v Argenti¬ no po morski poti in sicer 141.805 ljudi, z letali jih je prispelo 10.386. Največ novih naseljencev prihaja v Argentino iz Italije^ na drugem me¬ stu so Španci tem pa slede ostale na¬ rodnosti. V parlamentu bodo prihodnje dni sedaj veljavni stanovanjski zakon po¬ daljšali za eno leto, t. j. do 31. avgu¬ sta 1952. Letalsko ministrstvo je izdalo nove predpise za letanje civilnih potniš¬ kih letal nad področjem Velikega Buenos Airesa in njihovega prista¬ janja na posameznih letališčih. Po teh predpisih je preletavanje teh le¬ tal področja Velikega Buenos Airesa precej omejeno in se bodo piloti mo¬ rali strogo držati izdanih predpisov. V nasprotnem primeru jih bodo vo¬ jaška patruljna letala pozvala k ta¬ kojšnjemu pristanku, če še pa pozi¬ vu ne bi hotela pokoriti, ga bodo zbi¬ la na tla. Flere - argentinski prvak v smučarskem teku na 17 km Ob zaključku lista smo dobili od svojega dopisnika v Barilochah brzojavno sporočilo, da je v tamoš- njih smučarskih tekmah Argentinske smučarske zveze na progi 17 km prvi prispel na cilj in tako postal v tej športni panogi prvak Argentine naš rojak JANEZ FLERE. Drugo me¬ sto je zasedel prav tako naš rojak FRANCE JERMAN. Odličnima športnikoma k velike¬ mu športnemu uspehu iskreno če¬ stitamo. Buenos Aires, 16, VIII. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Straši (novice vz Sik>venjtye- “VSE ZBOV” V to pozo se je na let. kongresu slov. OF postavljal njen tajnik Miha Marin¬ ko, preds. kom. vlade v Ljb., ko je vsem nasprotnikom sed. kom. diktature doma grozil, da bodo “pritisnjeni ob zid in onemogočeni vsi ti preostali reakcionar¬ ni elementi, da ne bodo z ničemer več motili našega socialističnega razvoja.’’ Da je OF in kom. stranka eno in isto, je Marinko potrdil z besedami, “da vsa praksa v tej triletni dobi potrjuje iden¬ tičnost programa komunistične partije in Ljudske fronte Jugoslavije, kakor jo je na II. kongresu poudaril tov. Tito”. Kako tesno sta oba instrumenta sed. kom. sistema združena, pa povedo Ma¬ rinkove besede, da je “Osvobodilna fron¬ ta postala meso in kri okoli jedra kom. partije, ki s svojim Titovim vodstvom izpoljnjuje idejno-politično in organiza¬ cijsko usmerjajočo vlogo”. V svojem govoru je omenjal tudi spor Titovega komunizma s Stalinovim in mu je žal, da je do njega prišlo. Pred¬ stavlja si položaj v svetu, “ako bi Sovj. zveza šla vsaj približno po isti poti spo¬ štovanja neodvisnosti in suverenosti vseh narodov, po poti resnično demokra¬ tičnega sodelovanja z naprednimi in svo¬ bodoljubnimi silami v svetu, brez vsilje¬ vanja svoje vloge hegemona. “V tem primeru bi bile po Marinku “napredne in svobodoljubne’’ sile — po kom. be¬ sednjaku so to samo komunistične sile — “v ogromni premoči nad vplivom vojno hujskaških krogov. Razen tega taki krogi tudi na zahodu ne bi imeli hrane in osnove za vojno hujskanje pro¬ ti komunizmu (podčrtali mi, op. ur.), kakor ga imajo danes zaradi sovjetske prakse.” Tako je Marinko postavil na laž vse TPove propagandiste doma in na tujem, ki varajo svet o nekem idejnem nasprot¬ ju Titovega in Stalinovega komunizma. Tega nasprotja ni in eni, kakor drugi, zasledujejo končni cilj vseh komunistov — svetovno komunistično revolucijo in diktaturo proletariata. Zato mu je žal, da se sovjeti ne poslužujejo iste takti¬ ke, kakor titovci, ker da ob taki sovj. taktiki “vojnohujskaški krogi tudi na zahodu ne bi imeli hrane in osnove za vojno hujskanje proti komunizmu”. Miha Marinko je sedaj doma pač lah¬ ko eden od stebričkov komunistične dik- talure. Doma lahko vsiljuje svojo kom. ideologijo, svobodni svet se zanjo ne ogreva in ima svoja demokratična nače¬ la, po katerih ureja svoje javno in pri¬ vatno udejstvovanje. In prav velika za¬ sluga hišnega spora v komunističnem domu je spoznanje, do katerega je kon¬ čno prišel tudi svobodni svet, da mimo sožitje narodov, mir na svetu, svobodo in vsa demokratska načela ogroža ko¬ munizem kot tak in zato boj proti so¬ vjetski agresivnosti ne predstavlja sa¬ mo udarca prQti__Sovjetiji, ampak tudi proti komunizmu sploh, pa naj se pojav¬ lja tostran ali onstran železne zavese in naj bo Stalinov ali Titov! Na Senovem imajo težave tudi z raz¬ deljevanjem mesa. Še ko so ga dobivali na nakaznice, ga je navadno zmanjkalo, s prosto prodajo pa tudi ni nič boljše. Go¬ spodinje pokupijo meso že do osme u- re zjutraj, ostale stranke pa potem me¬ sar odganja kot nadležne muhe z bese¬ dami “Zmanjkalo ga je.” V Bohinju stoji že dalj časa žaga lesnega podjetja Bled, ki pa je odkloni¬ lo prošnjo Bohinjske, kmetijske zadruge za uporabo žage. Direktor žage je Bo¬ hinjcem povedal, da žage zato niso do¬ bili, ker da niso izpolnili niti plana seč¬ nje, niti plana za spravilo lesa. “Kvalitetni” izdelki v Titovini. Neki tobakar se v ljb. režimskemu listu pri¬ tožuje, da je v cigareti “Romanija” na¬ šel ostanke starih, že pokajenih cigaret in kose konopljene vrvice mesto toba¬ ka. Vprašuje, če gre za sabotažo... “Skrbno” gospodarstvo. V bližini Rib¬ nika pri Novem mestu trohni in gnije že nad dve leti mnogo čreslovine in oglja. Prav tam je izpostavljen vsem vremen¬ skim nevšečnostim tudi okrogli les raz¬ nih dimenzij čigar vrednost gre v miljo- ne. V Trnovem je bilo včasih lepo, danes pa ni več tako. To nam povedo vrstice, ki jih beremo o trnovskih cestah in nji¬ hovem slabem stanju. Neki Trnovčan jih popisuje takole: “Nekatere ceste in ulice v Trnovem v Ljubljani izgledajo kaj klavrno. Krako- vo, Opekarska cesta, Cesta na Loko, zlasti Trnovski pristan imajo ulice, ki se tako komaj še smejo imenovati. Odgo¬ vorni terenski in rajonski funkcionarji se izgovarjajo, da ni materiala in vozni¬ kov: to pa ne drži, saj je v Lljubljanici, ki teče tik teh izvoženih cest, peska in kamenja na pretek, le nekdo bi ga mo¬ ral dvigniti iz struge. S tem bi opravili dvojno koristno delo. Očistili bi strugo in z njim zasuli nadležne luknje na ces¬ tah”. Sodna statistika kaže, da je v Slove¬ niji med 164 sodniki 20 sodnikov brez pravne naobrazbe, v Srbiji pa med 463 sodniki 92. v celi državi je brez pravne naobrazbe 247 sodnikov, 764 pa s prav¬ no naobrazbo. Umrl je po daljšem bolehanju načel¬ nik banske uprave v p. in odvetnik dr. Fran Skaberne. “Turitični Kamnik nekdaj in sedaj.” Pod tem naslovom ljb. “Poročevalec” objavlja daljši članek, v katerem toži o “pa'danju” turističnega prometa v Kam¬ niku. V letu 1934 je n. p. obiskalo Kam¬ nik 17.762 izletnikov iz področja Jugo¬ slavije, 341 Čehov in Slovakov, iz osta¬ lih slov. držav jih je bilo 18, jz Avstrije 262, Nemčije 35, Anglije 30, Francije 6, Italije 130, Grčije 4, iz ostalih evrop¬ skih držav 32, iz izvenevropskih pa 25 tujcev. Leta 1948 je pa bilo v Kamniku 725 domačinov in samo 26 inozemcev. Pred vojno je bilo v Kamniku za leto¬ viščarje na razpolago 52 sob s 86 poste- . Ijami in 250 privatnih sob s 300 postelja- \ mi. Sedaj pod komunisti je pa v celem Kamniku na razpolago za izletnike sa¬ mo 20 postelj. Zdaj Kamnik tudi nima nobene dvorane za kulturne prireditve. Pred vojno je imel tudi 2 kavarni, zdaj pa nobene. Za mojstre umetniške fotografije so proglasili: Petra Kocjančiča iz Ljublja¬ ne in ing. Slavka Smoleja iz Jesenic. Za kandidate za mojste so pa proglašeni: prof. Brane iz Ljubljane, Cizelj iz Ma¬ ribora, Pfeifer iz Ljubljane in Maren- čič iz Kranja. Goriškega nadškofa Margottija so po¬ kopali 4. avgusta. Komunisti so pri poizkusu bega čez mejo v Italijo ustrelili volčanskegal cer¬ kovnika in njegovega bratranca. Kobariški župnik Ivan Kobal je zaprt že od začetka junija t. 1. Taborsko jamo, t. j. bivšo Permetovo Županovo jamo, v bližini Grosuplja so odprli v začetku julija. Tatove bombažne preje so izsledili in zaprli v tržiški predilnici, ki so na čelu s preddelavcem Antonom Peharcem in šefom transporta Antonom Kozamerni¬ kom kradli in prodajali bombažno prejo na Hrvatsko in zlasti v Slavonijo. Ra¬ zen tega so odkrili še več skupin tatov, ki so oškodovali: predilnico za precejšnje količine surovin. Tako je v Tržiču že dolgo cvetela kar javna kupčija s prejo. Od daleč so prihajali tujci 1 in kar po hi¬ šah vpraševali “če imajo kaj preje “Pe- harčeva družba je kar med delom popi¬ vala v železniškem bifeju, ker so si to lahko privoščili, ko so pa 1 kg preje pro¬ dajali po 1.000 din. Pod ljb. gradom so začeli kopati pre¬ dor. Speljali ga bodo od Mestnega do¬ ma do biv. Samasove vile na Karlovški cesti, širok ho 11 m, v sredini bo ureje¬ no cestišče za vožnjo v obe smeri, tram¬ vajsko ali trolejbusno progo. Ob straneh bodo hodniki za pešce. Na Vinici v rojstni hiši Otona Župan¬ čiča so odprli Župančičev muzej. V Ljubljani so imenovali člane v Svet vlade LRS za prosveto in kulturo, člani tega sveta so po svoji funkciji vodilni uslužbenci vseh znanstvenih in kultur¬ nih zavodov ter ustanov. V Beltincih v Prekmurju so začeli s poskusi križanja prekmurske bele svinje z vojvodinsko črno. Mladiči križancev so dali več maščob, kakor pa mladiči bele svinje. Za pleme pa bodo obdržali v Prekmurju še vedno bele svinje. Slov. akademija znanosti in umetno¬ sti je izdala Razprave razreda za filo¬ loške in literarne vede. Prvi zbornik ob¬ sega 8 razprav. Napisali so jih Rajko Nachtigal, Franc Grivec, Mate Tentor, dr. Jakob Kelemina, Milan Grošelj, Stan¬ ko Škerlj in dr. Leonid Pitamic. V dru¬ gem zvezku je Anton Bajec izdal: Be- sedotvorje slovenskega jezika in sicer I. del, ki obravnava izpeljavo samostalni¬ kov. Tretji zvezek je uredil Janko Gla¬ zer ter so v njem objavljene nemške poezije Franceta Prešerna s prevodi Otona Župančiča. Na Jesenicah se je pri premikanju va¬ gonov smrtno ponesrečil varilec kurilni¬ ce Stane Božič. Umrli so: V Ljubljani: Viktorija Ho- lynski, France Brenk, Ivana Lauter- Činkole, Ivanka Stepic, Ivan Zupanc, Marta Cerar, roj. Zore, Filomena šiško- Vič, roj. Senekovič, Vekoslav Adamič, Vladimir Vrančič, Julija Podboj, roj. Paulič, Vladimir Kavčič, ing. Jože Co- staperaria, Vidka Rojc, Josipina Boh, Marija Bežen, Heda Pretnar in Franc škoda v Krškem, Franc Izgoršek v Šmartnem pri Litiji, Rudolf Bartol v Lo¬ škem potoku, Antonija Medvešek v Ce¬ lju, Tone Ličar v Trbovljah, Frančiška Rengeo v Šoštanju, Janko Kavčič v Škof¬ ji Loki, Andrej Murnik v Cerkljah pri Kranju, Terezija Golob, roj. Fink v Kranju, odvetnik dr. Vekoslav Kukovec V Celju, Marija Alič, roj. Jere v No¬ tranjih goricah, Saša Gramatčik v Kranju, Ivan Rus v Grosupljem, Josipi¬ na Slapšak, roj. Gorenc v Trebnjem irt Ana Meško, roj. Potočnik v Ptuju. Baragova proslava Baragova proslava bo v nedeljo, 19. avgusta, v kolegiju “La Salle” na Rio Bamba 650. Spored bo približno takle: Najprej bo v zavodski cerkvi skupni slovesni zaključek Baragove devetdnev- nice z govorom g. župnika Orehar- ja, z molitvijo za Baragovo beatifikaci¬ jo in z blagoslovom. Prireditev v dvorani pa bo vsebovala sledeče točke: 1. del — 1. M. Tomc: Jezusova oporo¬ ka (Poje “Gallus” pod vodstvom dr. Ju¬ lija Savelija.) 2. France Kunstelj: Vstal je med na¬ mi mož (Deklamira Stane Jerebič) 3. Severoamerikanska Baragova him¬ na, v angleškem originalu in dr. Debelja- kovi slovenski priredbi (Poje “Gallus”) 4. Baragova življenjska pot. — Pre¬ dava Baragov življenjepisec prof. dr. Franc Jaklič 5. “Prošnja na Mater božjo v svetimu letu”. — Pesem, ki jo je pred letom 1826 sestavil Friderik Baraga. Uglasbil jo je p. Hugolin Sattner O.F.M. 1. 1931, in sicer po indijanskih napevih, ki mu jih je pri nekem obisku zapel Baragov sodelavec, indijanski misijonar F. Pirc. Pesem se je prvič pela 1. 1931, pred 20 leti, na Baragovi proslavi v unionski dvorami v Ljubljani .Na naši proslavi jo zapoje moški zbor “Gallusa”. 6. Baraga in mi. —• Govori g. Božo Fink. 7. — Barago na oltar! — Govori g. Avgust Horvat. II. del — 8. M. Tomc: Čudovit si v svojih svetnikih (Poje “Gallus”) 9. Simfonija iz Novega sveta. — Mi¬ sterij v podobah o milosti božji ,ki jo ro¬ jakom v trpljenju iz neba kliče služab¬ nik božji Irenej Friderik Baraga. — Za to priliko sestavil in pripravil neimeno¬ vani pisatelj. Predstavljajo jo naši naj¬ boljši igralci. Slovenci v Argentini Išutmos Aires iMStSSS NAROČNIKOM “SVOBODNE SLOVE¬ NIJE” V ARGENTINI Vse tiste naročnike “Svobodne Slove¬ nije”, ki nam še dolgujejo celotno ali pa delno naročnino za leto 1950, prav lepo prosimo, da nam jo takoj poravna¬ jo. Ne odlašajte s plačilom iz tedna v teden, ker s tem povzročate samo nepo¬ trebno delo in nove stroške upravi! Prosimo tudi, da poravnate istočasno naročnino vsaj za prvo polletje 1951. Naročnina “Svobodne Slovenije” za leto 1951 je za Argentino: Za celo leto pri enkratnem vplačilu $ 50.—; za pol leta $ 25.—; za četrt leta $ 13.—. Uprava Bolezen je potrkala ne več vrat. Po¬ sebno pri Zajčevih je trdo prijela prilet¬ nega očeta. Ko pa je prišel v hišo božji zdravnik, je bolezen popustila in si je bolnik spet opomogel. Poroka 16 avgusta: Večno zvestobo sta si obljubila. Marija Kumar, do¬ ma iz Kojskega, najbolj delavna Sloven¬ ska na Avellanedi skozi vse težke čase, ko se je premnogo ljudi dalo zvoditi od rdečih laži, ter Lojze Škoda, doma od sv. Duha nad Krškim. Čestitamo! Eferli la Opozarjamo na žegnanje na Floridi, ki bo. 26. avgusta. Ob pol enajstih bo maša s slov. pridigo in slov. petjem. Po maši pa bo v župnijski dvorani prosvet¬ no predavanje, ki ga predi Društvo Slo¬ vencev. j Hariltoche 1 JANEZ FLERE JE ZMAGAL V SMU- j ŠKEM TEKU ZA PRVENSTVO CLUBA ANDINO BARILOCHE Sončen in svetel dan. Gorko, kot bi bili sredi poletja. Villa Catedral je kopna, samo krpe izginjajočega snega se svetijo med gruščem in rjavimi poljanami vla¬ žne zemlje. I Punta Nevada, najzahodnejši vrh Ca- | tedrala, je v polni zimi. Pokriva ga | trda ledena skorja, ki se spušča preko ! sneženih pobočij vse do belih obronkov na podnožju gore. (Nadaljevanje na 4. strani) IZŠEL JE BARAGOV ŽIVLJENJEPISI - VELIKI KNJIGA 0 VELIHEN SLOVENCU! Življenjepis Baragov spada v vsako slovensko družino, rod za rodom naj ga čita!” — (škof dr. Gregorij Rožman) 300 strani velike oblike, 100 slik, 3 zemljevidi — na lepem papirju in v bogati opremi. — Trdo vezana knjiga 30 pesov za Argentino, 1500 lir za Italijo, za USA, Kanado in ostalo inozemstvo 4 dolarje. — Naroča se na naslov: Slovenski misijonski odsek, Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. (Čeki na ime Ladislav Lenček). "Balkanski c^serr Odlomki iz knjige, ki je je spisal Leo "Vhite. Povzemamo jih H “PREGLEDA”, ki ga pod glavn ; m uredništvom g. dr. Mihe Kreka izdaja National Committee for a free Europe. Research and Infor¬ mation C r nter. “Vse to kaže, kakor da so se vrnili časi UNRRE. Združeni Narodi so posla¬ li v Beograd svojega zastopnika Gunnar Myrdala iz Švedske, da ustanovi tamkaj tehnično komisijo, ki bo Titu stala ob strani pri izvajanju njegove petletke. Myrdal je tisti znani marksistični go¬ spodarstvenik, ki je svoji lastni vladi le¬ ta 1946 nesvetoval, naj se gospodarsko naveže na Sovjetsko Rusijo, češ, Ame¬ rika se bo radi povojne gospodarske sti¬ ske itak zrušila... Myrdalu je sledil na tej poti neizbežni ameriški “koordina¬ tor” Richard Frazer Allen, ki je takoj objavil, da odobrava način, kalo se ame¬ riška hrana deli med lačno prebivalstvo Jugoslavije. Ameriški poslanec K. B. Keating, newyorški republikanec, je sva¬ ril, naj se pomoč zadržuje, dokler Tito ne izpusti nadškofa Stepinca in ne vrne grških otrok. Toda vlada je zmagala. Mi se očividno s tolovaji ne pogajamo, am¬ pak sprejmemo njihove pogoje. Vrhute- ga je John Haggerty, poljedelski svet¬ nik pri ameriški ambasadi v Beogradu izjavil, da je darilo 38 milijonov dolar- «S jev itak premajhna odkupnina, da bi mogli za to zahtevati osvoboditev nad¬ škofa in pa vrnitev 12.000 grških otro¬ čičkov.” “No, Tito je sedaj vrnil 400 grških otrok. Kaj pa je še storil, da je zaslužil teh 200 milijonov dolarjev? — 1. Po treh letih trmastega odpora je nehal podpirati grške komuniste, toda šele, ko ga je ameriški nastop prepričal, da si tam itak zastonj prizadeva; 2. Po treh letih divje proti-ameriške propagande, pobijanja Amerikancev in Angležev, po dobi tolovajskega pobijanja stotin in za¬ piranja tisočev naših jugoslovanskih pri¬ jateljev je dovolil 295 v Jugoslaviji ro¬ jenim ameriškim državljanom (od skup¬ nega števila 373) — ki so večji del bili zaprti kot politični priporniki — da so se smeli vrniti nazaj v Ameriko; 3. Ti¬ to je obnovil diplomatske zveze z Grči¬ jo, Italijo, Avstrijo in z Zapadno Nem¬ čijo ter je izpustil večino — dasi ne vseh — nemških in laških vojnih ujet¬ nikov, ki jih je dotlej uporabljal kot sužnje pri prisilnem delu; 4. Po treh le¬ tih najtemeljitejšega boljševiziranja — ki se je le za malenkost ublažilo, odkar se je skregal s Kominformom — se je Tito obrnil proti svojim ruskim zaščit¬ nikom in z-azgalil pred celim svetom po- : častno resnico komunizma, tako svojega kakor Stalinovega.” “Ta njegov poslednji prispevek je morda res vreden 200 milijonov dolar¬ jev, toda samo pod pogojem, da bi za¬ res sledila tudi popolna osvoboditev Ju¬ goslavije. Haggerty je dejal, ko je go¬ voril v kongresu v imenu Državnega tajništva, da “lahko na prstih dveh rok seštejemo vse tiste ljudi v Jugoslaviji, ki so toliko povezani s komunizmom, da ne bi mogli nazaj.” Tudi v primeru, da ima Haggerty prav — in jaz verjamem, da ima — ostane dejstvo, da prav tista peščica ljudi, “ki ne more nazaj”, danes v Jugoslaviji vlada. Člani Titovega Po¬ litbiroja ne bi mogli izročiti svoje zlo¬ činske oblasti, pa če tudi bi to hoteli. Jaz sem zase prepričan, da takšnih že¬ lja nimajo. Niso namreč pozabili, kaj se je zgodilo Mussoliniju, ki je bil—pomni¬ mo — tudi socialist v mlajših letih svo¬ je karijere.. “Haggerty prerokuje, da bo Tito, če ga še naprej zalagamo z denarjem, po¬ lagoma ublažil svojo tiranijo do takšne mere, “da bomo mi to mogli prenašati”. Kaj se to pravi “BOMO MI” mogli pre¬ našati? Ako je to najboljši up, ki ga moremo dati zasužnjenim narodom v Vzhodni Evropi, potem bi bilo boljše, da nehamo z osvobojevanjem. Svet ne bodo nikoli osvobodili strahopetni trebušniki, ki plačujejo “davek ponižnosti” medna¬ rodnim gangsterjem...” O TITOVI VOJSKI “Dasi je res, da je 90 o|o častnikov včlanjenih v komunistični stranki in so verjetno Titu tudi vdani, je pa na drugi strani res, da je ogromna večina vojaš¬ tva prišla iz kmetskih družin, ki jih je komunistični režim zatiral. Morda bi priznali, da je Tito za sedaj manjše zlo kakor pa Stalin. Vendar si kljub temu ne morem misliti, da bi se borili za ohranitev Titove tiranije. Če pomislimo, kaj so Jugoslovani prestali zadnjih de¬ set let, je težko verjeti, da bi bili pri¬ pravljeni boriti se junaško za kaj dru¬ gega kot pa za osvoboditev izpod vsa¬ kega komunizma... Veliko neumnosti se je že govorilo o Titovih “tridesetih divizijah”. Celo general Bradley je men¬ da požrl to raco... Tito morda res ima pol milijona, morda celo 700.000 mož v vojaški uniformi. Toda koliko teh jih je sposobnih opravljati vsaj navadno poli¬ cijsko službo, da ne govorimo o težjih vojaških nalogah? Bedasto je trditi, da je Titova vojska, ker šteje pol milijona ljudi, tudi že pripravljena na borbo... ali da je veliki del Titovih čet preizku¬ šen v borbi samo zato, ker se je kakih 10.000 partizanov proti koncu vojne praskalo z domačimi in tujimi nasprot¬ niki. ..” “Osebno sem mišljenja, da bi jaz, če bi bil Stalin, Jugoslavije sploh ne na¬ padal, predno nisem zavzel Nemčije, Francije in Anglije. Naj bo Tito karko¬ li že, to stoji, da je namreč še vedno komunist. On ni in nikoli ne more biti iskren zaveznik zapada. Njegovo krivo¬ verstvo, ki je za sedaj za Stalina nepri¬ jetno, pa ne izključuje “dialektičnih pre¬ vratov”. V nekem oziru je Titoizem bil Stalinu celo koristen, ker mu je poma¬ gal utrditi oblast nad vzhodno Evropo na isti način, kot je Trockijevo krivover¬ stvo utrdilo Stalinovo gospodstvo nad Rusijo. Lahko bi rekli, da bi Stalin mo¬ ral Tita iznajti, če bi ga ne bilo, tako mu je koristen. Stalin je potreboval le¬ ta 1948 neki “bav-bav” in Tito je bil na¬ ravnost sijajen za to...” “TITOIZEM” “Titoizem je manjše zlo kot Stalini¬ zem samo v enem oziru: Jugoslavija nam je manj nevarna. Vprašam pa, ali bi vsa Evropa, če bi sprejela Titov ko¬ munizem, bila za nas manj nevarna, kot bi bila Stalinova Evropa? Kaj bi pri¬ dobila Amerika, če bi premagala Stali- \ nizem, pa bi pomagala k zmagi komu- j nizmu pod Titovo firmo ? ... Ne delaj- ! mo lažnjivih razlik med Stalinizmom in Titovim komunizmom; napravili bomo polomijo, kakršno smo že, ko smo se za- j našali na Stalina, da bi zadržali Hitler- I ja. Taka politika bo končala podobno, kot je ona prejšnja v letu 1945, ko smo stali pred posledicami svojega navduše- : nja za Stalina...” KONEC Stran 4, SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. Vili. 1951 (Nadaljevanje s 3. strani) Pod Punto Nevada se vleče proga, ki so jo včeraj pripravili za tekmo. Letos ni bilo druge rešitve, tudi smuški tek se je moral pomakniti gori pod vrh Ca- tedrala. Strma zaledenela rebra so go¬ tovo resnejša in težja preiskušnja kot proga v dolini. Zastopniku Cluba Andi- no se predstavi razmeroma majhno šte¬ vilo tekmovalcev. Njihove moči so dokaj različne, zato se razdele v tri kategorije: prva, druga in veterani. Proga ima približno 1600 metrov. Za prvo kategorijo, v kateri tečejo “večni nasprotniki” France Jerman, Janez Fle¬ re in Bruno Pertile, je določenih pet kro¬ gov, ali kakih 9 kilometrov. Druga ka¬ tegorija, v kateri nastopata Slovenca Andrej Kukoviča in Blaž Razinger, ter veterani, morajo preteči tri kroge, torej 4800 metrov. “Velika borba” — to je jasno od pr¬ vega začetka — bo med Pertilom in Fleretem. Jerman, ki se je pred krat¬ kim vrnil iz buenosaireške bolnice — si je kot lansko leto tik pred tekmami po¬ lomil nogo, to pot v Capitalu in ne na bariloški skakalnici — no torej Frank je brez treninga in ne pride v poštev za “veliko borbo”. Toda če hočemo drama¬ tičnega tekmovanja, sta Flere in Pertile v stanju, da nam ga preskrbita. Njune sposobnosti so približno enake. Sledita si krčevito, krog za krogom, skoraj v isti razdalji. V tretji in četrti rundi si pri¬ bor! Pertile nekaj sekund. Še v zadnji teče mimo kontrole na polovici proge z 8 sekundami prednosti pred svojim kon¬ kurentom. A v zadnjih metrih da Janez vse iz sebe — “večni drugi” zmaga sled¬ njič nad našim italijanskim prijateljem s tremi sekundami. Tri sekunde pri deve¬ tih kilometrih jasno pričajo kako trda in zagrizena je bila borba! skupno z bratom Franciscom in Carlom Eirasom na skandinavskih smučiščih, — Zastopani bosta tudi čilenska in boli¬ vijska ekipa. Bolivijcev ne smatrajo za posebno nevarne, pač pa se govori, da je prispel s Čilenci strokovnjak za smučarski tek in da se bodo naši stari znanci Flere, Jerman in Pertile prvič po¬ merili v mednarodni konkurenci. Daši je pretekli teden naletelo nekaj snega in so smučišča na vrhu Catedra- la postala uporabnejša ,je vedar pod go¬ ro teren še kopen in se verjetno skoki ne bodo mogli izvesti. Tekme Cluba Andi- no preteklo soboto in nedeljo so bile ra¬ di slabega vremena odpovedane. Kljub revni zimi je dotok turistov do¬ kaj izdaten. Prejšnji mesec je bilo po¬ sebno dosti gostov iz Brazilije. Villa Ca- tedral je postala kar samostojno meste¬ ce, vse hiše so oživele, smučk ni bilo moči dobiti na posodo ves julij, smučišča so mrgolela ljudi in župnijski urad se je celo potrudil in organiziral posebno službo božjo na Catedralu, da gospodi ni treba v nedeljo v Bariloče. Prireditve FASA-e se začnejo 12 t. m. s smuškim tekom, ki je postal že prava “slovenska disciplina’’. Nastopajo nam¬ reč štirje naši fantje: Jerman, Flere, Kukoviča in Razinger. TA Sam Justo V nedeljo 12. avgusta so v San Justo praznovali farno žegnanje, ki je letos bilo izredno slovesno. Patrona župne cerkve sta San Justo in Pastor, ki sta kot mlada dečka dala življenje za vero. Ljubek je pogled na ta dva mala dečka, ki stojita vsak na eni strani glavnega oltarja, nad njima pa je velikanski srebrni križ s križanim Jezusom, za katerega sta dala življenje. V drugi kategoriji je zasluženo zma¬ gal Tirolec Birger Lantchner. Njegova posebna prednost v tej tekmi je bila, da je prav dobro uveden v alpske kombina¬ cije in na razmeroma strmem padcu pri kontroli na polovici proge, kjer so v le¬ denem pobočju padali drug za drugim skoraj vsi tekmovalci, ni nikdar strmo¬ glavil. Tako je pridobil nekaj dragocenih sekund. Kot drugi se je kvalificiral s približno tremi minutami razlike Andrej Kukoviča, tretji je bil Blaž Razinger. Med veterani je zmagal Santiago Mu- lazzi. Upamo, da bo vendar prenehalo polet¬ no vreme sredi zime — izgleda da se nam hoče nebo obdolžiti za zimo, ki nam jo je naklonilo sredi poletja — in da bomo dobili nekaj več snega, sicer ne vem, kako bo letos z ostalimi tekmami, ki so še na programu. Smučarske tekme za državno prvenstvo V tednu od 12 do 19 avgusta se bodo pomerili najboljši argentinski smučarji v tekmah za prvenstvo Argentinske smučarske zveze (FASA). S paname- riško zimsko olimpijado, za katero se je dolgo časa upalo, da bo izvedena ■—■ si¬ cer ni nič; vendar je prispelo nekaj tu¬ jih zastopnikov, ki bodo dvignili pomen letošnjih preizkušenj. Predvsem je tre¬ ba omeniti severnoameriškega prvaka Robinsona, ki bo nedvomno predstav¬ ljal trd oreh za domače zastopnike, kot so bariloški fantiči Pablo Rosenkjaer, Otto Jung, Aristeo Benavidez, Cino De Pellegrinn in drugi, naš Dinko, pa bue- nosaireški milijonar Luis De Ridder, ki je v pretekli evropski sezoni smučal San Justo je bil star 7, San Pastor pa 9 let. V nedeljo je župna cerkev sprejela re¬ likvije obeh mučencev in patronov. Iz Madrida, kjer sta pred davnimi stoletji, bila mučena, jih je prinesel župnik iz Ciudadele p. Elizalde. Na vojaški lafeti, pokriti z rdečimi in belimi nageljni, je stala urna z relikvijami — s kostmi obeh mučencev. Lafeto je peljal velik tank, spremljalo po jo je 6 vojakov. Sprevod je začel pri Cerkvi v Ciudade- li. Bil je to svojski motoriziran sprevod. Na trgu v San Justo pred občino je ča¬ kala velika množica ljudi, zastopniki oblasti in organizacij in duhovščina. Ob desetih dopoldne je bil slovesen sprejem, ko je krajevni župnik sprejel relikvije, ki so jih nato v procesiji prenesli v cer¬ kev in na glavnem oltarju izpostavili v češčenje. Takoj za tem je bila slovesna žegnanjska maša, popoldne ob treh pa je bila po trgu veličastna procesija, ka¬ tere se je udeležilo tudi mnogo naših ro¬ jakov. Po cerkvenih slovesnostih so bi¬ le na trgu razne zabave za stare in mla¬ de. žegnanjsko razpoloženje je objelo tudi Slovence v San Justo. Ne samo, da so se v velikem številu udeležili sloves¬ nosti, temveč tudi v domovih je bilo pravo žegnanjsko razpoloženje in iz slo¬ venskih domov je bilo že na daleč čutiti žegnanjski duh, to je duh po bobih, brez katerih žegnanja sploh ni. Prodam dobro ohranjen otroški vo¬ ziček (za sedeti in ležati). Naslov: Bernardo de Irigoyen 1761, Florida, F.C.N.G.B. ” € A S 1 IB ® W U ?s tarai**i;a in zla£arai ; ® OLAZABAL 2336 T. E. 76-9160 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Ne opustite priložnosti: JUBILEJNA PRODAJA TVRDKE B O Y U Samo dobra ura Vam prihrani čas in denar. Ure znamk UNVER, RE- CORD WATCH GENEVE, CYMA, HIDALGO, DELOS, MONRAV in dru¬ ge so resnično precizne švicarske ure. BUDILKE: Oris na 7 rubinov, Medana, JAZ, SVIZA, HIDALGO. Poročni prstani v 18 krt zlatu, solidna in lepa izdelava; zaročni prsta¬ ni, križci, svetinjice vseh vrst, uhani, zapestnice ter velika izbira lepih da¬ rili trajne vrednosti za krst, poroke in rojstne ter godovne dneve. Lepe denarnice iz čvrstega usnja. Kadar izdate denar, ZAHTEVAJTE DOBRO in KVALITETNO BLAGO NE OPUSTITE PRILOŽNOSTI —- IZRABITE JUBILEJNI POPUST Slovenske molitvenike f? Kristus kralju j 55 podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice. . . prave FOTOGRAFIJE SLOVENIJE in albume... vse potrebščine za šolo, za pisarno, za dom... nalivna peresa, svinčnike, birome... Vam nudi SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULLA' Victor Martinez 39 — Capital SLOVENCI Pismo iz Anglije Redka so pisma od nas. Od časa do časa se pa le zdramimo in se Vam ogla¬ simo. Kratko bi Vam radi podal pregled dogodkov, ki so spremljali naše ljudi to leto dosedaj na tem otoku. Nastopajoče let. leto je bilo pri nas v znamenju epidemije - influence, ki je divje razsajala zlasti v januarju in feb¬ ruarju. V mnogih krajih so stali vsi tov. in premogovni obrati, zopet drugod pa do 30% vsega delavstva ni bilo zmožnih za delo. Bolezen je zahtevala na tisoče žrtev. Med Slovenci jih, hvala Bogu, ni bilo. Prav tiste dni pa, ko se je božja po¬ slanka — smrt oglasila tudi v naši skup¬ nosti in povabila pred božjo sodbo 28. letnega Franca Kafolja, doma iz Gor. Zabukovja v Trebelnem na Dol, v Brad- fordu in go Marija Morača, roj. gtamec iz Maribora, v Patricroftu pri Manchest¬ ru — o smrti obeh ste že poročali —, so se pa v okolici Londona za let. veli¬ konočne praznike poročili trije slov. pari. Naj jih na njihovi novi življenski poti spremlja božji blagoslov. V prosvetnem življenju se udejstvu¬ jemo kljub velikim razdaljam in osta¬ lim neprilikam. V Rochdale so za Sil¬ vestrovo uprizorili. “Pri belem konjič¬ ku” in nam zapeli več slov. pesmi. Za ( Veliko noč so se pa istotam postavili kar s pevskim koncertom, duhovnik dr. Janez Belej pa je s skioptičmmi slikami pred vse razgrinjal lepoto naših planin z romanja iz Gorice na Sv. Višarje. Spominsko proslavo za padlimi žrtva¬ mi Vetrinja 1. 1945 in vseh ostalih žrtev kem. revolucije doma smo imeli dne 2. junija pod okriljem Slovenskega dru¬ štva v Bedfordu. Proslava sama in lepo vreme sta privabila mnogo Slovencev. V prostorni cerkvi sv.. Jožefa je imel slo¬ vesno zadušnico č. g. Ignacij Kunstelj, slov. pevski zbor je pa na koru prepeval žalostinske. Slavnosti govor je imel g. dr. Belej. Popoldne ob treh je bila v cer¬ kveni dvorani sv. Petra spominska žalna akademija. Program so izpolnile recita¬ cije odlomkov iz Kalinove “Črne maše za pobite Slovence”, vmes pa je pevski zbor pod vodstvom g. Jureta Eržena za¬ pel več žalostink. Akademijo je spret¬ no pripravil in jo tudi vodil g. Jože Rehberger. Po končani akademiji je bi¬ lo zopet skioptično predavanja o lepo¬ tah slov. zemlje. Naša pesem se tudi v Angliji kar le¬ po oglaša. Za Yeliko noč je bilo v Roch¬ dale in v eni od župnih cerkva v Walesu slov. petje. Domačini so ga radi poslu¬ šali in so občudovali melodioznost naše pesmi. Zborovodja g. Jure Eržen se res trudi in si zelo prizadeva, da bi zbor razširil. Če bi bilo med našimi ljudmi več zanimanja in požrtvovalnosti, koli¬ ko dobrega in koristnega bi dosegli za trpeče ljudi doma! Na drugi strani je pa tudi res, da so naši ljudje razkroplje¬ ni na vse strani in je potrebnih res USPELA DRUŽABNA PRIREDITEV NAŠIH PLANINCEV V soboto 4. avgusta je bila v dvorani bara Dekleva prva družabna prireditev tuk. Slov. planinskega društva. Dvora¬ na je bila okusno dekorirana, udeležba pa zelo velika ter je moralo precej lju¬ di radi pomanjkanja prostora oditi. Pri¬ reditev, ki je potekla v prijetni razigra¬ nosti pozno v noč, je združila veliko šte¬ vilo starih znancev, ki se sicer v tem velikanskem mestu nikoli, ali pa malo¬ kdaj srečajo in je bila tako za posamez¬ nike, kakor za skupnost prijeten dogo¬ dek. Na sporedu so bile pevske točke, sre¬ čelov, licitacija, šaljiva pošta, godba in ples. Tako so vsi udeleženci lahko pri¬ šli na svoj račun ter so v res prijetnem in veselem razpoloženju prebili večer. Na družabno prireditev je prišlo tudi več argentinskih gostov, ki so tudi so¬ delovali ter so zapeli nekaj svojih narod¬ nih pesmi in zaplesali v parih dva, tri plese, za kar so želi toplo odobravanje vseh navzočih. PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Traj¬ na in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in okusu. Cene solidne Obiščite nas v Calle ERCILLA 6120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI-VENA POTOČNIK PO SVETU mnogo žrtev in naporov, da se sprav: kaj skupaj. Č. g. Kunstelj je za svoje naporno dušnopastirsko delovanje med nami do¬ bil v začetku leta kot pomoč še dva slov. duhovnika in sicer g. dr. Beleja, ki je stanoval v Rochdale, v Walesu je pa deloval jezuit-duhovnik vzhodnega obre¬ da p. Pavle Leskovec. Oba sta nas že zapustila. P. Leskovec je po Vel. noči odšel na Irsko, da dokonča svoje študi¬ je. Vrnil se bo kmalu in bo ostal med nami do oktobra. G. dr. Belej nas je pa zapustil junija meseca, odšel v Rim in nato menda na Sv. Višarje, kjer po¬ maga v dušnem pastirstvu v letnih me¬ secih. Izselilo se je v let. letu od nas v raz¬ ne prekom. države 8 oseb. 4 v Kanado, 3 v USA in eden v Argentino. Vsi so imeli v teh krajih Svoje znance. Seveda bodo pa še mnogi poizkušali oditi od tu. Razmere so pač povsod več ali manj e- nake. Ako je za eno stvar boljše, je za drugo slabše. Nikjer ni raja in povsod je treba trdega boja za obstoj in vsak¬ danji kruh. Sedaj po treh letih smo dobili enako¬ pravnost in veljavnost, kakor domačini. Stanovanjske hiše naši ljudje še kar ku¬ pujejo. Je tudi'tam, zlasti pa v pode¬ želju, najbolj varno naložen kapital. Drugače smo pa tu še kar trdnega zdravja. Tu in tam se sicer kažejo zna¬ ki in posledice vojnih in povojnih let, taborišča, slabe hrane in preslanega strahu. Vendar ne v širšem obsegu. Tuk. dijaška zveza “Union of Catholic Students” ima v času od 7—17. avgusta študijski tečaj, članom Slov. akadem¬ skega kluba je ponudila brezplačen pouk. Uveljavaljamo se pa tudi v umetnosti. Tako je g. ing. V. Stare na umetniški razstavi v Alfretonu — Notts. razsta¬ vil 4 svoje pokrajinske slike v olju. Njegova dela so bila nagrajena s prvo nagrado in pohvalo. Končno moram omeniti še “British festival” — Britanski praznik, ki se je v Londonu začel z veliko slovesnostjo 3. maja. Sem prihajajo sedaj nanj veli¬ ke množice tujcev. Tudi okrog 2.000 lju¬ di iz Titove Jugoslavije je prišlo. Sloven¬ cev ni bilo dosti opaziti. Marsikaj lah¬ ko človek kupi, ako ima dosti cvenka v žepu. Ako pa tega ni, si človek lahko ogleda razne paviljone, se morda poslad¬ ka s sladoledom ali popije vrček piva in jo nato s hitrimi koraki odkuri. Draginja je v zadnjem času precej poskočila. Zvišali so tudi davke. Seveda so tudi zvišali plače. Občuti se, da je vse v tihi, a ogromni pripravi za obram¬ bo za primer kakega napada. Težkim časom gremo naproti. In za te čase je potrebno, da smo edini in složni. Prijatelj, ki je bil med nami, sedaj pa živi v USA, nam piše in naroča: “Jasno nam mora biti, da nas je Slo¬ vencev številčno premalo, da bi se v borbi gigantov, ki je sedaj v prvih raz¬ vojih in katere konca najbrže vsi niti dočakali več ne bomo, še mogli medse- boj deliti in cepiti v prepirajoče se poe- dince ali skupinice in se kljub temu o- hraniti še pri življenju. In še tako, če bomo složni, če se bomo oklenili za naš obstoj važnih načel, je treba reči, da bo naša dobočnost mnogo bolj v božjih rokah, kakor pa v človeških. Danes pač nihče ne more reči kje bomo kot narod in kaj bomo kot narod, ko in kadar se bodo viharji in neurja unesla in razpo¬ dila. Vedno bolj vidim jasno potrebo po slovenski slogi okrog dveh zvestob, ki sta odsev ene in iste ljubezni. Ena zve¬ stoba velja krščanski veri, druga naše¬ mu narodu in njegovi kulturi. V tem okviru je prostora za vsakega. Tema zvestobama služimo. Njima podrejujmo svoje osebne ambicije! To so tudi besede, ki sta jih lepo po¬ vedala že v Vašem koledarju škof g. dr. Rožman in g. dr. Miha Krek. Po njih se ravnajmo. Prisrčen pozdrav vsem znancem v Ar¬ gentini in vsem bralcem Svobodne Slo¬ venije, raztresenim po vsej zemeljski ob- li. Peter Selak. DRUŠTVENI OGLASNIK SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE Meško Franc Ksaver: Drama iz za- aavnih dni 1.518. Meško Franc Ksaver: Frančišek in oljka Legenda o sv. Frančišku. 630. Meško Franc Ksaver: Kobilice. 68, 68a. Meško Franc Ksaver: Naše življenje. 2.785. Meško Franc Ksaver: Petelin in gosak, (črtica iz vasi). 52, 52a. OBVESTILA Slov. planinsko društvo v Bs. Airesu bo priredilo v nedeljo 9. septembra sku¬ pen izlet na Časkomuško jezero (Lagu¬ na de Chascomus). Zbirališče je ob 8. u- ri zjutraj na kolodvoru Constitucion. Vožnja traja okoli 2 uri z avtobusom oz. vlakom. Kdor ne bi bil pri maši v Bs. Ai¬ resu bo lahko tudi v Chaseomusu. Na jezeru so na razpolago čolni in ribolov. Vrnitev v večernih urah. Hrano naj vsak prinese s seboj. Podrobnejša navo¬ dila na sestanku v baru Dekleva 1. sept. ob osmih zvečer. Vsi vabljeni. Odbor. CERKVENI OGLASNIK Maša za pokojnega Monsignora Fran¬ ceta Grabovška bo v nedeljo dne 19. av¬ gusta t. 1. ob 10.15 uri na Belgrano. Vse slovenske rojake vabimo, da se je udeleže in molijo za pokoj duše svojega j velikega dobrotnika in zagovornika. Agds-eSa lEiae©BRaf-erc>das 25 DE MAYO 140, 2? Piso, Ofic. 15 T. E. 34-8SS1, 33-7294 I/ašim svojcem pošiljamo v domovino po najhitrejši poti iz naših skla¬ dišč v Trstu živila in ostalo blago po sledečih cenah za 1 kg netto: Pakete lahko sestavljate poljubno tako glede blaga, kakor količine. Cene so najugodnejše, blago in paketi najboljši. Zgoraj navedenim cenam je treba dodati še stroške za paketiranje in odpošiljatev in sicer za paket 4.50 kg S 22.—, za paket 9 kg netto .$ 33.—, in za pakete po 18 kg netto S? 48.—. Pošiljke lahko sestavljate poljubno. Za pakete težje od 20 kg dajemo posebne popuste. B. Posebni paketi 1 vreča 45 kg najfinejše kanadske bele moke OO zapakirane v dvojni vreči . $ 235 _ 45 kg netto koruzne moke v vreči. 175 _ 45 kg netto sladkorja v vreči . 350 _ 45 kg netto riža v vreči . 355 _ C. Pošiljamo vse vrste zdravil D. Izredno ugodne pošiljke iz Argentine: Sir, testenine po dnevni ceni: 9 kg netto testenin v pak. po 1 kg z vsemi stroški $ 62._ 9 kg netto sira tip Sardo ali parmezan . 97._ 9 kg netto sira ali 9 kg netto testenin . 160._ Važno: Blago prispe hitro v 20 dneh. Paketi so zavarovani. Vsako škodo povrnemo. Uradne ure: od 9. do 12. ure dop. in od 15. do 17. ure pop. Ob sobotah od 9. do 13. ure. Iz notranjosti lahko pošiljate denar po giro postal na naslov SET AŠ-KLIč AN 25 DE MAYO 140, 2? Piso, Ofic. 15. CAPITAL Imprenta "Dorrsgo", Dorrsgo 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644