H
Na.i več i i slovenski dnevnik
▼ Združenih državah	ji:
* V^Ija za vse leto - • -	$6 00 19
i Za nrJ »eta.....$3 00 0
lil ZaNew York celo leto - .00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
ISEEQGi
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
1- The largest Slovenian Daily L p the United States.
j l—imd eveijr day except Sundays 5 ,	and legal Holidays.
75,000 Readers.
C£LEF0N: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N Y., under Act of Congress of Marcb 3 1879	TilLEFON: CORTLANDT 287S
NO. 293. — ŠTEV. 293.	NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 15, 1925. — TOREK, 15. DECEMBRA 1925.	VOLUME XXXm — LETNIK XXX. H
POLOŽAJ V ANTRACITN1 STAVKI; speaker in njegova tajnica
Zakonodaja države Pennsylvanija naj uravna an-tracitno stavko. — Sklical jo bc governer Pinchot, a šele trinajstega januarja. — Stališče lastnikov premogovnikov naperjeno proti občinstvu, — pravi Pinchot. — Posvetovanja v Phila.
HARRISBURG, Pa., 14. decembra. — Governer Pinchot iz Pennsylvanije je sklical državno zakonodajo, da mu pomaga uravnati premogarsko stavko.
Stavkri pa ni edini predmet, s katerim se bodo , zakonodajalci pečali v tem zasedanju. Governer j ie rekel včeraj, da bo danes podpisal odlok, s katerim so sklicuje zakonodajo države na dan 1 3. ja— , nuarja. Do I 3. januarja je še precej časa >a ker je dosegel položaj mrtvo točko, se lahko stavka pre^ > mogarjev še dolgo zavleče.
Premogarji imajo ona razpolago sredstvo, da j prisilijo delodajalce k skorajšnji popustljivosti s Včlikl Il&Črtl V -tem, da pozovejo na stavko člane premogarske or- j v • izanizacije, ki so zaposleni pri pumpah in ki vzdr-1 orzavi i emiessee. zujejo stroje. Predsednik Lewis pa ne želi resno f škodovati lastnikom rovov.	j
Vspričo takih okoliščin so lastniki rovov trmoglavi ter se ne plašijo par ostrih besed.
—	Sedanji položaj je največje važnosti, — je rekel governer, — ne za Pennsvlvanijo, temveč za štiri deset milijonov Amerikancev, ki rabijo trdi premog. To je nevarna kriza, kateri moramo stopiti hitro in pogumno nasprcti.
Glede stališča premogovnih baronov je rek ell :: Pi ncnot.
-	Ce
Kot smo že poročali. je bil imenovan speakerjom poslan>ke zbornice Nicholas L'on«r\vorth iz Ohio. Na sliki sta on in njegova tajnica Miss Mildred Reeves.
V Tennessee nameravajo izvesti velik načrt za proizvajanje gonilne sile. — Gorenje omrežje rek naj bi pertalo ameriški Ruhr.
WILSON* DAM, FLORENCE Ala.. 14. cb'cembra. — Velik načrt /.a razvoj najmanj štirih 1111-jonov konjskih >il nad Muscle j Shoals j«» predložil major Ilarold
bi lastniki rovov storili isto kot premo- jFi*kl'* V™*}™**	razv°j
.	v ,	,.	. [naravnih sil v Tonnessee-jii. Ob
garji, — namreč sprejeli načrt kot temelj pogajanj, i Tenne<.>ei-ju in n>-a stranskih
Pod- dotokih naj bi zprradili nekako .sto lia-ipov ki naj bi konservirali padavino v južnih Apalačih. i Predlajran^ rrsniliranje »Inline Tennessc-ja je veliko večje kot p:i je mopnee na ameriški shrani nia-<rar<kih slapov.
j Glavni inžmir Wilson nasipa v iMuscle Shoals, polkovnik ir<i«r>i je izjavil, da je vsebova-odstotkov
Grška je kršila mejne določbe.
Tako se glasi razsodba odbora Lige narodov.— Grki so se sklicevali na zasedbo Krfa, pa ni vse skupaj nič pomagalo.
. i
bi rovi lahko v teku enega tedna obratovali, jetniki pa so se branili sprejeti načrt kot temelj pogajanj. Niti za en las niso odstopili od svojega prvotnega stališča.
— Antracitna stavka, ki je bila od počefcka stavka premogarjev proti lastnikom rovov, je pestala cdaj stavila lastnikov rovov proti javnosti. Governer je izjavil nadalje, da je blagostanje Cooper
antracitnega ozemlja sedaj in za bodoče ogrože- "jh na dvajset odstotkov poten-.	.	. ,	.	. . ci.ialne hidro-eletriene s;le v Zdr.
MO, ker se je pričelo občinstvo posluževati nado- dr/avah v Tennessee dolini.
mestil za trdi premog. Vsem javnim interesom Napovedujejo, da se bodo raz
ŽENEVA. Švica. 14. decembra. Danes je podala Li«ra narodov sledečo odločitev: Grška je kršila mejne določbe med Grško in Rol-srar-lvo ter mora vsledte<ra plačati odškodnino v znesku 30.000.000 Icjc-v.
Za>lopniki turške so se sklicevali na Italijo, ki bila svoje-ea-no zasedla Krt', toda predsednik Lijrinefra sveta je odvrnil, da je to povsem nekaj drugega.
SprojW je bil predion
\ustena
< 'hamberlaiiia. naj vrši sknpina častnikov	raz^otlnikov v
j \"s4»li vnorih. ki bi nastali med Gr-jki in Roljrari za>tran meje.
T)a bo varnost šo bo!j sisrnrna j se bodo morali v kratkem izseliti i/ RoLtjarske v-e osebe, ki so jrr-škejra pokolemja. , i SOK M A Romarsko. 14. d Odločitev LiHrinegra sveta je na pravila na Bol car e mouočen vti> Izza konca w»ine pa dosedaj jim »v bilo zadoščeno š*1 v nobenem podobnem slučaju.
Ministrski predsetlnik Cankov
preti neizmerna škoda, in javnost mora ali molče VI,!_ Tonnc-'see do uu najbolj
. i.	* |. .	,i	i	. o llični mdnstirijalni okraji deže-
trpeti ali pa odrediti vse potrebno, da zavaruje ,c ozemlje ima velike množine
svoje interese, kajti vsa pogajanja so bila preki- surovin, vključno premo?. ž^le?.-njena.	110 ruc^0' folate, apnenec, baker,
i • •	•	•	• i i i v	i cink, mramor in stavbinski le^.
Iz izjav governerja pa ni razvidno, kakšne od-j0bdan() jfi o;l 1)0niha?nih in ko_ redbe naj se uveljavi v interesu javnosti.	'ruznih polja.
Nadalje točke, katere bo governer Pinchot j Nasipi za proizvajanje hidro-	__
električne sile ua«l Miuwle Shoals j
j bodo dobavljali devet čevljev orlo-1 »	. _	.
Le runcike s pristriženi-
Strpljena mati je hotela v smrt.
Mati štirinajstih ctrok je domnevala, da bo našla le v smrti mir. — Mrs. Baldwin iz Staple-ton, Staten Island, pa so našli predno je za večno zaspala.
A' hišici štev. 45 Canal St.. v Stap'eton, Staten Island, stanuje Robert Baldwin s svojo ženo in štirinajstimi otroci. I)an za dnem. ' b to za lotom dela Baldwin v pristanu. da pokrije vedno naraščajoče stroške vzdržan ja vedno bolj naraščajoče družine. Mrs. Baldwin de'a. da zadosti svojim dolžno ;tim kot mati in hišna gospodinja. Tako je vstala tudi včeraj zjuitraj ob šestih in začela oblačiti najmlajšega otroka. Na ognji šeu je vrela voda za kavo. kot sle hrni dan tekom petnajstih let. ; izjemo onih dni. ko je ležala bolna v postelji. S pomočjo svojih treh najstarejših hčera je bila cela družina oblečena do osmih, in zajtrk je stal na mizi
Po zajtrku je odšel Baldwin kupit časopis in malo pokramljat prijatelji. Mr*. Baldwin pa je pričela pomivati posodo.
Krog enajstih je pričela pripravljati obed za šestnajst ljudi Ko je stala v kuhinji pred pečjo, ie zapazila, da je trudna, zelo trudna. Delo. nič drugega kot de lo. nikake izpremembe. nikake hi či v ptvčobi enakomernega živijo 11 ja. Zamišljeno in brez upanja je zrla >ko;^i motna okna. ka-teiyi je h lo treba osnažiti. Nato pa je zaprla vrata kuhinje ter odprla plin. ne da bi ga prižgala. Sedla je na stol poleg peči ter zaprla oči v upanju, da jih nikdar več ne odpre.
I'soda J'* hotela drugače. Najstarejša hčerka Ida je prišla domov prej kot ponavadi. Ko je od-or-la vrata, je zavohala plin. Preplašena je zbežala na cesto. Priti tel je policist Johnson. Posre-čilo Fe mn je zopet spraviti k sebi ženo. ki ie ležala nezavestna na yJ ti h. Vprašal jo je;
—	^Zakaj ste storili to.'
—	Zakaj ? — je odvrnila. — Zato
Spravili so jo v bolnico.
ce je Lisri narodov v bolgarskega naroda hvalil.
imenu vsega prisrčno za-
BERLIN, Nemčija. 14. dec. --Le punčike s pristriženimi lasni: smejo nastopili v tekočem lein pod božičnim drevescem. Tako jc ladijski kanal, ki bo vezal reko izjavil lastnik neke najstarejše |K>d Muscle Shoals s Tombigber tozadevne trirovine v mestu. Nje-reko v Alabami. Mobile za mor smva prodajalna je pravcata kli-'sko pristanišče.	; nika /a tako bit»a in vsaki dan
predložil zakonodaji, so:
—	Revizija državne volilne postave.	i,0ko vodo za parobrodstvo od
—	Pogodba med Pennsylvanijfc in New Jersey Knoxvilile na Ohio reko in naprej!	mi lasmi.
glede reguliranja dotokov Delaware reke.	St.. Louis in New
i r ».	kj T	| |	.. . »/rJeaais. hot domnevajo, bo po-
—	Ureditev sporov z New Jersey glede Philadel srenje ozemlje reke Tenues-
phia-Camden mostu.	bodoči ameriški Rnhr-okra i.
—	Iz vedenje prohibicijskega amendmenta v Kone:'no ^ hn	napravil Pennsylvaniji.
—	Revizija bančne in posojilne postave.
—	Zakonodaja glede velikega programa ž a	....
j..	.-i	• . • ii^'v-	Velika mesta bi se tam hitro nošliejo kakih l."i0 starih punči'.-
zgraditev postojank za proizvajanje električne sile. ' ,	.t -	i ♦ i
o	Ai^r-T rs	i	i	w ' raz:vi'a- ^ ^^povsod je opaziti zna- da jim pnstrize lase ter da njib
PHILADELPHIA, Pa., 14. decembra. - VO- k ' prehoda orl primitivnega go- [ obrazom druira-če usmeri.
ditelji stavkarjev in okrajni eksekutivni uradniki iz >podarskwra življenja k moderne-1. Otroci slede novi modi / večjo
a ze
zvečer je prišla domov. Oče in otroci so bi'i navzoči, jo gledali s preplašenimi očmi ter vprašali: — Zakaj si storila to? Skomignila je z ramama ter se molče podala v kuhinjo, da pripravi večerjo.
Zavrnitev vdove zgorelega delavca.
FRANCOZOV SE POLAŠČA PANIKA
Neprestano padanje franka razburja javnost. — Francozi pa tudi nočejo plačevati nikakih davkov, da spravijo deželo iz finančnih stisk. — Narod je bolj egcističen kot katerikoli drugi.
PARIZ, Francija, 14. decembra. — Finančna stiska Francije postaja z vsakim dnem hujša, in prebivalstva se je lotila pravcata panika. Panika se je še povečala vsled par hudih padcev franka na tukajšnji borzi.
Frank je tako padel kot še nikdar poprej, in Francozi, ki imajo še količkaj denarja, se skuša > obvarovati pred prevelikimi izgubami na ta na -in, da zamenjavajo tekoči denar za vrednosti ket še, nakit in celo surovo zlato.
K temu, že itak hudemu položaju, pa je prišlo še sedem predlog finančnega ministra Loucheurja, s katerimi hoče premostiti finančno krizo. Predlogom je sovražen vsakdo, neglede na njegovo politično prepričanje.
Tako so se naprimer trgovci in tvorničarji v Ca/ cassone slovesno zaobljubili, da ne bodo plačevali sploh nikakih davkov, če bi bili finančni načrti Loucheurja sprejeti. Vsak poskus za hitro reei-tev, je preprečen vsled političnih pomislekov.
O finančnem svetu, ki je bil imenovan ob stvor-jenju Briandovega kabineta, se sploh ničesar več ne čuje. Glavna predloga, katero je vložil Lou-cheur in ki se tiče novih davkov, bo odklonjena. Obstajata dve možnosti. Loucheur bo ali odstopil, ali pa bo finančni odsek' zbornice predlogo iz-premenil.	^
Naj se zgodi, kar hoče, je jasno, da se bo v večji meri upoštevalo politične razmisleke kot pa nasvete finančnih izvedencev.
PARIZ, Francija, 1 4. decembra. — Leon Bail-by, urednik neodvisnega lista L'Intransigeant, zagovarja zahtevo "svete unije", nepristranske in nepolitične, ki naj bi prevzela vodstvo francoskih državnih poslov ter povedla deželo skozi sedanjo krizo.
—	Ne obupajmo, — piše Bailby, — Dnevi politikov so končani. Naj nastopi evolucija, razkro* ali likvidacija, dežela mora prevzeti vodstvo gvo
ih zadev. Ce bodo vsled tega trpeli parlamen t stranke in njih pristaši, se bomo tega veselili, kaj-i potem bomo rešeni.
Temps je ubral nekoliko milejše strune, vendar pa svari parlament, naj opusti svoje šahovske poteze ter omogoči narodno vlado, ki bi obsegal vse stranke ter zastopala \«e, razven onih, ki se namenoma sami izključijo.
—	Vsa znamenja kažejo, da prevladuje po vsej deželi želja, da se napravi konec politiki ter ustvari nov sporazum, kot je bila sveta unija vojnih dni.
stavkujočih okrajev so imeli včeraj tukaj sejo ter razpravljali o predlogih komiteja trgovcev.
Glede vsebine teh razprav ni bilo mogoče ničesar izvedeti. John J. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je izjavil po zaključeni seji, da se je tikalo zborovanje le splošnih zadev.
mn industrijalizmU. [ Štiri družbe se potezajo za rto-! 1 voljenje. da smejo zgraditi nasi-' pc ol> Tennessee.
vztrajnostjo kot pa odrasli.
Uravnava diferenc.
Petnajstletni fant premagal Ca~?ablanko.
r LONDON, Anglija, 14. dec. Slavni 2ahk~4 Capablanea je igral »ah s 45 &ahi<ti naenkrat. Enoin-itirkieset partij je izgubil. Med štirimi igralci, ki so ga premagali. jc tudi ajeki -pctnaj^lctui Rus. liiv kia po imenu.
Predsednikov tajnik zbolel.
Proi)ibicij*ki pogoni v Philadelphiji.
; LONDON. Anglija. 14. dee. _ j Narodna mezdna oblast je obja-! vila svojo odločitev glede diferenc med železniški delavci in h--
----: lemir.£o upravo. Odločitev je
PHILADELPHIA. Pa.. 14. dec. j vzdržala sedanje mezdne pristoj-Tukajšnja policija je vprizorila bine.
včeraj ctdo vrsto pogonov proti j Zastopnika obeli največjih pri-kršiteljeiu probibicijske postave.1 zadet:h organizacij železničarjev. Preiskala je 22 salonov, prodaja-j James Thomas ,in John Bromley len tobaka in celo gročerij terjata izjavila, da bosta sprejela od-aretirala 26 ljudi. V roke ji je .ločitev. ^
Železniške uprave so že vnaprej
JACKSONVILLE. Fla.. 14. dec. C'asom Slemp, biviši tajnik predsednika Hardinga, je zbolel včeraj na ptomainskem zastrupljen,^ .padel tudi avtomobil, Žaterega so! ter je moral ostati v svoji sobi t lastniki zapustili in v katerem ?c i objavile, da se bodo pokorile pra-Mason hotelu. Poteklo bo par dni. je nahajalo štirinajst kvartov žga- j vorrku in vsled tega ^e smatrat! predno go pogxrhioina okreraL • ' nijit.	1 spor končanim.
HARTFORD. Conn.. 14..dec. — Vdovi nekega delavca, ki je zgorel v tvorniei. >o sodišča odrekla naprošeno odškodnino. P. Tira-longo je bil zaposlen v Stanley napravah v New Britain, kjer je imel dosti opravka z oljem, vsled česar je bila njegova obleka prepojena z oljem. Nekega dne je pričela obleka goreti in mož je zgorel. Najvišje sodišče pravi, da ni bila nesreča posledica rizika pri deku.
Tvrdka je izjavila, da domneva, da je goreča cigareta zažga la obleko, vendar pa ni za to nu-benesra dokaza.
Novi nemški kabinet.
LONDON, Anglija. 14. dec. — Neka berlinska briojavlro. na Exchange Telegraph izjavlja, da Je voditelj nemške ljudske stranke, dr. Koch, sprejel povabilo predsednika Hindenburga, da sestavi novi državni kabinet. Nadaljnita podrobnosti se v brzojavki nč o-menja.
DENARNA IZPLAČILA
v jugoslaviji, italiji in zasedenem
ozemlju
Danes so naše cene sledeč«:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 200* Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nmhttiilih. ki znašajo manj kot en tiMi dinarjev raionaroo posebej Iff centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačaj« Tofttnl iekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OŽEMLJE
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki znafiajo manj ket Mt Ur, računamo po U centov sa poštnino in druge stroške.
Razpošilja aa zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta.
Za pofiiljatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovane; iz tega razloga nam ni mogeie podati natančne cene vnaprej; r-*"—— pe ceni tistega dne. ke nam pride poslani denar 9 roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati aajbelje pe Disnrtli Postal Money Order aH po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	x New York, N. Y
Telephone: Oortlsadt M8T


\v
/
t i'
v

GLA&NAHODA. 15. DEC. l&oJ -TV- ^ .
\
GLAS NARODA
fSBOVENB DAILY)
Omtmd mtd PmUmked by ■LOVSNIC PUBLISHING COMPAMX (A Cerporation)
# rank flakier, yrwWml	Lou* Benedik, tmnrn
Pl*ca of buiine« of the corporation and addressee of above offieen & Cortlandt	Borough of Manhattan, Now York City, N. Y.
M G L A S NARODA" "Voles of *** People"
DOBFTELJ1 PRVIH NAGRAD

If med Every Day Except Sundays and Holiday».
F t etlo Isia velja list m Ameriko •a Kanade -	$6.00
Zz pol leta___%3M
P.' i četrt leta______%1£0
Za New York eo eelo Teta __ $7.06
Za pol leto__ .	%3M
Za nioeemetva eaeelo leta _ $7.0t Za pol leta______45.51
Bubicription Yearly $&00.
Advertisement on Agreement.
'Olae Ne/roda" iekaja vsaki dan ieveemH nedelj in praiiiot.
— i.. ■ ■ ■ ■
t pi-ri bree podpise in osebnosti se ne priobčuješ- Denar naj se t> »fovoli poiiljati po Money Order. Pri epremembi kraja naroSni-|ut, prosimo, da ss nam tudi prejinje bivalitte msnani, da hitreje ______najdeno naslovnika.
- L A 8 jn A B O D A", 82 Oortbndt Street New York, N. Y. Telephone? Cortlandt 3876.
RAZSODIŠČE IN ZDRUŽENE DRŽAVE
£
it
Peter Zgaga

h«im»<«aai « "-r« "*p33 w
Vodstvo Ameriške Legije je razpisalo tri nagrade v .znesku $750. +'.100 in $250 za najboljše odgovore na -vprašanje: "Zakaj si je Ameriška Legija., organizacija veteranov iz svetovne vojne, stavila za prvo nalogo vzdržati in braniti oestavo Združenih držav.'" Odgovore >o smeli vpo-slaiti samo učenci ljudskih šol. Prvo nagrado je dobila 15. letna Elizabeta Shankland iz I!!., f na desni), drugo Earle T. Tompkins, tretjo pa Gertrude Stoekahard (prva na sliki).
Novice iz Sloven je.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
V zveznem senatu se pečajo sedaj z vlvoko politiko. Na dnev-n >m redu stoje vjmršnja zunanje politike, o katerih se razpravlja tukaj bolj podrobno in temeljito kot a- katerem koli drugem mešcau-Vum parlamentu sveta. V senatu Združenih držav ne delajo tako k ^t v drugih si ioni h ljudskih zastopstvih, kjer se vodi pri proračunu zunanjega urada več dni trajajočo splošno debato glede inozemskih vprašanj, pač pa -*e razpravlja o vseh zadevašh zunanje politike na široko in z največjo temeljitostjo. Vzrok tega tiči v tem, da j-- zunanja politika poseben roort senata. Ta -esort mora odobriti v^e pogodbe z drugimi silami in konečno ol^taja 'ravno na tem po-l.u dejanska, tradieijonalna ljubosumno-t meti eksekutivo. — predsednikom, koje^a podpis je za veljavno t pogodb prav tako potreben kot je <xlobrenje senata.
Naenkrat razburja duhove v senatu vstop Zdnužcnih držav v svetovno razsodišče, kaliire«ra je svoj čas prev odnik priporočil z najbolj važnimi možmi .svoje administracije in za katerega se je vodilo velikansko propagando. Večji del'republikancev ter brez izjeme vsi demokrat je so se postavili na »tališče fool id ga. Xa drugi Vrani pa stoje vsi republikancih vstaši. par '•standard" republikancev. ki spadajo v skupino nespravljivih" — kot naprimer r 'a kcijn.ua m i senator Moscs iz New Ilampshxra — Ur par razpršenih demokratov.
Med napredne republikanee voditelj', ki se bore proti vfetopu ^Združenih držav v svetovno razsodišče. -pada nidi senator Borah, predsednik komiteja za zunanje zadeve, torej mož. ki naj bi izvajal največji upi i v v vseh vprašanjih. tiksijočLh so zunanje politike C n bori proti svetovnemu razsodišču na temeiju domneve, ki je popolnoma pravilna, da ni svetovno razsodišče le stvaritev, temveč tudi kreatura I .«ige narodov in da ni vsled tejra nikakor uspo.-roblje no soditi nepristranski in pravilno. Svetovno raz od išče bo in mora v vsakem važnem vprašanju razsoditi tako. kot zahtevajo interes; e"l, ki kontrolirajo L igo in s tem tudi svetovno razsodišče. Horah priznava ugovor Rusije, da je Liga narodov in s tem tudi svetovno rizhodišee last evropskih vojaških sil. ki dirigirajo obe napravi in nimajo iz tega razloga Združene države nobenega povoda, da bi Lile soudeležene pri teh hinavskih napravah.
Borah, ki zavzema v vseh teh vprašanjih stališče malega me č"austva, ki je iz lastnih interesov proti vsaki impcrijaMstični in pustolovski i>oliliki. — pa je še iz nadaljnega i-amlega nasprotnik! 1 ipe narodov in svetovnega razsodišča. Neprizaianje Ru-ije je pokazalo snatorju iz Idaha. da ne more svetovno razsodišče tam, kjer bi res lahko uničilo kaj dobrega, ničesar ritoriti.
Iz tega razloga in v zvozi s tem bo senator Borar tudi razpravljal v senatqi o vprašanju priznanja sovjetske Rusije. Kakorhitro bo končal senator Svansan, ki l>o govpril za demokrate, svoj govor. — kar se l>o najbrž zgodilo v torek. — bo Borah zelo obširno utemeljil svoj odpor proti svetovnemu razsodišču ter energično obračunal s sovražniki priznanja Rusije. O njegovi resoluciji za priznanje Rusije pa se bo v senatu razpravljalo šele februarja ali marca meseca.
Jasno je, da ima sonator Borah na svoji strani v>e tehtne argumente. To priznavajo celo administraeijski zastopniki, kot je naprimer senator Lenroot r/. WLseonsina. Kdo bi smatral naprimer za mogoče, da bi mogla biti uspešna razoroževalna konferenca, katero namerava sklicati Liga narodov — brez Rusije? Ker pa se noče Rudija udeležiti uobene komedije, ni uiti misliti na to. da bi se udeležila tega slepomišenja.
Litvinov in Čičerin sta v zadnjih |>ar dneh dosti jasno poveda-la, da je RiLsija vedno pripravlejna razorožiti se. — a seveda le v družbi r* imperijalrstičnimi drža\*aini. ki mislijo na vse prej kot na razoroženje. Otročje bi bilo domnevati, da bi *e mogle Anglija. F nuncija. Italija in Japonska in celo "Rudija razorožiti ob času. ko vre celi moh a m članski svet. ko vre na Kitajskem in ko kažejo zatirani in izkoriščani kolonijalni narodi prve znake prebujenja.. tm-perijalistični narodi morajo ostati oboroženi, da ohramijo kolonijal-ne narode v suženjstvu s pomočjo - trojnih pušk. strupenih plinov in zračnih bomb.
Zločin v Vašah.	j pripetila
Krvava drama v Vašah še veti-no ni ]>o pokloni a pojasnjena. A-j retovani .Jare svojo krivdo tudi v ( zaporu še vedno zanika in vzlra-, :u pri svoji trditvi. d:i izvjrajojV krvavi madeži samo otl krvi. k: i j ml je zvečer tekla iz no-h. Iz^o-vK.rja i-e tudi s tem- da ni imel ilo ;>okojne Angele Kopačeve niknke->a sovraštva. V ča^su umora s - jv -laliajal doma. ozir« ma je bil na ,K>ti v Medvode. Po ku . da bi m' lokaizala njegov« kriv la na pod agi odtis'kov krvavih madežev nn vratih hleva potom daktileskopl-anja. se ni posrečil. k;'r no ti ma-leži preveč razmazani. Kljub tr-lovratnem-u tajeniu pa je na r/alo proti Jarcu že iolik:> rtbte-Vfnega materijah«, v prvi vrsti sled izjjovedi očeta Kopačeve, da e bo aretovančev odpor po pred-čenju vsega tega gotovo zlomi' n da bo »Iare končno izpoved«: resnico.
Vs]f 1 izve lilo iri> m:- me-
Poplavp. uniči:a divjačino.
Zadnja vi 'ika povodestij. ki je prvi pirloviei n »veinb:*a popla-
\iia :i*n ' ])okr;rii!ie Slovenije, je ■ . j
pon» kod uničila skoraj v»m divja-: vencev čino. r.Ia-ti pa v Prekmurju. kjeritovdo
Slovenski prispevki k zbirki za ameriški dolg.
\* Tr i se je vršilo jmsvetnva-nje zastopnikov raznih -loven--kih orga:iizaeij in predstavnikov v-«-h pnklieev. na katerem jt razjiravljaio «> »-tKlelovanju S!o-pri do!a:*.s!\i zbirki. TTgo-■ je. da naši ljudje že žr-
( Katera ženska je najbolj pa-I met na?
Po mojem mnenju tista, ki je lepa in mlada, ki ima lepe noge ter najmanj deset parov tankili svilenih nogavic, pa kljub temu nosi v mrzlem vremenu volnene mvsraviee.
Današnji svet je res pokvarjen Mladina je napol podivja na. sta-nši si pulijo lase ter tarnajo: Za božjo voljo, kara bomo i prišli
Fant in punca ?e -H-ečata. »pregovorita par besed, naslednjega dne s«ta zaročena. Čez en teden ali kaj pa že gresta k poroki. Ponavadi sta po dveh ali treh mesecih že sodnijsko ločena.
Ona gleda za drugim, on zn dnsgiini.
Pa saj tii č.uda. Baje je neko." fant telefoniral punci, s katero ^e je prejšnji dan seznanil.
_ IIollo! — je dihnil v telefon. — Hello! Kdo je tam.'
—	Hello! Tukaj je Mary — se e glasil odgovor. *
—	Oh Mary, ali me imaš še vedno rada?
_ Seveda te imam. T
kdo si ?

s-> našli, ko se je . .... ..... .......
velike množine mrtvili zajcev in druri državljani.. Na se tanku
v a
vi >da odtekla, i' vujejo za državo enako kakor
1-sie. Treba bo sistemati'"*iu . siva. <la >e divjačina zope di.
za i
opis,
Brooklyn. Y.
- - j..»vdarjali vsi i-ablogi morabie-•jr-i in materijaln ga značaja, da Tvdi slovensko ljudstvo sodeljtie ; o svojih močeh pri dolarski zbirki vedno pripravljeno tudi z žrtvami sodciovjeti za skupne in-l •
la. po-
vej.
Slovensko
AmeriKanski Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
N • • f . ' . . Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih vaših in mrkih.
Premogovna industrija r Ameriki.
Detektivska zgodba.
Vljudno vam priredi "Kvart-<!av sv,
zvečer. Uue ^tj. sponiinski' večer
i	Dolarski sleparji.
V Tr>tu nabirajo dolar ke pri-spevke za plačilo prvega obroka ameriškega dolga. Fašistov.ska or-
;pr»ročamo. da Slovenija" nn Štefana, to je v soboto d:ie 26. decembra i po;, ^ niza,i i:, he-'e hiti v Os-p-redju z božičnim dre-!r'	Kakor hitro je izšel hi
ves oni in Santa Cla.usom. kateri "nvyki l™"' za dolarsko prl-j bo delil darila inrflim otrokom, j Pranje, so se pojavdi po proua-Zopet nesreča v železniški delav-j Kvartet Vas vljudno vabi in pra- j	Mahova,njih Iju-
nici. -	J vi. da priprljfte tudi svoje malč-j
Te dni se je pripotila v delav- seboj, da bo večje veselje. Tu licah državne železnic
kem kolodvoru ze druga tezna i>;i. i\a dan sv. steaana jf ie-.reča 2()letui Aleksander Se- *ari mili dom (»v in i veliki praz-*er. ki je bil zapoislen pri nekem r.ik in t udi prvi ple-. ko se prične, iotlu. je prišel pri delu pod va- predpust. Tudi mi t; v novi d<>-'
ki s»> zahtevali prišpevk« imenom iY;^>tov-ke organizacije. ■Pokaziilo ;>a se je. Ha so to -1'
P<> Božilču oziroma ]•-• N »v u 'et:i se bodo zaefl'' v -a kov r -4 Tir-■.•eso'iee. Tudi v newyor^ki naselbini jih je preeej oznanjenih.
Vzporeil: petje. ple^-. str-klenica ie';ak5ne niiače pa približno dva dolarja, ('isti dobiček spravi ir.-7 -tii niča r. f'e gre v^e posreči, spra-••'. društvo par dolarjev ol žrebanja kake ure. zap-tniee. torte ca i podobnega.
Toda. kot <em že omeni!: *->• ir^e v-e posreči. <'e j>a 11 • irre posreči. :e zgubiček.
N« kateri »rredo zaitran petja j •aradi p'esa malokaleri. ravr»lv-riiač - j>a najbrže o:hče.
Ki. dr ul;:n«	'e« drugač-
na roba po privatnih kletih.
Pa še boljš<i bo! Kajti tistih pri
»on. ki mu je stisn i k< ^ti v krili. tako da je obležal na mestu, rezko poškodovaeiega s(> odpeljali bolnico. Zdi se. da je v delavni-i premalo varnostnega nadzor-t va.
Obstreljeni revež v gozdu.
Te dni se je / pet pripetila
ezniee pri koro-i di velikih Santa Claus ne-bo !>oza-]roKaz;UO	^ aa ^ TO ^'^ 'Vdu rojaki še niso načeli
že druga težka'bil. Na dan sv. Sterfana je v našli kl	tlolarskep,
'nabiranja izrabiti za svoj«» žepe
Se.daj policija lovi dolarske -le trje po Trstu, kateri s o si pre-i" J: • 1	1 1 _?»_ 1 •	1 skrbeli že jjreeej prispevkov".
moxnaii boiuo ob.! -žali običaj in navado starokraj^kega veselja.
Kvartet ima še dve veselici pred, pultom in to: veliko maškeratlo 9. januarja 1926 v Srp-kcm Domu. ,443 \V. 22r.d St. X. V. <\ in Mi.. j februarja 1926 na pustno soboto j z malo predstavo na 19t> Wi!<on ' Ave.. Brooklvn. X. V.
lin.- 26.
•mb
STAR0KRAJ8K1 ZTTRAITKIK
D k. N. AN TU NOVIC
3007 e. »2nd STREET	SO. CHICAGO. ILL.
Nil prvi In «djni uvod x» prellidovinje In *dr*vtjm£B z *twn«9«aavim;
(Opuovonjf bolezni skapi steklo.)
fertci.
T»>t. So. Chir««o
urad ima 12 sob.
:a mrsgoda pri lovu. radvanj-! Xasxtulenj«
keiu gozdu je pobiral neki bedni 1192.">. na dan --v. Štefana na Wil-tarček Alojzij Mursee ho«fo. —.-on Ave. in Stockholm St.. Brook-.-•točasno -sta bija tam na Fovuilyn. X. V.
Iva lovca, ki >ta Ustrelila v bliži- Vse naše prijatelje vljudno vabijo li stoječega Murčeca. katerega so	Kvartet Slovenija.
morali prepeljati v bolnico. Xe-	-—
rečnežu so našli v nogi 1s siber i
Noga mu je sial.no otečena in sr Samomor radi izgube prijateljice
Jugoslovanski železničar ponesrečil v Postojni.
^.~>-letni železničar Ivan Mi-lej je p;-i eiŠ«"enju železniških vozov padel z voza na tla in si zlomil tilnik. V bolniei je kmaihi na to umrl. Poir!"« l»a s > <e udeležili poli g elam v komisije iz L.jubijanc stcvilni italijanski postajni uradniki in železničarji. j
Najmodernejša ekspedicija kite
na
ie bati. da je zastrupljena.
Xorvesk^i lo\>ka ekspedicija na kite je letos od,plula cele tri tedne
Te
----prej v Rossovo myrje na jusii -kol
dni je izvršila na Dunaju sa-i navadno. Ekspedicija obstoja iz
Žrtev lastne neprevidnosti.
Dne 23. novembra se je 24letn Krnesi .Jajiie v Žalcu pri čiščenj: browninga vsled lastile neprev'ul io ti nevarno ol»strelil. P repel ja-1 gnbe prijateljice. ki ji i so «ra v celj-ko bolnico, kjer pa j . Vojo smrtjo rekla, naj • e kmalu podlegel sinrtnonevarni! plej sledi na oni svet. poškodbi.	i - —
inomor voditeljica deejega doma tamošnjepra ženskega društva: — Zapustila je pismo. v katerem pravi, da ni moula preboleti izje pr«'(.l
irlavne ladje "Sir James flark Ro-s" petih manjših, določenih za lov. Posadki se je pridružila -k upi na Xovozt lantleev. izrazitih pustolovcev. To je najbolje oprem lje.ua ekspedicija 11a kite. ki je kdaj odplula.
ANTHONY BIRK
PBEDNO ODDA8TB DRUGEMU MABOQUjO, MUMS Sk. CENO. 1811 Stephen SMI «l%nniul,
' SUntiiuMUf • tfttjiifjja £A&dmT
mk	Jv V^T Ov7>
Brookljn, H. T.


Cigani znajo.
Pred aiekaj dnevi ?rta se zglasi-va pri posestniku Antonu Zupančiču v Ranču pri Dobrunjah o-krog SOletni cigan ter približno toliko stara ciganka. Zupančič.j ki je bolan na nogi. je dal 1? i ciganiov zapeljati, da ga bosta o-j zdravila. Za njima je kmalu prišla št* okoli 17 let -tara cigank 1. Vsi trije so pričeli nato Zupančiča "zdraviti", zagovarjati hude duhove itd., ta pa jim je izročil 145 dinarjev v gotovini, srebrno žepno uro z verižico in Obeskom pa so mu cigani za nameček u-k radii.
43mrt na železniškem tiru.
Predkratkim je šel ponoči 2S-letmi kolar Anton Vehar iz ;I)olj-nega Logatca po železniškem tiru peoti Vrhniki. Na progi ga je -zalotil brzovlak. {Kolesa so mu odrezala desno nogo in roko. Umrl je kmalu nato vsled izkrvavljeri-
ja. Domneva se, da se je nesreča • <
ŠE JE ČAS RAZVESELITI
svojce v domovini za Božič in Novo leto. Vaše darilo prejmejo tekom enega tedna potom —
Brzojavnega Pisma
bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih. Stroški za brzojavno pismo znašajo le $ 1.—.
Poslužite se te ugodnosti in Vaš dar dospe pravočasno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, M. 7.
NAJSTAREJŠA
JUGOSLOVANSKA POSLOVNICA
POTNIŠKA
Kot v .-e ka/.«\ bodo uewyuriki Slovenci vendarle dobili Dom v fJrooklvrn. Žemljice /.»• imajo u tudi temelj bo ha je v kraiker.: postavljen.
V	Ameriki >o drugačne razno-r e koT so drugod.
Vsak. ki se j«» lotil irradnjf. vam bo povedal. kako laliko m poceni ».i j«» zemljišči' na!»av:!; kako malo »o mu računali za fundament.
Križi. tr. bli in težave >•• šele pri ^trelii začno.
Tisti, ki pravi, da bo pokrival. :.<> hotel biti najboljše plačan pa jr še vpašanji'. kako b«. pi»kri!.
V	Jugo-laviji je vzirojni min> <ter Stjepan Radič.
Stjepaai-Radie iy. w.go;:'i * Sv.-t t FiOpr! To jt >kofo bas tako kot pa-
»•r Kovrrta iti katoličuBftvo. *
Te dni čitam knjigo "Ameriški Slovt nei". k' naj M bila nekaka zgodovina slovenstva v Združenih državah.
Pisana je preeej nepristransko. Da je pomanjkljiva, je sam pKa-tejj v uv««lu okriio>ivno priznal.
Ljudje, ki že vsaj deloma poznajo razmere. pa pisatelju ne bodo tako zlepa odpustili, ker je uvrstil myd člivo fotografijo. ^ katero hoče ricki tu'ednik natresti
dovenskim delavcrtn peska v oči. *
Ko je naš veb-um T van Catikar k a n d id if a l za .drža vno-zborskega poslanca na socrj al i stičnem tike tu. so mu na nekem sfcodu (zdi se mi. da je bilo v Zagorju) na<pro> niki očitali brez\-eistvo.
On je bil na to dobro pripravljen.
Hipoma je potegnil roženkranc iz žepa ter ga pokazal navzočim:
— Kdo pravi, da sem brezverec? Poglejte roženkranc! Vedno «ra nosim seboj!
Cankar je bil ponužen.
In kot se je pozneje govorilo, ga bas t »t i. mSl/ VoL&i. katerim se je hotel prikupiti š "konkretnim dokazom svojega čustvovanja.
S nt ovna mesta.
Divji kotlu v M o n I ti)i i.
I nil nirsku čuda ])r< teli fist i.
Gumi j — f ina tire.
noro zlaftt svetovne
Strašna bolt len — rnb.
Doživljaji York u.
lav v. t ga r .\'<-tr
Tam zti brezami.
Sibirske slik-
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški zon.
državnik Lord ('ur-
Ph me in pol na Norfolk otoku.
Sirup v kriminalistiki. Iz g)' bije n i k o u! i n e n!. Življenje v morskih glnl.vrinah. Prodiranj' v polarno ozemlje.
.lm ud se )l poletu.
s v'<je m polarnem
Iljalmur f)ranting.
Kitajska.
Sun iclsi n.
Koliko st popije '/i/ s vi tu.
V stroj telesa in zna<aj.
Načrt novega /.obdarja,
Pavel J limb, nburg.
Smrt I(ob'rta La Fullelta.
Doživljaji v <1 i migij>. Vpliv nikotina.
Židovska v ni verza
Uporaba nekah rih rastlin.
zdra vilnih
Vpliv pod nebja bolezni.
Raznoterosti.
na duševne
Smcšnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 cortlandt street new york ctty
1
GLAS NARODA, 15. DEC. 1925.	\
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
<F«r»4«n
lahnwtlM t—vlc«. — JuiMm BuNtu.)
PRISELJENIŠKA IN NATURA LIZACIJSKA VPRAŠANJA.
Uvajanja Alberta Johnson.
Mr. Albert Johnson veruje. <1r je re$*istracija rnazemcev neizogibna. Radi tega on želi. da se ustvsri "neopresivna mašinerija. ki more delati in ki se dalje uveljavljati". Spominjal je poslušal-*e? da uvod k ustavi pravi: "Mi. ljudstvo?' ("We. "'the	in nc
"Mi državljani"' {Sdrnzraih držav in da treba varovati pravice vsakega i nožem ca.
Mr. Johnson zagovarja sistem prostovoljne registracije. Ta naj
bi bila registracija inozemcev in ne registracija njihovih dejanj. Taka registracija bi se prav lahko rzvrševala na naših poštnih u-radih. Pristojbina naj bo čim manjša mogoče, zadostna pa. <la
znižanje imigrucije. On misli, tli; je jako nevrjetno, da se bo kon gres usmeril v zrni.slu bolj liberalne imi-gracijske politike. v*aj to-■iko časa ne, dokler javno mu»-nj( v Ameriki tako krepko odobruje omejevanje priseljevanja.
Pač pa je mnenja, da kongre* utegne pretresovati nekoliko manj šili sprememb, ki naj ortpomagajo nekaterim težavam, povzročenim po sedanjih odredbah. Na primer jc mogoče, da bo soprog ameriške državljanke, ki danes uživa le prednost v okvorju kvote, dobil pravico do izvenkvotne viz«' ravno tako kakor jo ima žena ameriškega državljana. Mogoče j<» tudi. da obvdovela mati ameriške ga državljana dobi pravico priti kot priseljen k a izven kvote, me-
so pokrijejo stroški za isto. Mr. A T .	.	.v , ^ , 1 sto da uživa le prednost v kvoti
Johnson je prepričan, da tiudi. akc i, , .
bi registracija bila prostovoljna,
bi se inozemei zavedali koristi.
spojenih z njo. Novodošleci bi bili registrirani ob svojem prihodu. in Mr. Johnson misli, da bi s« tekom desetih let skoraj vsi iuo-zeiuei prijavili za registracijo. Kdor nima pri rebi registracijske karte, bi že radi tega postal nekako sumljiv. Ravno kakor imamo sedaj mnogo delodajalcev, ki zaposlujejo rajši one inozemee. ki imajo registracijsko karto in niso zato pod sumom, da so prisK j v to deželo nezakonitim potoni o-ziroma da so drugače nezažHjivi.
fkakor je to dandanes
Tekom minulega leta je neitpo rabljeni preostanek skupne kvote iz vseh dežel znašal okoli 4000. Mr. Husband je mnenja, da bi se v piihodnjo.sti te neuporabljen«-kvote morale razdeljevati me«7 one osebe. ki ne morejo dobiti vi-/e j>pd navadnimi okončinami In ra<li tega podvrženi izrednim težavam. Pomožni tajnik je bržkone mislil na žene in nedoletn«* r> troko inozemcev. nastanjenih \ tej deželi.
Mr. Husband smatra, da poskn seni sistem pregle<lovan.ia prise-
Te in enake koristi bodo bržkone
jljeneev. pred odhodom iz rojstne
vplivale na to. da inozemee po-i
.domovine je bil dosedaj jako p»»
»luž/, prostovoljne registracije
M.-. Johnson bi rad napravil r«--i
i voljen. Ta eksperiment se seda.i vrši na Angleškem. Druge dežele
gistraeijo za podlago naturaliza-eijsktiga postopanja. On se protv-vi načrtu, da bi še naturalizacija odvBcla sodiščem in prepustila |
i zlast i Poljska. Danska. Nizo/em ska in Belgija vodijo pregovore v
adm inistra t ivnim oblast i m.
Kar se tiče omejevanja Ijevanja. je Mr. Johnson repn-ean. <la omejeno priseljevanje o-staiu
svrho enakega postopanja s priseljenci iz teh dežel.
Inozemci. potujoči v t.vetj«»m
razredu. ki so bili tako pregleda-ni pred vkrcanjem ne gredo verna EHi< Island, razun v sluča'n
„, , . kakega dvoma. Ona. ravno take
ane stalna politika Združenih __-, -	,
. . ........ .	'Kakor potniki prvega m <lni2re«:a
d tiar. Priseljeniški zakon o<l 1.
1924 je v takem obsegu znižal priseljevanje. da imamo sedaj ea>a brigati se za one .ki so že tukaj. Lani se je število deportacij jako povečalo. V desetih letih pred zadnjim ljudskim štetjem (od leta 1920 je bilo V>ega skuj«j 30.000 deportacij; tekom samega fiskalnega leta 192T» pa jih je bilo 10 tisoč. Sedaj okoli 2000 inozemcev čaka na deportacijo.
Ravno kot delovni tajnik, tako tudi načelnik priscljen'skega in naturalizacijskcga odseka zagovarja odpomoč onemu milijonu inozemcev, ki so prišli
razreda, so ^ pregledani v sameir parnikn in se smejo izkrcati ta-kaj ol> pomolu. Nekdo izmed p>-slušaleev je ugovoril na to izvajanje Mr. Husbanda, da izpuščanj« inozemcev s pomola in prepuščanje istih vrtincu mesta kot v-New York, je precej dvomljiva ko rist za inozemee. zlasti ako ne znajo govoriti angleški. Mr. Husband je pri poznal upravičen os-tega ugovpra. izrazil pa je upanje. da nevarnosti odpadej'6, ako one dobrodelne -ustavne., ki seda pomagajo novodošlecu na E!l:s
Tslandu. bodo našle način, da raz-išli v Združe-1 širijo svoje delovanje tudi na one nn drŽave pred prvo kvoto, alt j priseljence. ki jih fenn&ni. katerih prihod se ne daje uradno'rektno s pomola.
ugotoviti. Ti sedaj ne morejo po-1-r---—---
stati ameriški državljani, ker n- NAJVEČJA ZANIMIVOST Ni
izpušča j o di-
morejo predložiti spričevala o prihodu. Ako so se ti inozemci po-
BKOADWAYC. ~ KIPITE
..	.	. {y STOPNIC A VNAPREJ, DA
voljno prilagodili Ameriki, on jc:
zato. da ve jhn izda dokument o j
legalizaciji bivanja (paiper ot ' —
ZAGOTOVO VIDELI
99
VELIKA DRAMA MATERINSKE UIDEZNI .
legality of domicile"), ki naj bi ga i « C a 11 rv 1 1 rabili v s vrh o naturalizacije.	D l C 11 cl l/EllSlS
Mr. Johnson je poudarjal, da s vrha rekistracije ni vohunstvo in da jo je treba držati čim bolj mogoče prosto vohunstva. Vendarle Dvakrat dnevno, ob pol treh in ob j«, ne vzgib no. da bi registracija j	J>0, devetih
pomagala iztrebiti razpevevalce
narkotikov. tihotapce, razbojnike ! A P 0 L L 0 THEATRE
in druge zlikovee in jih izgnati, j Mogoče je — misli Mr. Johnson
42lh St. zap. od Broadwa.va.
da bo kongres razširil kvotno CASINO THEATRE
omejevanje tudi na priseljevanje _ ---—
B'way ob 39. cesti.
VAGABOND KING
Ob sredah in sobotah ob poltreh.
500 DOBRIH SEDEŽEV P< j «1
iz Kanade. Mehike in drugih de- Najboljša opereta v Ameriki
e i _
Žel v tej hemisferi. Mojtoče je tU-' T di. da podeli pravico do izven-j H
kvotoe vize tudi ženam in nedo- E 2 DENNIS KING-OM.
letnim otrokom onih inozemeev. • Zbor too oseb. v«a* zveter ob po devetih. ki so živeli v Združenih državah1 tekom gotove vrste let in so se: registrirali. Povdaril je pa. da je i nen^ogoee prerokovati, lcaj Icon-j gres utegne in česar ne utegne ukreniti. Omenil je. kako se kale j •zakonski načrt cesto spremeni te-j kom razprave v odsekih in plenu-1 mu obeh zbornic. Dostikrat «e na-; črt končno take spremeni, "fla ga 11 i, več prepoenati. •
svetovno znani siameški dvojčici
VIOLET A DAISY HILTON
Mr, Husband je mnenja, .da prmeljeniSki »kon od leta 1924. sodeS po dosedanji raknsuji. je iz-polnil svriio. radi katere je If! ustvarjen, t. j. povzročal je znatno
N
Kojeni sla l>ili skni»:ij /.rašeent
TA TEDEN V LOEWS
iJrngi ZHRfniiv! vacdoillski prizori.
Nejjrekinjene predstave.
STATE THEATRE

Brwdna}- i
43U» Street

BREZPLAČNO
i a krasni komad vtisnjenega stekla za labelne
BREZPLAČNO
Star in Magnolia Mleko
Če uporabljate te vrste kondensiranega mleka 2a kuho ali pri jedi, kjerkoli rabite mleko in sladkor, boste prištedile delo in denar. Vsaka stvar, pri kateri jih uporabljate, je bogatejša. Cenene so, ker se dobro vzdrže, se ne pokvarijo in jim ni treba ledu. Vedno je dobro imeti par konev. pripravljenih v omari za hipno uporabo.
BREZPLAČNO
I:azen vseh teh dobrin lastnosti dobite tudi d?apocena darila za te labelne. Znroraj vidite nasli!:ano razno posodo iz finega vtisnjenega stekla, ki bo krasila vnš dem ter jo je lahko dob t: za l.ibelne s teh konev. Gospodinje se o.! č«°sa do časa preskrbujejo s tn-lumi posodami. To posodo je mogoče dobiti samo v r.a^ih prem jskih tr?ovi^:h. Po pošti je ne pošiljamo. Zacn te danes hraniti labelne ter jih odneiite v bližnjo premi^ske prodajalno, navedeno spodaj.
PPEMIJSKE TRGOVINE
TH
ZA GOSPODINJE
P»« ISA BELLE KAY
Slovenska g:osr»odin.ia. ▼ Ameriki rcHtnn z vesel jem sprejema na svete, s |KiTjiH'ii) katerih znrnure Uiljšc vršiti «evoie iloI?.n«»«t| ktit Sueniodiuja in matL Na tem mo^tu «>- uio v*ojk t«t!en ».»bjavlli #lMDwk. ki zuiaumi vsako dubro gos|K>dinjo.
NAVADILO Šiv. SO. Navodilo za kuho.	t	Nasvt-fi za dom.
.!•-• !i se zs 1 risi }M>trel»'u in 1.. ' K«
»kus z ra2tu»vrs;uiiiii zaeiml>ami. tr x
u
lH-r« te svIt-iiej. t><>^:; vz^ij-nii!:ii(-<> :n-ki !iko -jesllia.
Ai^uu virs-
%iehiil.e Sf-"t"je iz raznih s^ij. i '"^iV'^-'Tk^k
japrt. korenin in s-m,u. (l„reiea j	^»,aIj 0;l a t;
ji' etin najstarejših jue"imh. !*«»- nr>- ' i:ii	uamaf.i:;- v. .1 »l.iim
a-lakoin
Hir» tli vrste r-'"ieiet'. i::»mre' ern<» sili v:mii^*ui. Linoltg vam !•<> V ezin !iia rjav., t.-r !> •!«. i:i iSnis^t- ,rUI sl!K':1J11	<Ja*je trajal
• a .lunr ea. Najboljša ir«»r«"i« ra<t •
kot si'-er.
**e lMKelc «*li»rav»ti iu:nlfže «"r-v h-n okraju v Atigliji. «;.,rčin. Ili a z	,.iM. th ,. }ih najprej
je izRtlno tlol»ra tu;Ii x.a prebavo. ..nudite 7. v.*!o. j...t-:a :«a naniaži-Fstvarja tek. I'«•'.>ra jc pri sk< r<> '«' s >oljo 111 limono, vsaki jedi. re n.^e dober drrss- j	Nasveti za !epo< >.
injr. :ra napravi:** po sb-<b.-Če!ii na- i
Skoro vs;ik;i koža 1« tre'm je za
ve dilu: —
NEW YORK CITY 4J Huo.on Street near Diane Street 426 West 42nd Street near Ninth A venca 1^27 Third Aver.u* near SO'.h Street near Madison Avenue 61 East 125th Street
BRONX. N. Y.
578 Car rtlarot Avenue
near iCOtti Str~«t. B-o"*
CROCKLYN. N. y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue
2 Sumner Avenue near Brcadtoay
long island city
44 Jackson Avenue near 4th St»-eet
JERSEY CITY. N. J.
350 Grove Street near Newark Ave 5E4 Summit Avenue near Newark Avenue
Začnite danes hraniti lebelne r.a dragocer.a božična darila.
itrsKi i»iii:ssiN<;
1 11 • -3» prejw: lira lie goreiee
4 /]!•■«• paradižuikove^a s«»ka
1 dubro st*so!- lja::o trdo knlia-n>> jajee
m J
( in«- <-r-. :iui. ost:iu«»	nie-
; hak in plailrk. Mazilo naiuažite 11a i suit obraz i:i >i«-»-r jak > natanko, f i'oteiu clrjniite - prsti kaVih «b--et 1 niiir.it. ZaiKiiiiiiil«' -i. da ><• je tri»-j ba naniaziiti tndi i»o vrhu. n:> pa ; sal.!•» p.> obraz«.«. I-: . i-fi7>'m«rst J je _Jre!»a p«s'otiti t'.idi vašim n>-I t-ni. Nato	k jHx'-itku ti-r —
rikt'
? žliči« •> sc^k'jane rd> lene ] aprike
111 y.r
. najpri'j VK-Istiti nsta in zo!>v. Nato , jHKvsitf hw ter jih zavežite z ■ ruto. pralno s;- z;teti umivati. . < i:m*te malino ki»x<». se j oslu-; ž'iji" mila. I'n*«l!M» -«• napudrate. f ^'Vf.la t::«»r:sfi* nacuizati s j » n-am« 111 < bri^i!*« obraz, da je >k«>-J m suh. St-b" i.ato v,, napudrajte. papriko. naza«!nje'i«j« >t*<ekIj«*no jaj- i j <>t-.-m ;»a vpk-lit« < «•. Servirajte na* listih kriik • sal.:
L* žllei olivni*:.;« olja Zmešajte olje. ^nk. j.-sih in r-:'-e... Potem prid-niti- >.-eklj::n.>
te.
Našteli za knhinjo.
I 'ob r do;.i*rt n.-ipni v ito. lirti^ke
Osvljjio zurav j«'.
< • <m ,-•»■! i:«-.*ejo tiilfka. moralo dobiti k-ik 11a "-in: da ua ImmIo j»ili. kajti otrošk« 1 • potn-buj«- lub-ka. P«>b-_'i -^a pa m*»rajo bit: oti.<-i tu-
»a polo ie.. prerez,t ■ ter jilt \*U	^ " »rajte ji«, m,-
.	; k.1 v lepi!« t-a^ah. ali jim dajte
kot jai« Ika. K-. delal
ee >«> v:; m napmvijo <•:•«..ki. jiii morate nizpnstiti z iitop:ib-.'in.
P.>šk<ai.a jaln^lka	« iupi'e.
i-:r« žite vso. kar j -	: <i>I:«-
jib tor ji!i s;.ravltc	\ |«.<•■!•-t. - i x.ar- • s i« !;:«>•. i
sZaniteo. d:« ^a ! i»i.i pili -.kozi k .!: d:ii puding in |	> nj-h vzbudil« za-
nimanj,- /a mb'ko. <»•• ne Ih^Io hoteli, dajto mlck«* \ v«i"-ji» jh>>«v-<lo. v/, kateri* naj nalivaj" v malo |M>s4wb.: k: j.* is: • barv«.. T«. — 1--nav.-nii v: d :.. ..! 1. - \ Ta-d« j»* tudi dobr« r.:]eko n« koliko o-!a.!iti. •bxlati mab> vanilj-. .rro-.'-k.-i ali k. kava. Nikdar 1 a m* kave ali »"-ija.
priporočamo naslednje izdelke:
Kbjwo Sta r <& Ma^aoiia o^asa v « ašno li~:n is- vnili-u desri btcqilsc-n:h la!x»hiov. <"•»• izrežile ter «••!» o-ete \ bliz:«:>> pr«-m:j>ko trgovino, iiavnb in« v ««^,a>it. Zju iiilc hranit i laU !n«* teh vrst k^niileiiziRino^ t ni!.-ka Zii-ti-ui 'Ir;u'^-enih ilaril.
SIAMEŠKI DVOJČICI.
Ves svet se zanima za Sianie.ški dvojčici. Daisy in "Violet Hilton, ki mM opata ta teti en v Planus I^oew-ovih gledališčih v New kn. Kako čudna igra prirode! Ko sta se rodili, sta bili skupaj >:ra-ščeni ter boste skupaj d<> smrti.
Naj-Iavnejši zdravniki so ju /•• hoteli operirati, pa so sc vedno prnnislili. boječ se. tla bi imela operacija usodepolne jio-sletlice. K or i>t«t mladi in prikupi*1 zunanjosti. sta -e posvetili irlotlališeu. Xa odru jojeta. igrata saksofon in klavir ter proizvaja a t «u ii druge
igre. o katerih bi človek* »lomnr~ ^al. da so nekaj nemogočega, j Kdor Je utegne, naj s"; ogleda to zanimivost v Marcu-* Loe\v gietla-Jiščn.
*
VIVIAN TOBIN
Kirliardu lleriidonu se je posrr-čilo dobiti Vivian Tobin kot glavno	igralko v 'Applesauce", katero predstavljajo v Ambassador Theatre. Po enoletni odsotnosti se je torej Miss Tobin vrnila na Broadway. Tekom	časa je štalirala v Franciji fraueo-ski jezik, godbo in literaturo.
Človek bi mislil, da sta ^e*?tn Toliin — Genevieve in Vivian — iz kake gledališke družine, pa temu ni tako. Xihče izmed njih prednikov ni bil igralee. da-irav-:io s«> bili vsi jako nadarjeni. Sestrama Tobin pa ne sme biti žal. da sla s.« ptisvetili gledališču. ;!\Iiss Vivian jo <lal prvo priliki 'za gledališko ii'.ohra;d>o Mr. B«%-j lase«. Prvikrat je bila nastopila job priliki n«*ke božične slavvro-/; j v starem Tony Pastor Theatre. Xato j«* nastopila z	Le sire
j Carter v igri "Kasha". Mr. Belas-' eo je izpolnil ' hljuho. katero ji je zadal, namreč, da ji bo' v rto-i gdednem ča-u jvoveril v«*liko vb»-; go. Tn res. iri-topiia je kot mill-j.jotiarjeva hči v igri 4iTh«* Grand iDtike" 7. Lionelom Atvvillom. Te-j daj je poslalo njeno ime sq>ološno znano. V igri t: AppTesanee*T je ; izborilo pogodila vlogo TTasel TIo-Jbinson. Nikomur 11«. bo žal. kdor i si 110 11 > igro ogledal.
IZKUPIL JO JE
j To dni je hotel nekdo vdreti v ; opomogel 1 .i prvega sfrahit Ln se \ .-liki hotel v Berlinu, pa j«* :« >- je vrgel na vlomile«, ki j«* us:r.*-ral svojo drznost ti ni go phi -a; i. li!. Krogla ]>a je lahko ranila Švi-Vlomilec j«* splezal na znnaiji carja na e«*!u. i";o>t jo imel pri-strani hiše po žlebn navzgor <1" sotnost duha in Je pograbil v!o-prvega nadstropja in skof-il s k »••-.: milea t« r ga kratkomal" vrgel okno v sobo.	-ko-'i o lprto '••-i-io.
j V tem trenotku sta stopila - Dr."ni vlomilce ,i»* priht^l skf«-i soho^ *akonca, ki sta prišla malo /1 okno :a ploer.'.k t«-r obležal r. poprej iz ("uriha iu s-* nastanila zlomljenimi nogami i i fvjčeno lo-v hotelu. Prvi hip sta se zakom-a banjo; «lobil je tudi hude liotran-ustrašila. ko jima j«' c»d okna sto- je p- škodh^. Takoj j._. prihitela pil na?proti mož z nabiiim rčvo!- po!i< ija. ki ga j«' odpeljala v bol-verjeni v roki. Go-.po 1. znan švi- nišnieo. Z !ra- n:ki <lvo:nip>. Ja bi t-ar ki športnik, si*je ]>a kmalu okreval.
NOVE. PRAVE VICTOR BOŽIČNE GRAMOFONSKE PLOŠČE
Ravnokar prejeli iz Victor tovarne. Naročite jih takoj, dokler zaloga ne poide.
(Za po£tr.:"r»o priložite 35c več.)
Sveta noč. blažen? noč. Božičnr. Hitite Kristjani.
Poj«, kvartet '"O.n.-niati^i", T"-' v« stvn-n Iv. iv.tj»i::»r. t. t--rn-r f. Uevr-il.
t«-n<-r. Iv. i••.toksr. t. i-us J. K>>r!.ar. t.as Ivan I\ijk.
TS"K
1.2i
Zu smeh. 1' nil.-va. hernv-n ka in ilru^i. Stahl.-va K "Iba. /12 eol, c. na ?1 Jo ) 1'ojete Mi.-.« J. Lo\-gf — M. Uiiuvič. Ilojerjev t:;jV na harmonik.- iti Gailierii kvartet.
Pojete Miss J. I.ovše — M. Ud.jviC,
L. Spehek. r.a harmonike.
I »anilova :n drupi 7 hjrnr nik«>. Strsešria
Danilova in !.. Spel-.ek. Smešna.
f;<xll.eni kvartet.
Uoilbi-ni kvurtt-r s ptičkamL
"I
Ustrelil se je
v bobiici z.a kronične bolezni v Tdriji narednik Lino Sa»--o T. in-fanterijskega polka. t— Bil je neozdravljivo bolan.
Kako Je b!o r ri Hamletu? Kneftra in vygabundi, <>3T1G Dve srci. po ka.
Kragulj, valček .75c T7S:'7 Sirota.
Strunam, -75c 77'jIO Taniska, vale- k.
Na poskek. 1 olka .7-r.e 7S S3 Dunajski škrit , polka.
Bavarski šet 5, .75.- 7S17G Dve utvi.
OJ večer je i-. •75c 7>177 V C'evelandu sem donia.—
pclka.
Posavski Valček, .75c 7Š1S2 Sentk.'airski Paberki,
Nove Harmonike, ."Sc 7SIt»S Poročna polka.
Sladke Vijolice, valček, .73 c 72123 Kršččenici.
Angelj sveti 2 nebes do'5. Poje F. Pnt»vl-nik. .7ic	Santa Clause Tells of Mother Goose Land. X -l:.-i i z:i v;-5o mlai* no
(otroke) v anglefikem jeziku, smeh. ptiči, e, živali itd. i:«N21 Death of Floyd Co lins. |--.Je V. Iinlhart.
Dream of a Winer's Child.	V. D.-ilhart. v airiT;.š\f>m jei'kv —
O..tovo st«' «'nli_ k>. jf «".ill;nsa |n>-I::u1o v |»r*-mos«>kopu in k<> so reiil.-i k- {>a!i ile-set «b>l «la lir šli «lo njt-?;«. ti.-la 1 r«-p«.zno, bil j.- f.- mrtev. T', je torej jako pomembna |>Ii»ia za i»remegiiVji*. P-oljše ji:ist«- i:ikd.!r čuli.
Zadnje dni i-r.-.l Boiii-em je pošta prežaposljena ln ji ni mog.-o- r-zposlatl živo je v o pra\>:n i-a?u. Zato ^pi>z;irjamo. naročite te liotične pl •^»"•e tak«>j, da ne bo re|M>zno. Priložite money urOt-r uli gotov <le^ar in mi P"šIj«-nio Jiložce pr\ i o.in o j-ošii.
Nove	Victro'.e glasne in razloi ne Vcot zvon. Victor plošče v vseh jezikih
'tiaino vtilmi v zalogi. 1 "r.». veri žic-e. prstane, srebrnina, zlatnina. Pianu Kole Pi-ite 1« cenik in t rHiraiTill Ji Lfj le <lolt;rje.
IVAN PAJK, Urar in Vfctor Dealer, 24 Main Street	Conemaugh, Pa.
Krasni stenski kol* Jar bomo poslali vsakemu našemit odjemalcu.



A, 15. BSC: 1929.__


KATASTROFA V SEVERNEM MORJU
Knjigarna "Glas Naroda'
Milčinskijevi spisi:
Pravljice, trda vez...............90
Tolvaj Mataj, trd. v..............90
Mali ljudje. Vsebuje 9 poTesti
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto ......................70
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev....................80
Musolino .........................40
Mali Klatež ..'....................70
Mesija ...........................30
Mirko Poštenjakovič.............. .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...,...........25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Nasa Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, ti da vez ...............80
Naša leta, broširano ...............60
Na Indijskih otokih ..............50
Naseljenci .......................30
Na Preriji .......................30
NiHHst .............'............ .40
vihar. — Narodne pripovedke za mladino .. .40 strahote z bojnih pohodov bivše-
ea slovenskega polka .......... 1.50
Na krvavih poljanah. Trpljenje in Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.4C Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 (Albrccht) .....
V Berlin prihajajo podrobna poročila iz severne in vzhodne Nemčije o velikih snežnih viharjih. ki so najxravili ogromno mn-terijalno škodo. Na več mestih so viharji zelo poškodovali telefonske in brzojavne naprave. Telefonska zveza iz Hamburga proti Danski in »švedski je prekinjena, ravnotako tudi brzojav. Tri na novo zgrajene brezžične postaje v Nordecku so snežni viharji poškodovali ter stoljw prevrnili. — Nad celim Slezvig-IIolsteinom je divjal vihar, prihajajoč iz severovzhoda. V prometu je nastala ve lika škoda.
Tudi na Porenju so snežni vv barji povzročili znatne ovire prometa in šk«»do. Pri 1 -topinji mraza je na-tal -nežni vihar. V 1'rnem l"su je zapade! -nejr <U> do 70 cm visoko, ponekod poldrugi meter. Temperatura /naša minus 4 O.
Iz Pariza prihajajo poročila, dri je na-tal ob francoski obali v Ro-kav.-kem kanalu velik Frane:isfca jadrnica Kliane. ki je jedr.da proti .\ngliji in se je -ku-ša 1;: rešiti \ pristanišče Calais. s>-j«- razbila in potopila. Trij<- mornarji -o rešili, kapitan in ost;--Ia posadka -o utonili.
Po poročilih iz Amsterdama so <1 i v j; ] \ pr> Ilolandskem močn i sue/ni viharji, ki so povzročili ]>o- j P^birki iz Roža
~'asti in zanke. Kriminalni roman
v--o o grem no škodo. V auisterdam s!;, i.« pri-tanišču se je potop'd več s tovorom obloženih čolnov i in Irenjač. V roterdamski luk je bilo več trgovskih pnrnikov poškodovanih. Na več mejili -e sik /ni viharji zahtevali tudi čin ve.'ke žrtve. Boje sc. da so postali žrtev velikih snežnih viharjev tudi ribiči, ki -n bili odpluli nn odprto morje na ribolov.
[ : Londona javljajo, da je snežili vihar v Severyem morju in v Kanalu poškodoval več trgovskih parnikov odwwio potopil. Ftoni-lo j.- več mornarjev. Rešilne ak-< i je so bile ves čil > neprestano m n delu. Na 1.1 način -o mogli r« šit* vet* ribie« v iti mOruarjev - parnikov. ki so se potopili.
.25 35 .35 .90 1.00 1.—
ZDRAVLJENJE GOBAVIH Z RADIJEM
Da si so gob«' (lej>ra) v Evropi rerlkost in so zaznamovani samo reiki slučaji »-bolelosti na tej bolezni. so vendar -trasna bolezen, čijih razširjanje je treba na vsak liačiu preprečiti. Kajti razšir.je-vanje bolezni se da le na ta način uspešno zajeziti, da se bolnik izolira in namesti v gotovih okrajih. katerih bolniki ne smejo zapustiti. Bolezen, ki je že strašna sama na sebi in se pojavi v dveh različnih oblikah, je za bolnika dvojni udarec. Izločen je od družbe. odtrgan od rodbine. Zato je pozdraviti velevažuo odkritj dveh angleških zdravnikov Neil-la in Naiulridga. Oba zdravnika Ma proučevala bolezen v bolnici na otoku Honolulu, kjer je gn-havost. kakor povsod na vzhodu in v tropičnih krajih, zelo razširjena.
Nos za lepro obolelega bolnika sta lečila z radijem in dosegla izredne uspehe. Male cevke z radioaktivno substanco so bile vpclja ne v nos ter jih jo moral polnik obdržati pol ure ali dve uri. — Kmalu je bilo opažati izboljšano stanje bolnika, v mnogih slučajih je bolezen popolnoma izginila iz nosa. Oba raziskovalca sicer priznavata, da se potom tega načina zdravljenja lepra — za katero dozdaj sploh ni bilo nobenega »zdravila — ne da popolnonfe iz-lcčiti. vendar pa je preprečena nevarno^ infieiranja. — Lepro je povzročil neki bacil, ki se nahaja v nosni sluzi.
,, Pariški alatar ..................
° I Pingvinski otok tr. v...........
Pod svobodnim solncem 1. z v. .
Plebanuš Joanes tr. vez........
?cd krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem____.50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maiar................30
Povesti, Berač s stopcjic pri sv. Roku .35
Pot bolesti trd. vež............... 1.00
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. .25
Patria, povest: iz irske junaške dobe .30 Predtr-ari, Prelern in drugi svet-
r.-'.Li v gramofonu..............25
Pet ttiinov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca................. .30
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikovu dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek ......................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda vez ....................75
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem ........30
Rinaldo Rinaldini................50
Slovenski šaljivac .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Sunešlri invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Snake, humoreske, trda ves ..%J---- .90
Strahote vojne ....................50 ;	sti ^ofa
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 —
Strup iz Judeje...................75
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Gcvekar), vez...........1.20
&opek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci. trd. vez................60
broš........................40
Št. 9. Univ. prof. dr. France We-ber: Problemi sodobne fflosofije, J.i;
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-S none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest t 4.
slikah, 84 str., broi........... .35
St. 12. Fran Milanski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Zun, 112 str., broi.............30
St. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, pošlo »e-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 St. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš., .......... .45
St. 17. Prosper Marinroe: Verne duše v vieah, povest, pre vel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanja, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hanptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komnrasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
.154 str., broš.................
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš.........................
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., br. ,S0 št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš., ........................
št. 2G. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-ii ost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z j Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
št. 3fi. Ksaver Meško: Listki, 144 str....................
Umetniške knjig« a itftnit at
Pepelka; pravljicam'aUkatni	1.69
Rdeča kapica; pravljica • Bilkami .. 1.00
Segul jčica; pravljica e tWriml____1.00
Trnoljčica, pravljica i slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .................... .75
Slike is pravljic ..................10
Knjige za slikanje dopisnic, popolna"
s barvami in navodilom: Mlada greda ....................$1.—
.25
.45
XQ&KI ZBORI:
Slovenske narodner pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matioa vi...... .40
Trije mnjjlri zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica ......••......^___ .40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Harodna nagrobnica (Pavčič).......35
(Sorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
u, ,. , .. _ SAMOSPEVI: Mladi nmetnik .................. 1.20;
Otroški vrtec .............-...... 1*90 ■ Pastirica, Kanglica, Suegulčica.....45
Za kratek čas ................... 1.20 j Nočne pesmi (Adamič) ............1.25
Zaklad ta otroka.................1.20 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75
Štirji samospevi, izdala Glasbena Ma-
IGRE:	tica ..........................45
Beneški trgovec. Igrokas v 5 dejanj .00 |MEŽANI ZBORI:
Burke in šalj^ri prizori, eno in [ Planinske II. zv. (Laharnar).......45
več dejank ...................8* Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva sve-	Matica .......................45
tova. Dedščina. Trpini........1.0C
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .3C RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Oyranc de Bergerac. Hoerična kome- M ,
dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 aorake cvethce (Laharnar) četvero m
Divji lovec. Narodni igrokas s petjem	Petero ra2nih S^sov...........45
v 4 dejanjih	50 Jaz	nidečih rož, moški zbor z
fida, drama v štirih de j m jih ....... M | bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Knpleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3- zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Knza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Matoll) dvoglasno s spre-
.60 1
v-
d (Pogach-
.36
.70
.30 .30 .30
.35
50 Hlapec Jesaej, v 9 slikah...........60
: Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih .................
Mati, Meško, tri dejanja..........
Marta, Semenj v Richmondu 4 deja-
nja .........................
l Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju 20 Ob vojski. Igrokas v štirih slikah..
Sovražnik žensk, enodejanka,......
Poljub, v dveh dejanjih...........
Tončkove sanje na Miklavšev večer. I ftliadinska igra s petjem v 3 dejanjih -R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor. 5 dejanj trda vezana......7®
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30 ;
Veronika Deseniška, trda vez.....1.60 I
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................38
35 ;
.65 Ljudski oder:
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30
9 n-. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega...........30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska
l3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
i 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
15. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
povest ....................... .25
16.	zv Zl?.tokopi Povest..........
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo .............
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev.......................
19.	zv. Mlada mornarja. Povest
j Tatič, Bevk, trd. *ez..............
' Tri povesti (Flaubert), trd. vez. ..
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijta otrok...........30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa. bjola in Neža ................30
.30120. snopič. Sv. Just; Ljubesen Marijinega otroka...................30
.30
mljevanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ....................
MALE PESMARICE:
.45
.30 .30
.75 .75
PESMI IN POEZIJE:
Tri novele, tr. v.
Bob za mladi zob, trda vea.........40
Gregorčič, poezije trda vea........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Tolstoja.........501 Kettejeve poezije trda vez........1.10
■90 i |£0 so Cvele rože, trda vea...........60
Turško časopisje grozi.
- «
CARIGRAD. Turčija. 13. de*. Oficijelno gla-silo turški' vlade je objavilo članek v katerem pravi: Če ne bo drugače, bo turška vlada zavzela Mosusl. toda ne s posredovanjem, pač pa z bajoneti.
Shakespearove dela:
Machbet, trdo vez..................90
SPISI KRIŠTOFA i MID A:
1. zv. Poznava Boga...........30
7.	zv. Jagnje .................30
8.	zv. Pirhi......:............30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata ................ 30
•SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št.
.35
.50
1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest. 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Mnrnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš.....
Št. 3. Ivan Rczman: Testament, ljudska drama v 4 dej., i>roš. 105
str.........................
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. Št. &. Fran Milfeisiri: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veseloraodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. G. Ladislav Novak: Ljubosumnost. veseloigra r eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
št. 7. Andersenove pripovedka. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broš...................35
broš..........................70
Tunel, trda ve*....................1.00
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica 'Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabin dr anath T&gore
broš.....................i... .60
1rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu .......... .25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Za miljoni	........... .65
Ženini naše Koprnele............. .35
Zmote in koncc gospodične Pavle .35
7irodovinske anekdot] .............30
Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35
2.	zv. Hudo brezdno................35
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano ...........—.
.75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš........... '.30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) voz......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije JM>
št. 1. Srbske narodne himne.......15
št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
št. 4. Pod oknom.................15
št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica ................ .15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav . ...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Ob-• čutki; Geslo ................. -40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solnce ...........75
CERKVENE PESMI:
Missa in Jionorem St. Joseph!
., ni k) , ..........,..... -. • •.
Missa Brevis et facilia (Sattner)
Missa de Angelis (Kimoveč) ...... .40]
Litanije pre sv. Srca Jezusovega (Foerster) ....... ...............40J
Oremns pro Pontifice
Kyrie ........-..................60]
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................
Sv. Nikolaj ......................
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica ........... .251
Slovenski citrar (Wilfan) ......... .25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25,
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30]
Bom šel na planince. Pod puri slov.
nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.0QJ
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .5( Uspavanka ....................
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM JLLAVTRJA
Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90|
Uspavanka ...........
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.001
Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .501
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20'
Slovenski biseri, narodni potpouri----
(Jaki) .......................40
•Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjske j, valček ....... 1.00
Primorski odmevi Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez Mlada pota, trda
Sto ugank ......
V zarje Vidove, tr. vez.
vez
.50 i 3. zv. Vesele povesti...............
j 4. zv. Povesti in slike ............
5. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................
Zbrani spisi aa mladino (Gangl):
L zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
bil
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebujte 8. pove-
sti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
.36 35
M
.50
JO
-50
.5C .50 .50
........ .60
.........50
.........50
.........90
Vijolica. Pesmi za mladoat.........60
Zvončki. Zbirka pesnij aa slovensko
mladino. Trdo vezano ........ .90
Zlatorog, pravljica, trda vea....... .00
PESMI Z KOTAMI:
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Gram) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) L xv. .. .75 SHpvenski akordi (Adamič) U. zv. .. .75 Pomladanski odmevi L in n. zv.,
rak .................\.......46
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivae) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) ......................... .45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. xv................80
Dvanajst pesmi I. in IL zv. izdala Glasbena Matica ................ .50
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1-00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
12. Tantum Ergo. (Premrl).........50
Masne pesmi za mešan zbor.'—
(Sattner) ......................
Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor,
r spremljavo orgelj ...........50
10 EvharistiS&ih pesmi aa mešan zb.
(Foerster) .................. M
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Creai-
tori (Foerster) .............. M
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....60
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi aa mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl)' 1................... .40
10 obhajilmh in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum)..........36
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
in honorem Sanctae CaeeUiaa. (Foeerster) ................. .50
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat — .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
-Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po .................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
importirane prorokovalne karte 1.—
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežfele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............16
Nova Evropa .....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........26
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00 i
Prorokovalne karte..............$1.00
Narodna biblioteka:
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Berač ...........................35
Amerika, povsod dobro, doma naj-
. bolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
General Lavdon .................35
Spisje ...........................35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Svitoslav .......................35
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35 I
Božja kazen .....................3b |
Emanek, lovčev sin ...............35 )
Napoleon 1......................75 )
Naročilom je priložiti deooar, bodin •f gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekom an dira jte pismo-
Ne naročajte kn$g, katerih ni v eenikrt Knjige pošiljamo poštnino pit>sto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING OO. 83 Cortlaadt Bi, Hew York
• •- 't.- ? . ,	-S-.'* -
-'..A - .,	.'■*■■ '■m
GLAS NARODA. 15. DEC. 1925.
KORZ AR JI.
(Nadaljevanja.)
Množica, ki se sprehaja po cestnem tlaku v razgovoru in šali, •p red no se odlije skazi prehod pod obokom, utihne sedaj kakor na en mah. Popolna tišina nastane. V tem hipu so razumeli vsi Mado-
pravzaprav godi tukaj in kakšno je razmerje med Tomažem in Ju-ano, pa tudi, koliko sramote utegne nastati iz tega dogodka za vse. ki nosijo ime Tnebletovih. —
Toda Juana ni puzajbvla ničesar k kor ona vobče ni pozabljiva. 1 ič pa je globoko užaljena, ker s njen ljubček obotavlja. Na ti-1 m je bila nverjena, da se je | nezi in vse Malonežanke, kaj sc s imuje. Zato se jc odločila, da r .čisti vso zadevo in da se sama p da tja, kamor je on noče po-\ sti. Javno in fcljub vsetn nevar-j	se hoče postaviti tam jav-
i	ob njegovo stran: — ta svoj lep je sedaj tudi izvršila, kakor
s m videli.
Sedaj je v cerkvi, sredi iboga-l j«-<"ih Malonezov. ki so jo vsi vi-(' li in ki jo vsi sedaj gledajo brez I -ostanka in se čudijo nad nezna-
ii	m novim licem. Tudi so vsi lju-1 nad motenjem, ker je prišla sreči božje službe s takim šumom in i mirom. Gori na leči je vikar
ke povedeta pod Obokom in se oddaljita v nasprotni smeri, kakor so odšli Truhletovi.
V knjigi usode pa je biio zapisano, da mora Tomaž na svojih današnjih potih najti tudi le drugo zapreko. Ko sta z Juano bas hotela prekoračiti obok in se o-brniti na levo priti Križevnišk ulici, da dosežeta po njej em najprej mogoče ulico Plešoče mačke. — saj drugega doma Tomaž cedaj ■nima, ko stanovanje Juane, — se mu postavi že nekdo drugi na pot. Ta nekdo pa ni bil nihče drugi ko brat in prijatelj Ludvik Guenole, ki je sredi vse množice sam videl ves prisor. In ker je bi-
STROJ ZA DVIGANJE SUBMARINOV
nekako nepotrpežljivo: —No. pojdite A'cndar! Tomaž je doslej strmel v istem molku, kakor njegov oče in mati. in stal, kakor okainenel kip. Se-< a k rat prekinil svoj govor ter *laj pa zadobi zopet oblast nad se-i aljeno strmel na pritepenko.! boj. Vse je izgubljeno, škandal je ^ I »j krajša svojo pridigo in hiti javen in taksne vrste, da ga ne 1 koncu, saj raztreseno poslušal- mores popraviti nikdar več! Zato
In zares, vsi Trubletovi stoje tu. , x	.	. . .
, , ,	.... , : jlo tudi njemu jasno, da je ta pr!
•kakor da je treščilo med nje. —	_ T .. ,	,
.... ,	. . ,	t lzor prelomil vsako vez med To-
Nikdo ne izdavi besedice. Juano! . -	. -	„ •
, -mazem in njegovo roctbino. se je pa to se opogumi, zato nikakor . _ -	•
. „ l	, v temačnem svojem občutku, a*
ne izpust. Tomaževega rokava, ^ prav ^^ fa svoj ^
marveč vpraša se enkrat in to pot i takoj izrrSil
-	o ne kaže več nikake pozorno-' /a hipe besede svojega dušue-
■	pastirja. . .
Mina je stala poleg Tomaža, je 1 • videla, vse spoznala in raz-i ela. Njena vedno budna ljubo-
-	-iiiKst je že od prvega pričetka t o j za sum i hi v tem lepem tu-
i dekletu, tako vitkim in rja-On, s preveč rdečimi ustni in
■	"'"v.1 sijajnim očesom, tekmico i i sovražnico, tatico, ki ji je u-I 1 lla bratovo naklonjenost in / ''.panje, iu ki je bila tudi goto-^ o v/rok, da odhaja brat iz zapit->"<i»> domače hiše in izostaja cel?
<	t-'ve, da se sestaja ž njo bogve-1 l>. . .
Bleda v hladnem gnevu zaslc-d iV Mina svojega .brata. Tomaž i a stiska u«-ta. grbanči čelo in negibno strmi naravnost predse v ' 'r.vni oltar. Kdor ga pa pozna, i • more prezreti trmastega in be>-i 'ga izraza, iz katerega čita Mini jasneje ko iz vsake knjige za
<	-ego, jezo. muko in nekaj kakor ? mrten strah. . .
fclovesua maša se nagiblje h '■•neu. Duhovnik se je že obrnil ž vernikom in je že odpel svoj — ' He, missa est!'* — Pri vsem pre viišljanju pa Tomaž še ni našel nobenega Kzhoda, kako bi se mu osrečilo, da ga Juana pozneje, ^o pojdejo iz cerkve, ne za pazi sredi svojcev. Kakšna je njena na. mera? Kakšen škandal mu se gro-Saj si niti ne upa misliti na to. . .
Duhovnik kleči sedaj na zdolj-nih oltarskih stopnicah in moli. Vsi verniki molijo za njim na
?lns.
Le Tomaž molči, ker je v svojih r ii.sl i h tako zatopljen, da je danes lorda prvič pozabil moliti Boga. ki ga ljubi udano.
Končno pride trenotek, ki se ga ' omaž tako boji. Zunaj pred cer-' vi jt> vzamejo Tomaža v svojb redo brata Bertrand in Jernač ln sestrica Mina, tako da mora Tomaž slediti očetu Malo-u iu jr.ajki Perini. ki se naslanjata drug na drugega in wtopata predi i iimi počasnega koraka. Tomaž 1 o rej tudi ne more drugače, ko da odide t njimi vverni doli po Ži-tarski uliei in k oboku, pod kate rtn »topiš izza notranjega mestnega obzidja v pravo me*lto. Pod t^m obokom pa se je postavila Juana. da pričakuje svojega ljnb-čka.
Prostor je bil izvrstno izbran, tmesto prihaja tod mimo. — Nikjer drugod ne more izbruhniti Škandal očitneje in opasneje. Že je kopica radovednežev nabra-3 okrog lepe tujke, ika je ni prej *> nikdo videl v mestu in o kateri ni nikdo vedel, odkod se je vzela in kam sedaj hoče, tu. kjer »r je. postavila kakor ogelni kamen mestnega obaidja, da moli v cesto in čaka bogve na ktfga.
Trubletovi pridejo do pod oboka. Takoj stopi Juana štiri korake naprej, z roko nalahno odrine strmečega Jemaea, ki ji je na potu, prime- Tomaža za roko m mu reče na glas, da mora fdišati ^^akdo okrog njih na centi in ce-inda je 4*>lj-oddaljen
— Ali me hočtfe spremiti do mer, srec noje T
mu nc preostane sedaj nič druge jjh, ko da se ne da zlomiti v viharju in da se vera v na z ono glavo in onim čelom, kakor je to navada pri korzarjih in Flibustejcih. kadar se hočejo zagnati sami nad tisoč sovražnikov. Tomaž Trub-let. plemeniti gospod .Tagnje, se zravna in blisne s svojim pogledom po Vsej pričakujoči, molčeči množici. Potem pa reči svoji ljubici, in glas mu zveni nekoliko sdhotno in hripavo;
—	Ilalo! — in sedaj je glas zopet tako gospodovalen kakor na krovu njegove fregate, kadar je sredi boja. — Hola ! Kdo ti jc pa dal dovoljenje, da se tukaj prikažeš.' — ln odklej delaš po svoji glavi, namesto da sc ravnaš po mojih ukazih?
Juana pobledi in se umakne za korak. Tudi odpre usta, da bi odgovorila. Poprej pa se še oglasi Mina. vsa srečna, ker je brat na-hrulil osovraženo tekmico, in se .strupeno in glasno zasmeje. Tomaž se naenkrat obrne k nji in mihruli njo:
—	Ti molči, sicer sc ti kaj pripeti! Tn da ti ne pade v glavo, da bi se je lotila, če ti je tvoja glava mila!
Obe dekleti si stojita nasproti, oči v oči, s pripravljenimi kremplji, kakor da se zdaj pa zdaj spopadeta, ^tnožica se gomili okrog njib, ketr željno čaka prizora za bogove, kako licfcrta vlačili damga drugo za lase. Vsa iz sebe prime Perina Mino za obe roki. Toda Mailo Trublet se zave sedaj iz svoje otnplosti, z naporom vseh svojih sil. in da naglasi čast gospodarja iu rodbinskega glavarja, zato potegne Perino za seboj in reče gla<mo:
—	'Žena, pojdi proč od tod! Potem pogleda Tomaža, svojega
najljubšega sina Tomaža . . in bolest, težka in bridka bolest prešine nje>govo srce. Vkljub temu pa ne pomišlja. ampak reče še en-trat odločno:
—	Odtod stran, žeaia! Naše me to je doma. . . stran odtod! Tn vsem svojim otrokom ukazujem, da mi slede!
Trd bodi. očka. predno izre-es zadnji stavek!
—	Kdor mi ne sledi, ni več naš! Bertram! in Jernač se takoj pokorita. Mina škrtne »z zobmi, pa se tudi pokori.
Tu v<«a petorica odhaja, <ne da br-se le še enkrat ozrla.
Tomaž sam pa ostane ter pogleda Juano. Ljijdje na»krog že mislijo, da jo zapusti in da se odpravi tudi on. že pričakujejo glas ne opazke in smeh in zasramova nje. kakor je lepa navada pri ljudeh, da takoj in brez botavljanja napadejo nesrečno žensko, o kateri mislijo, da nima branilca ali varha. Toda to pot so delali račun brez krčmarja. ker jim Juatna nikakor ni bila izročena na milost in nemifetf, kakor so domnevali. &e je Tomaž tukaj! Tti le takšne Sale in zasmeh so mu ibile potrebne. da so ga kljusb ukazu starega očeta nagnale naravnost naeaj v objem Juame. Gospodovalno stopi naprej s pogledom, da pe za wnehovaki takoj sresne in tank ne jo. Tomaž in Juana pa se «a ro
streli divjad, ki šele časa daleč od strela
eez nekaj | sedla na čevelj in tako dolgo č^|h»-
pogllie.
5a, da jo j«* previdno prenesel n.-*-
krokarji in njiin sorodne gorske i nogi d<> piižnje prekopiue. kjer-kavke prve. ki mu pokažejo za-: je smuknila v razpoki i no. V sii vlečeno divjad. Drugače le redkeje vse spoprijazni in tudi strah vidiš krokarja ali gorsko kavko.! izgine. Tako -e godi stalnim pre-

I 4 UKMOC9D. H. t.
Stopil je torej k Tomažu in mu rekel:
— Sem poglej, brate! Tomaž ]>ogleda in vidi za Ludvikom črno oblečeno žensko, ki sc ji v krilo stiska dete. dečko ka kih šestih let. — Anamarija in njen srrfko.
Ni ona ni on ne govorita, in tudi Guenole ne pristavi nobene besede onim, ki jih je izgovoril. Vsi trije stoje trn nemi in kakor v goreči prošnji, iu Tomaž čuti, kako se mu trese srce v prsih.
Tam «ca njim odhaja rodbina, ki j<« bila nekoč aijeova in ki naj brže ne bo nikdar več. . . Pa ni li tudi tu rodbina, ki stoji pred njim in ki se mu sedaj vrača ? Saj je tudi ona njegova, morda še bolj ko ona odhajajoča, in ki mu bo vrnila domačijo in ognjišče. — Morda celo prinesla srečo?
Toda prsti Juame. tako mojstrsko izvežbani iu pripravni, da u-pognejo najtrdnejšo moško voljo, kakor lahko ločje v viharju, pritisnejo naenkrat na ljubimcev o roko, da ga odtegnejo temu po-gfledu čim najhitreje. Več pa ni bilo potrebno. Ta trenutek se Tomaž odloči, odrine Ludvika s težko roko od sebe in ne da bi se še enkrat ozrl na tiho plakajočo aua ter z detetom, odide z Juano brez besede. . .
Za Tomaža Trubleta, plemenitega gospoda Jagnje, sc je pričelo sedaj čudno življenje, kakor ga pred njim noben Malonez ni poznal. Od tega dne naprej namreč Tomaž ravno tako ni bil več Trub-letov. kakor njegova nekdanja ljubica, jadna Anamarija. že šest let ni bila več Kerdoucuffova. — Tomaž javno in brez skrivauja stanuje v znani hiši v ulici 'Plešoče mačke. Nikdo ga ni več videl da bi bil šel na obisk v hišo v Strojarski ulici, ne sedaj, ne kdaj. koli kasneje. Dobro je vedel, da ga tam ne bi sprejeli posebno prijazno, kajti stari Malo bi bil od pustil svojemu sinu vse drugo preje, ko javno pohujšanje iu javno nepokorščino. Sicer pa jc <sta-ri Malo to izrecno izjavil takrat ob prizoru pod obokom, ko je rekel z glasom, ki ni dopuščal nikakršnega dvoma, da ukazuje vsem svojim otrokom, naj mu slede. in kdor tega ne stori, ta ne spada več k hiši. . .
Jarek je bil torej izkopan. Ta jarek ioči -Tomaža od njegove rodbine. da. loči ga tudi od njegovih prijateljev in od vsega mesta. — Odkar Tomaž -ni več Trtrbletov. ee pomeni v Saint Malo-u skoraj ničesar več.
Slika nam kaže stroj za dviganje potopljenih submarinov. katere ga so bmašli neiniki inženirji. Te dni so prevedli ta ogromen stroj v bližino angleške obali, kjer bodo skušali dvigniti angleški submarin -M-—1.
Zimski prebivalci gora.
Ko pokrije snežena odeja vr-menjeiie kra je, kjer veselo skače-liove naših planin, se nam doatc-|jo. in prav to veselje je večkrat va. da je v tem trenotku tudi v-:- i celim družinami v pogubo. Brea-zaspalo in da v gorah ni več živ-[skrbna. lahkomiselna mladina ljenja. Zdi se nam nemogoče, da mladina sproži nov snežen plaz. bi v tem večnem saiepu. v tej do!- , ki se najprej hinavsko priplazi, gota-ajni zimi o-talo kaj živega. 1 nato pa med divjim tmščeni o;l-kajti vsem prebivalcem gora j«'i nese čez pečine vse. kar i»> doseže, vendar dana prilika, tla si poišče-i Svarilni pisk koze vodnice je na
, Iz italijanskega letalstva.
Italijanska zra-kop'ovnn družba v Tr-tu j«- prr 1 kratkim dobila koncesijo za ustanovitev trgovinske zračne prosre med Tr-tom iu Tiiriitom preko Benetk in Pavije. Družba je dobila dovoljenje, da mu ."jo njena letala prisiat: v Por-toro<u p-i Piranu v l-tri. ako se ■;«• bi mogla za rad". s!ab.-«»a vn'iiu'-na spu-tifi in t!a v Tr-tu. V ic-v i h tr«'J. m« eih po zaf-etkn obra-ti»vanja bodu l«-t.*!i acrnphini le driužb«' na • »nit prncrj vsaj po Trikrat na teti en. kasneje pa vs^rk dan.
Kuga ra Brlkanu.
jo ugocbiejšega mesta zn preži m o-
vaduo že ]>rekasen. kajti le redko
vanje. In vendar jih je pinogo. ki se posreči pravočasno izskočiti v/ ljubijo goro in so pripravljeni žrtvovati zanjo tudi življenje. — Kaj nt ki jih veže? Ali svež zrak. ali kaka posebna hrana, ali prijetna solnena toplota, ki se par ur dnevno razliva po gorskih grebenih. dočim so nižave pokrite z go-
drvečega sneženega veletoka. — Posebno dobrodošla divjini kozani so debela suha stebla kopriv, k-jih večkrat zaslede in kopljejo \t snega. Posečajo kaj rade tudi gor-sk « svisii in v visokem suegra rax-derejo streho. Nekaj sena pozob-
sto meglo. Stvarnica narava jih 11 jejo. največ pa razmeČejo in poje prikrojila za gorsko življenje. | teptajo. Ker uživajo divje kozt
Ako hodimo
pozimi i)o plani-j v zimi iilil je
največ suho. trdo hrano.
nah, posebno po svežem in novo-1 i"« j** za lažjo prebavo posebno zapadlem anegu, opazimo liebroj dobrodošla sol. katero jim pokla sledi, od tiskov nog različnih živa-j dajo skrbni love i. V lepem vreme«
(Dalje prihodnjič.)
AH ras Mtilegaje KAŠELJ?
■ ^
ZadCTolteni odjemalci' priporočajo
r
G>ugh Balsam.
Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo.
Cena 26 in 50 centov.
dražil
Serai's Gold and Grip TabMs.
Cena 80 centov.
Ta dve zdravila so n?jboija ,*dpomoč v »lučajih kailja, ■ pmhiada in hripavo&ti.
Ii, in če smo mirni in pazljivi, v* diiiio razne gorske prebivalci* in opazujemo njihovo žit je.
Največ sledi najdemo navadno od planinskih zajcev, ki le prav redko posetijo dolino. Mati narava jim je dala za zimo bel kožušček in sicer zato. da jih njihovi sovražniki ne opazijo, ko teka-io po snegu ali pa. ko leže in spe. »tisnjeni za kako skalo ali pri grmiču. Pa tudi s širokimi šapkami jih je narava obdarovala, in sicer tato. da laže skačejo po snegu da se ne vdirajo pregloboko v sneg. Od česa neki žive. ko je vse pod snegom? Kdor je opazoval kam vodijo sledovi, je kmalu o pazil, kam hodijo zajci po živež. Ob planinskih kočah je navadne kako zavetje, pod kak » lopo. poč kako skalo, kjer ni snega ali pn Štrli iz nizkega poprha suha tra va. ki jim je prav dobrodošla. — Prav radi posečajo stnna pobočja, kjer je zdrknil sneg in kjer najdejo vedno dovolj hrane. V dolgih zimskih večerih se snidejo belokožulii ob kakem graiičju, k-moli veje rz trdega zamrznjenega plazu in grmič pošteno oglodajo Dobrodošli pa so tudi teloliov popki in mlaidi lapuh, ki prvi požene v solčnih rebrh ob kaki got-ki studenčnici. Dočim je srnjad povečini pravočasno zapustila vi <oke gorske lege. se divje koze ka;* ne morejo ločiti od svoje prave domovine. Starejši gosjnjdje s« sicer |>oveČini odšli v nižje ležeče gozdove, v kako pečevje. mladine s skrbnimi materami pa j»* ostala preeej. visoko. Kadar močno sneži in goni veter po vrhovih eunjasrte megle, takrat stoje družinice divjih koz v kakih -zijavkali ali lopah. Čini pa je nehalo snežiti, jo mahnejo takoj na pašo. ki jo navadno dokaj lažje najdejo v pečinah kakor pa sme nizko v gozdovih. Iz skal kmalu zdrkne led in se pokaže suha trava; v mnogih krajih pod pečinami sneg sploh ne zainede. dočim leži v gozdovih brez skal vse pod snegom in mora nboga srnjad dolgo kopati, predno pride do zaželjene hrane. — Posebno dobrodošla je gamsom in srn jam zelena robida. Povsod, kjer raste ta. ljudem ne posebno priljubljena robida, ki se ti pri pohodu skozi gozd zapleta okoli nog in se včasih komaj s silo iz
* t nje izpuliš, je ves sneg prekopan
in pregažen. Pa tudi mesta od-drktih plazov divje koze posebno rade posečajo. |Zeleni sleč in t?u-
nu. najsibo podnevi ali ponoči divje koze leže na robovih ali pa kraj sten sten v snegu, na prostem. Najbolj se gibljejo med -v Martinom in sv. Miklavžem. 11 -
kakor hitro pa je kaj mrtvega, šn i bivaleem planin, ki no že i>oleg in zvršujejo svoj groba*s- i »-t it i svojega doma nit i -ik posel, l^' tupatam v najhujši j si z:nii.
vihi posetijo velike ja:»- gorskih--
kavk doline. Edini, ki >o stalil-izmed gostov v gorah nad luO< metrov, so krivokljuoi. ki se preletavajo od roba do roba. od drevesa do drevesa, čivkajo, frlijo i odpirajo s svojimi prekrižaniut. kljuni -storže iglavcev. Kadar pa prav prijetno po-ije zimsko s.V; ee. takrat ]>rilete visoko gori n-like .trop«« liščkov in čižkov. -malo zazibljejo in zazi'vgole. naif pa odiete nazaj v dolino v za v je. kjer moč zime ž«' p-ijema. —
Eno ]>a bi kmalu pozabili. N» broj malih, v sntMru o<lti»iijer.i! tačic nas v najvišjih legah opt» '.arja. da j«* tudi drobna miška t stala zvesta svoji domovini, vi- • j ki gori. Debel -nr^. do dva m tr ' visok leži na grebenih, pod stene- j na je kopno in nekaj suhe tra vie ! <trli iz zmrzle zemljo. Blizu st«*n- i kjer se prične sne^r. drobne tačice, ki vodijo nokaj »*a -a po vrhu. do globoke luknjo -kopanev mi eg. Malo postojinu. :» drobna miška je smuknila / na prekopu i no in izginila v -ka'; rate pok i. Od česa noki živi? (lo- j bolezen, tovo ji primanjkuje sveže hran ' m hraniti se mora z rezervno Tirr,-no. ki jo ima nakopičeno v malih skladiščih v skalnih raiipokfinah Pa tudi v pastirskih kočah j.- v.-.--tanovalk. ki se sprehajajo po -u-liih tleh v prijetnem zavetju in niso nič boječe. K«> smo vča-il: oozcnii posečali koče in malo zakurili. so prišle miške iz -v<»jih zavetišč v bližino ognjišča in tik pred nami pob i rade drobtinu-r. ^letali smo jim na tla skorji:-*-kruha, ki -n jih hitro pograbi!' in odnesle v svoja skrivališča, o^.
eejo zapu-v najhuj-
'poznaj<» i pripetilo p: sr» n«rt,tovi
i V < din-
•o v
oko! ni. k ■--•j prim i p.-t novih > pr: iiii-rov zazna r Mitilenah i:i <:■■] v K: ršk- ;,. delu Mak.» |,„ii časa r;iz-:; b>gar .i
" J"
ku-
če hočete r.r,tančno pozrati ra?. mere v ameriški premogovni Industriji. naročite Slovensko Amerikanski Koledar za let 1926. Stane petdeset centov. V r.jcrn ic natar:čr.o pop'san polo žai premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem čaru toliko razpravlja v Ameriki.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. Ne^v York
POZOR ROJAKI!
VLOŽNE KNJIŽICE
so splošno vzpodbudna in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom.
na
Naš potovalni zastopnik ?<Jr koder so se kmalu vračalo. Nič --'JOIIX Zl'ST bo obiska! roiak-niso bale! Neki zimski hrrbolazP' po nekaterih naselbinah v Pen?t je pripovedoval, da je našel svlvaniji. Kdor hoče obnoviti in je čas prska. Zberejo v velik« i'1'1 tnl° »»nrznjenega snega miS- j ročnino, lahko to pri njem stori črede, včasih do sedemdeset sku- ko" kl mn prihitela k nogam.)	Uprava "Gla-? Naroda':
pa j: proti božiču pa se zopet razdele a* manjše družinice. Oc čet veronože.ev tupatam pozim"! srečamo v naših gorah lisieo. ki pa navadno no ostane dolgo v vi šinah. B<>lj stalna kakor zlatica .je kuna zlatica, ki biva navadno v visokih gozdovih in neštetokrat posi'ti grebene in vse prebi*skn. da zaloti drebno miško, ruševko ali ruševca. ki kaj rada čopita po (t kakim oguljenim mecesnom al' pa z razprostrtimi peroti počivata sredi snežne planjave. Posehn-dobrodoš"! j>a ji je planinski /m-jee ali pa snežni jereb, bevkla ali oa skalni jereb kamenea.
Od česa neki žive gorske kokoši in kje bivajo v visokem snegu? Povsod, kjer je zdrknil sn-^g. a.L kjer moli iz snega kaka zelena tra vie a. tam se navadno pasejo ali pa objedajo popje iz snega molečega drevja in grmičevja. Mehki ruše vi popki, iz katerih pozneje! ]v>žene cvet. ki se končno spremene v semenske storže, jim doh ro teknejo. Posebno rade jedo ab-ranke gorskih jelš. ki rasto v najvišjih legali gorske cone. Ruše vel in dnigi snežni jerebi ljubijo bolj-1 skalnat, »-vet: najdemo jih skoraj' po vseli naših planinah in sieer vedno v približno enaki množin Čeprav jih le prav mailo odstrelimo. se te lepe pisane ptice ne razmnože. Največ jih uničijo eetve-ronožci in pa ptice roparice.
RiLŠevci kakor tudi snežni Jerebi kaj radi čepe v snegu in se, če jim preti nevarnost, od roparic za rije jo globoko v sneg. Neštetokrat. pa se zgodi, da pridejo po trdo sneženo skorjo, izpod katere ne najdejo izhoda in po<ginejo.
Staftni planinski gostje, ki prav redko zapuste planine, so tudi planinski orli. Dočim se kanje, jastrebi in sokoli po navadi preselijo. ostanejo orli v gorah in v jasnih dneh krožijo v sinjih višavah. drugače pa posedajo po gorskih grebenih in pi-eže na druge gorske sostanovalce. Kaj Tadi obletavajo v prepade pridrvele plazove, kjer najdejo večkrat mri ve divje koze. PPvi. ki so pri ponesrečeni divjadi, pa so črni grobarji - krokarji, ki na človeku nepojmljiv naein hitro najd<
DENARNE VLOGE
'Sp-eciai Interest Account" obrestujemo po
4%
pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete.z zneskom od
$5.—
ZA VARNO NALAGANJ K IX Tnr\n POSTHEŽBO
FRANK SAKSER STATE BANK
S2 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
di suhe bilke jih privabijo na o- jo vsako mrhovino. Ako lovec n^-'
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c.
i
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York9 N. Y.

—k : i~	-.7»--'.......••» -.	j •-'-•■»awpwj.JMi
N
GLAS NARODA, 15. DEC. 1925.
N

GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges OhneL
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
j i
(Nadaljevanje.)
Kuka Filipa je proizvedJa na Claire isti učinek kot prs-t na pefrlina strelnega orožja. Strel je počil. Ponosna mlada žena. žaljena in ogorčena nad to ]*edrzno>tjo, je pogledala svojemu možu mrko v liee:
—	No. dobro, in če 'bi bilo tako:' — je odvrnila s'trmasto ne-u.strašeiiovtjo.
Komaj je izgovorila te besede, jili je tudi že obžalovala. Gospodar plavžev je postal naravnost, strašen. Njegova visoka postava je £e bolj zrasla, izraz njegovega obraza je bil grozen, iztisnjeno pest je drža! preteče dvignjeno, slično enemu njegovih težkih kladiv.
—	Ne srečni ca — je zakričal.
CIa;re se ni umaknila niti za korak. Povesila je glavo ter spustila reki navzdol, kot mueeniea, ki je pripravljena sprejeti smrtni udarec.
Filip jo je -pogledal, vzdih nil ter stopil nazaj, stiskajoč svojo «;< no p«'>,t v levi roki kot da jo hoče zdrobiti za kazen, da se je preteče dvignila nad glavo ljubljene.
—	Premerite dobro pomen svojih be*jed . . . To, kar ste mi rav-• oka r rekla, ne more biti res ... To je nemogoče! Zdi se mi, da ste m hotela le preizkusiti. Tako je, kaj ne? Oh. ne bojte se pri-zuati mi odpuščam vam vnaprej, čeprav ste me kruto ranila . . . Srca kot je -uoje se ne sme zlorabljati, to boste izvedela nekega due ... To je okruta igra ...
/Skušal se je smejati, a njegovi ustnici sta bili krčevito stisnjeni Claire je o* t al a mrka in brezčutna, kajti nudila je pasiven od-1 «>r, iih 1 i k težkemu kosu kamena.
—	Odgovorite vendar. — je profil Filip. — Recite vsaj eno besedo! Molčite? . . . Torej je res?
Ničesar ni odgovorila, kajti udala se je usodi, katero je sama htte'a. Imela je sicer nedoločeno slutnjo, da je izvršila zločin, a v svojriu rai*i>ravljivem ponoru je trdno sleniln. dospeti prav do cilja.
Filip je -topil .s k uro omainljcn k oknu teh pritisnil svoje Žareče čelo ob mrzlo oteklo, kajti riku_šjil je zopet pridobiti svojo hladnokrvnost. Razunirl j«*, chi bo poja.snilo. katero je zahteval od svoje ž« ne, šele prišlo in hottl je vid: ti, kako daleii bo šla Cairo v svojem odporni. Vrnil .-e je torej k njej.
—	Torej. > •»rcem. i»olnini slike drugega, >>te privolili poročit: se z menoj.' je rekel. — Kljub nič v rednost i njegovega obnašanja, kljub -rannrti. ki vam jo je prizadel, ga ljubite še vedno! In vi si drznete priznati mi to! Obljubila ste. da mi boste zvesta in udana žena! Tiiko držite soda j svojo besedo! In ne da bi zardela, ste )>:>Io-ži!a svojo roko v mojo! Do kakšne mere moraliene propalosti ste p.TČ padla!-
—	Ne zagvarja-m se. — j«.- rekla Claire. — Ali je velikodušno pustiti me tako trpeti?	"
—	\"i trpite.' — je vzkliknil Filip. — In jaz ne trpim.' Jaz. ki va-> ljubim s celo svojo dušo; jaz. ki sem bil. da vam ugajam, pripravljen za v»e ter zahteval kot plačilo le nekaj udano^ti? Da nu-lite svojemu žaljenemu ponosu zadoščenje, da bi svet niti ne slutil r.litve. katero ste sprejela, .sle hlalno žrtvovala mene. ko ste špe-culiraia z mojim zaupanjem ter se mogoče smejala moji slepoti. Ali ne v« ste. kako strašno dejanje ste izvršila s-tem?
—	Ali, a'i niste videli, da je moj duh že dva tedna popolnoma • tečajev — je zakričala Olaire, ki je opustila reserviranost. — \li i:e razumete, da se gi!>ani v krogu, iz katerega ne najdeni nobe-"ega izhoda .' Neodoljiva usoda me je do vedla do tega, kar sem sto
1 r a. Zdeti se vam moram zaničevanja vredno bitje, vemdar pa me ie boste nikdar tako hudo sod Hi kot starim to sama. Zaslužila >em vašo jezo in vaše zaničevanje. A čujte, vzemite vse,' kar imam, izjemo mene same. Moje prom-oženje naj vam pripada . . . Naj .vloži cot okdupnina za mojo prostost! . . .
—	Vaše premoženje? To mi ponujate? Meui! ... — je vzkliknil Filip s trpkim smehom.
/'e je hotel govoriti ter jo obvestiti o ruiifu, katerega ji je s ta-::o nežnostjo in skrbjo prikrival. Kako strašno bi se lahko osvetil t:m nad to ošabno prešerno Claire! In kako gotovo bi jo zadel, ka-l.o hitro in kruto! Takoj nato pa je zavrnil to misel, ki se mu ni i' o m -dna njega Popolnoma pomirjen vsled globokega zadovoljiva. katerega je občutil, dS" stoji moralično toliko višje kot njego
Kako se je učitelj oženil . v
— In vi ste se predrznili ?!. . . ledalom mlada, v pomanjkljivo Vi, Gaston de Porcherois; ste se- jutranje oblačilo oblečena žen-predrznili dati ta prstan, najdraž- ska in se česala, ji družinski nakit. ki vam ga je — Kaj želite? — ga je vpra-aš oče. moj mož, izročil na smrt- šala enostavno, ni postelji v spomin, vi ste se ga j — Iščem gospodično Caro, — predrznili dati neki deklini iz je odgovoril učitelj in gledal a Quartier Latina, stvoru, ki ga jaz tla.
ie smem ni omeniti, ne da bi mi j — V nedeljo . se je preselila udarila rdečica v lice! Ah! To je Odšla je z nekim Bordennom a
i.
• s; •• ca, je lahko zrl nanjo brez srda.
\
Ali res. — je nadaljeval hladno. — vi me smatrate za moža wi > prodaja? S tem, da sem vzel vas, sem napravil po vašem mne-i.Mt le špekulacijo? Motite se. madama. Vi mUlite še vedno, da ima-t pred seboj vojvodo de Blignv.
1'darec je zadel Claire neposredno, kajti stresla se je. kot. da je bila z žaljeujera vojvode žaljena tudi ona sama.
—	Gospod moj! — je vzkliknila ter vrgla na Filipa uničujoč ■ »ogled. Takoj pa se je premislila in kot osramočena je molčala.
—	No. dobro, zakaj molčite? — je pripomnil gospodar plavžev tipko. — Branite ga vendar! To je najmanj) kar morete storiti zanj . . . Popolnoma usposobljena ste ceniti ga, kajti vaše obnaša nje je njegovemu do pičice sJično. . . Preračunanost in zavratnost
o je vaš pravec. vaše merilo, kaj ne? O. sedaj vidim naenkrat vse ,'asno. Želeli ste si za moža človeka, ki bi bil odvisen od vas in v>led "ga ste si izbrali takega, ki je bil zelo zaljubljen in zelo zaupljiv Zveza z menoj je bila pač niesalijansa. a moja popustljivost naj b nredstavljula protiutež mojemu nizkemu rojstvu. Če pa bi slučajno tedaj mislil na to. da se uprein. da uveljavim svoje pravice, no, ui-caj imamo nekaj, da se mi zamaši usta. — žakelj denarja! In res ca j bi mogel pač reči? Saj seui vendar mož tako odlične in bogate ro*-pe! Tako vsakdanji, denarja pohlepni človek! To ste si izmisli a. tii kedaj .-ite mi to priznala? Kot bi zahtevala čat. eno uro pred ooroko? . . . Dosti pravočasno, da lahko oh ran hn_ svojo prostost* Ne! Vse to ste mi povedala šele sedaj, ko se ne morem več vrniti Iro je vse končano, zapečateno, nepreklicno, ko sem gotovo vaš odeparjeni. ko sem vam ni treba ve bati. da bi vam ušel! In jaz. sle P i tepe«, nisem videl pasti, nisem slutil pikantne intrige! Jaz. ki >em ravnokar prišel utripajočega srca sem, da razodenem svojo 7 j u bežen! Ali nisem bil več kot trapast, več kot smešen? Ali nisem bil ciničen in podel? A k o ne č no. saj imam vaše premoženje, kaj ne Plačan sem ter nimam nobene pravice pritoževati se.
Filip je izbruhnil v strašen smeh, can ah nil na zofo ter si pokriT obraz z obema rokama.
Claire je brez ugovora poslušala ta strašni izbruh. Bila je bolj žaljena od očitanj svojega moža kot -ginjena od njegove bolesti. Sta vila se je izven prava in resnica jo je razkačila, ne da bi jo osvetli / la. Ni čula boJcsrtnega krika svojega^ moža, temveč le ironijo njegovih bseed.	i	; :
(Dalje prihodnjič.)	'
. -Vat	_	;
SAMO SEST DNI PREKO z-oosoMNim PABNna ha oui
PARIS 27. DECEMBRA
PARIS, 16. januarja. FRANCE, 30. januarja.
MAVRE — HARI&KO PRIST A NISCfe Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vedi za 2, 4 :li S oeeb. Frrncoaka kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
MMMMMMMaAU LOKALNI AGENTJG
NEW YORK
B0R0KA1N
trašno! To je sramota in nesreča za nas vse!
.Grofica Poreherois sopeča <hI eze in razburjenja je malo prestala. da bi se oddahnila. Pred "jo je stal njen mladi sin Gaston n mrko gledal v tla. V nslonjaču na kolesih je sedel ded in ravnodušno gledal predse. — Gospod Crichette, domači učitelj, je bil popolnoma poparjen od tega. kar e cul. a portreti pradedov na ste-iah veličastnega salona so gledali ia krivca s prezirljivimi očmi. kakor da sami niso imeli v življenju nikoli skušnjav in pregreh.
Ce bi imel kaj denarja, bi ji irotovo ne dal prstana. — je odvrnil Gaston šepet a je. \
Mati ga je ošvrknila s strašnim pogledom.	#
—	Molčite! Tako se upate odgovoriti pri svojih šestnajstih letih! Toda pustimo pri miru to sramoto! Meni gre sedaj samo za dragocenost, ki je svetinja na^ rodbine. Mora nam jo za vsako ceno vrniti. Kdaj se je zgodila ta CTtfsna stvar? Kdo je ta deklica? Kje stanuje? Odgovarjajte!
—	To je bilo v petek. Pred tednom dni. Imenuje se gospodična Caro. Bil sem ž njo v nekem hote-!u Knežje ulice, drugo nadstropje. soba št. 21. — je priznaval Gaston.
- Bože moj. Bože moj! ... Moj sin je bil v hotelu z navadno — Gospa grofica se je naenkrat obrnila proti učitelju.
Gospod Crichette, vse ste culi! Vi ste tega krivi. . . ker niste n: pomislili na to. da bi mogel vaš učenec — moj sin — bežati v p*^
tek v hotel z navadno---VI
ste kriVi! Toda računani s tem, da boste popravili svojo nemarnost. Pojdite in najdite ta prstan!
—	Jaz. gospa grofica ? Učitelja je oblila zona. Bil je
skromen in bojazljiv mladenič. Imel je zelo lepo liee, -dolge kostanjeve lase in je nosil očala.
—	Da, vi. S tem vam izkazujem samo svoje veliko zaupanje. Nihče naj ne izve. kaj se je zgodilo. Samo vi ste sposobni iztrgati pr stan iz nečistih rok one. . . Poiščite deklico. (Ponudite ji denarja.
—	Tega ne bom znal. To mi je popolnoma tuj svet. "Gospft grofi ca, vedno seon se bavil samo z ličen jem. . . Vedno sem se ogtbal. ..
Obstal je rdeč kot vrag. Grofica pa je nadaljevala:
—	Prstan moramo čimprej e najti. Dam vam na razpolago pet tisoč frankov. JCi mi žal za denar. Samo da ostane, stvar popolnoma tajna. Culi ste ime in naslov. Idf-te takoj.
Cčitelj se je globoko priklonil, vzel deusr in klobuk fer odšel.
Bil je krasen pomladanski dan. a naš učitelj ga ni bil vesel..Mislil je samo na težave -svoje naloge in v strahu je čakal, kaj bo iz tega.
Ko je prišel do Knežje ulice, b se skoro vrnil. Toda zbal se je grofice.
Ura. je bila enajst, ko je šel v hoteil. a njemu je bilo srce, ko Je trkal na vrata «t. 21..
—	Naprej! — se je slišal ženski glas.
' Vstopil je, pa bi skoa-o padel Y znak. V sobi je stala jjaed og-
hotel Trilby.
V ogledalu je prijazno pogleda la učitelja in nadaljevala :
—	Pa nič ne de. kar tu ostani.
—	Ne. ne. jaz iščem njo. Oprostite gospodična.
In je zbežal. Šele na ulici še je oddahnil od (razburjenja.
Potem je odšel v imenovani ho tel in poiskal Bordenuovo sobo. Potrkal je. vrata so se odprla in pred njm je stala lepa deklica a domači halji in z razpuščeuimj lasmi.
—	- Gospodična Caro?
—	Da. jaz. — je odgovorila.
Breme inu je padlo z ramen; čudil se je. ko je videl tako lepo pred seboj, lake si ni predstav ljal. Prav nič se je ui bal in jc kar naravnost povedal, zakaj j< prišel.
—	Ali ni ponarejen? — je de jala. ko je ogledovala prstan. — Sicer pa naj bo ali -ne. dobila sem ga in ga ue dam.
1'čitelj je ni hotel nadalje pro siti. Gledala ga je z nasmehom in naenkrat rekla:
—	Ali veš. da si lep dečko? Postal je rdeč in razburjen. Ona
ga je spremila do divana.
—	Sedi. . . Bordenna še ne bo Pa kar pride naj, mar mi je! Sita sem ga. . . Kako lepe ^ase imaš Vedno sem sanjala o tem, kako bi živela mirno s prijateljem, ki bi bil nežen in pošten človek. . . Samo reci, ]»a vrnem prstan. . . Toda samo zato, ker te imam tako rada. . .
Grofica je šest dni zaman čakala učitelja. Bala se je že. da je učitelj poginil v zloglasni hiši, v katero ga je poslala.
Sedmega dne pa se je vrnil. Popolnoma izpremeujen je bil. Na obrazu se mu je čital nekak ponos. lase je imel lepo počesan^, na nosu pa ščipalnik me^to očal.
—	Izvršil sem nalogo, gospa. — je rekel ponosno. — Tu imate prstan, dal sem zanj pet tisoč "rankov, kakor ste veleli.
—	Moj Bog. drago sem ga plačala. Dati pet tisoč frankov tej deklini za en popoldan. . .
—	Oprostte. gospa grofica. — prosim vas. da se ne izražate tako o deklici, ki postane v kratkem moja žena.
Grofica je okamenela.
—	Ljubiva se! Da. to je dekli-
Naglo razširjevanjc kokanizma. iki povzroča ogromno škodo narodnemu zdravju v vseh državah, posebno pa v velikih mestih, ne povzroča malo skrbi oblastim in znanstvenikom, ki zastavljajo vse *ile. da zatro beli otrov. Iz Anglije dosipeva zdaj nova vest. da je j dvema zdravnikoma uspelo najti preparat, ki bo povsem nadomes-jdva zdravnika krstila za "boroka-J til kokain. Novi preparat *rta ta in" in na javljata, da vsebuje vse zdravilne lastnosti kokaina, ne da bi pri tem. količkaj škodoval živ-čevju in možganom, ki jih kokain tako neusmiljeuo razkraja. '
Ako se borokain obnese, kakor je napovedan, bo to značilo pravcati blagor «za človečanstvo. Kajti bistvo in strahote kokainizma, k t se razvija v pravcato veltkomest-no epidemijo, se vobee ne dajo točno obeležiti. Opij in hašiš, e-iiako opasna demona zavajata človeka v kraljestvo pisanih sanj. Alkohol povzroča raznoliko opo-jenost, nikotin in kofein včasih iclo blažita živce in ne delujeta z naglim razkrajanjem. Toda kokain v nikaki meri ne pripravi l j užitka, niti ne drami fantazije. | kakor se to domneva, marveč je! njegov edini učinek v tem. da hip-'io dviga samozavest in domišljijo sposobnosti. Zato segajo po ko-j kainu posebno pni ljudje, kate-j rih sposobnosti se ne krijejo v do-j voljni meri z njihovim nagonom; k udejstvovanju. Uživanje koka--ina jih spravlja v elrsta«zo samozavesti — ki pa po opoju naglo prehaja v ponovno, še večjo po—« bitost. Večini kekainistov so za-'isane psihopatične poteze, vobee pa uživanje kokaina kmalu poka-; že znake neizbežnega notranjega razkroja.
IManje parniko* = Shipping Hw
1S. decembra:
Mauretanla,
Cherbourg.
17. decembra: Mount Clay. Hamburg .
19. decembra:
Andanla. Hamburg n-e«. Ruoeevelt Bremen.
22. decembra:
Roch&xnbeau, Havre.
26. decembra:
Paris, Havre; burs;
28.	decern brat Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin. Cherbourg.
31. decembra:
WeatphaUa, Hamburg.
"2. januarja:
Olympic, Cherbourg.
6. januarja:
be Ur.issc
Cleveland, Ham-
Bremen.
Havre.
7. januarja:
Albert Ballin, Hamburg.
9. januarja:
l.eviathan. Cherbourg; D^rcr.g-.u la, Cherbourg; La Savo.e, Havre.
12. januarja:
Muenchena Cherbourg, IJremen.
14. januarja:
Thuringia, Hamburg. 16. januarja:
Paris. Havre; Majestic, Cherbourg.
20.	januarja:
l*rt-3. Harding, Uiemen.
21.	januarja: Doutschland, Hamburg.
23 januarja:
Andania, Cherbourg. 27. januarja: Suffren. Havre.
29.	Januarja:
"Martha Washington, Trst.
30.	Januarja:
Aquitania. Cherbourg: France, Havre.
..Putujte pod ameriško zastavo"
Zailsr.a cer.a tja ia nazaj do
LJUBLJANE
samo $198.00 is rti preko Cherbourg*
PTtEDNO <1 O'U^citr ia sbodoča
potovanji v Jugoslavijo. poizvej:e kaki ufaunosti se nm nudijo na kra5r.:h parnikih Un-ted Stat« Line. b.-o<lovju, L. jc lait ameriške vlade.
Ujromen in veličasten "Levlithan" in druji parniki ini^jo p-os-.orr.e k -bine ttlirpl ra^ieda. »treicjo izbo-:io hrano v udobt-.ih jeii nicah tzr irr.ajo proitiirne jiprebaialcc krove. Peitg tega so cenc nirke ter s.» pr .pravi: cn«.-hitre *vei- » cijjrm poti-.ika. Ir:lr.-čiJo se v^m h<» dobiti šc -lacs vie '^i-formacije t»d »vojepa lokalnima škega ig-jn:a ali pilite Ci:
IMted States
42 Broadway
(Phone. Whitehan 2«CC)
Nct York City
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
29. januarja	23. marca.
Cena do "Prsta ali Dubrovnika- v tretjem razredu $1<«0. vključno vojni tla v »-k
COSULICH LINE of TRIESTE Pnelps Bros A Co.. 2 West St., N. V.
MADŽARSKI KRAUEVAŠI
| --
. Jadni in vsejra pomilovanja sn Pred ut-kaj dut'vi jo govoril o-vretUii tipi koka i ai slov, xnoskih jrrski grof Apponv, prvak mad-in xeuskih. ki jih srečate v velikih žarnkili legitimist o v. v podožtd-mestih. ponoči na bnlvarjih. v \sltem mestu svojega volilnega ok-•nočnih lokalih, spelnnkah. Strast raja. Dokazoval je. da mora o-4a-kokainizma gospodari že na širo-! ti Madžarska članica Lige liaro-ko. neštete kreature so v služIli j do v (med Madžari je namreč ze-vtihotapljanja in razpečevanja . ]n razširjeno mnenje, naj Madžar-kokaina. v znatni meri pa je nje- j ska izstopi iz^veze narodov), km-govo razširjanje omogočrno tn-|ji jc s tem dana možnost, da vsaj li s tem. da se kokain toliko u-J enkrat na leto izjavi pred vsem porablja v zdravilne svrhe in da svetom, da madžarsko vprašanje ■zalo še A-edno preveč svobodno še ni rešeno. Liga narodov ni za prihaja v roke nepotrebnikov. j Madžarsko v resnici ničesar >to-Borokain naj bi popolnoma iz- j rila. razen da ji je gospodarsko podrnil fabrikaeijo kokaina, --[pomagala. Vendar bodo Madžari Ce se obnese, ga bo svet pozdravil j lahko delali v tej instituciji za kot novega odresitelja. toda od- vzpostavitev nekdanje Madžarske lični zdravniški krogi izražajo za od Karpatov do A dri je. — Go-
enkrat preeej skepieizma. Niti "prikain", ki ga je pred dobrim pol letom izumil svetovni znan-
spod grof ni nič uovesra povedal, saj dobro vemo. da imajo Madža-
ri morda še večje skomine po na-stvenik Willstaetter, se ne more ši zemlji kakor Nemci n!i Italija-uveljaviti ko-t zadostni nadorae-!ni. A kako si Apponv predstavlja, stek kokaina. In na drugi strani da bo Zveza narodov pomagala bodo seveda tudi ameriški ptrido-! Madžarom "uresničiti njihove san-Vitniki kokaina znali čuvati svoj je. to je več kot nerazumljivo, interes s tem. da bo njihov beli j otrov še nadalje osvajal tisočere in tisočere žrtve. Edino medna-; rodne posgodbe bodo mogle vsaj | omejiti razširjanje kokainizma.1 zatrle ga pa menda ne bodo kma-i
vUVKRTISV m	N 4 K« M »
POZOB!
Naš zastopnik.
Mr. Joseph Koren
-i i i • • i v. »z Milwaukee, iss.f bo 11. m 12. Iti, ker jih bodo izigravale močne!, . . . , ' ...
4 decembra obiskal naročnike v
podzemske sile, ki stoje v službi i
tihotapstva z bolim demonom kokainom.
j Sheboygan, Wis. Prosimo čitatb-jlje Glas Naroda, da mu gredo na ; roko.
Upravništvo 14Glas Naroda".
Angleški prestolonaslednik — veliki mojster prostozidarjev.
POZOR CITATELJI!
--j BLAZNIKOVE PRATrKE so
Princ AValeski, angleški pre-! nam pošle, zato prosimo rojake, stolonaslednik. ki se je pred krat i naj jih ne naročajo več. kim povrnil s svojega Sestuiescč-j Naročite SLOVENSKO-AME-
mojimi jitrihi
otvorila malo trgovino. . .	Aagleškem, oxford-ske.
Umolknil je, ker je vstopil ruTa- ^udiral kot visokošolec. di grof. nato pa se nalahno pa-; klonil in rekel;
— 1'pam. gospa grofica; da mi boste i v bodoče izkazovali svo-e zaupanje.
kjer je ! krasen stenski Koledar brez-i plačno. Uredništvo Glas Naroda.
Kilo je ozdravit
Ko aora pr*d p«r leti ndl>onl teta. •■boj. aens Jako po*lL Uravniid mo m r»kH. da je moje edino upe nje oper«e«|e PmotI m ntao dobro obne«H. Konočn ■eni po dobil nekej. 7 mr me Je hitro In po ooinome otdrivtia M'.niU eO leto to kda ae nI nikdar povrnile, čeravno opravljen tetko delo k.»t miaar. Ntaero bil operi-ran niMtn Iscubil 2am, n!«em imel ettno-■ti. Jas nimam ntfeeer naprodaj toda ne ftfctanCAo povem, kako ae lahko oaadravt* te brez operacije, Ce pišete meni. Eugene M. PuUen. Carpenter. 674 M. Marceitue Avenue. Mannaaquan. N. J.. NajbolJSe je. da Isreiete fo t«g ter Jo pokate te dr«
dm. U ao počeni. Ohranili boerte----
oje. aH p* Se vaaj le ter ektfe ta atrak
a IT ju puuww <n
. Ohranili boote tivtje aavMavUI neeretao ah pnfamuiK ^
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) je krasno trdo vezana ter stane $3.CO.
Slovenic Publishing Company CI Cortbadt SIM	' Haw York, H.
Y.
»>-.".dr.
O*
Kako se polujs v stari kraj io nazaj v Amerik;
Kdor Jo namenjen pote ^ a a I ftarl kiaj, Je pouebco, d« ji u tančno poučen o potnih ilMih. prt ijagl in druflu »trareii.
Pojasnila, ki vam Jih eaimcrem dati vsled nate doljculetne KknS/iJ« «aa bodo gutoro ▼ korist; tucll pri poročamo vedno le prvovrstne par-nita. ki imajo kabin« tudi t lil raaredn.
Glai ia a ara aaaelaiSke postav« XI Je Stopila t velja to s i. jtiiije« 18^4, «amorejo iaol uttlriit , jjj^. dobiti dovoljenje ostati v domovi* eno leto in ako potrebno tudi Cuaademe dovoljenja tx-iaja gev*. ralnl naselnl&l komlaar v vraaii Jigton, D. C. Pro&njo take d<
foljenje ar lahko napravi coti? Saw Y or kri pred odpotovanjem. t* M pofije prosilca » star", kraj gi» >om nanoveJAe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCIi IZ 8TABEQA KRAJA
Kdor teli dobiti vorodnlka a> evojca la starega kraja, naj aa* orej piše aa pojasnila Ia Jtigoai* vije bo prlpnSčenib v prihodnji' creb letih, od T Julija 1924 aanr« vsako leto po ATI priseljenocv.
AmeriSld državljani pa aamori-dobitl sem iene in otroke do 14 u ta bres. da bi bill 9tetl v kvoto T rojene oeetoe ae tudi ne Ptejej* kvoto. StariSl in otroci ud 19 Ki n leta ameriSkib driavljano* p imajo prednost v kvett Pl*»ta r pojasnila.
Prodajamo voaae liste aa vet pre
fe; tudi preko Trata umore]« I a-.poslov an£ sedaj potovati
Frank Sakser State Sank
82 Oortlandt 81^ Rtw York
rs« ::
Pozor čitatelji.

Oposorlte trgoves ta o brtnike, pri katerih kupa |ste ali naročate ia ste i ajik postrežbo sadovoljal, da oglainjejo t listu "Glas lfaroda", S tem boste ▼stregli vssm.
Uprava "Glas ITaroda'
Prav vsakdo—
ador kaj iscs) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uspsk —
MALI OGLASI
v"Olas Ware d a
.•»»	i-r-jmjr
ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
i'-' i. i - :