OXF.: 902 (497.12) O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini štanof pri Gornji Radgoni na prehodu iz 18. v 19. stol. dr. Jože Maček* Maček, J.: O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini štanof pri Gornji Radgoni na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Gozdarski vestnik 44, 1986, 7-8, str. 291, v slovenščini, povzetek v nemščini. V razpravi je obdelano gozdarstvo na državni gospoščini štanof pri Gornji Radgoni na podlagi Opisa posestva iz leta 1802. Na tej majhni, v bistvu rentni gospoščini so gozdovi obsegali okoli 43 % vseh zemljišč. Pravih služnostnih pravic podložniki v gozdovih niso imeli, so pa v njih nekateri pasli in so za odškodnino sekali drva za gospošč:ino. S pro- dajo drv je bil dosežen celotni dohodek iz gozdov. Tudi stroški z njimi so bili neznatni. V letnem čistem dohodku v letih 1793-1801 je gozdarstvo sodelova- lo s povprečno 1 ,28 %. Maček, J.: Forest Management on the State Est ate štanof at Gornja Radgona at the Turn of the l81il Century Gozdarski vestnik 44, 1986. 7-8, p. 291, in Slovene, summary in German The paper deals with the forestry on the state es- tate štanof at Gornja Radgona according to its spe- cification from 1802. On this small, basicaUy reve- nue estate forests represented about 43 % of the entire gro\llld. Subjects had no real servitude rights, but some used the forests for pasture (in re- turn they chopped wood for the estate). Selling fi- rewood was the only income from the forests, but they required minimal costs. The forests made an average contribution of l ,28 % to the average net annual income (period from 1793 tili 1801). *J. M., red. prof. dr. agr. zn., dr. ekon. zn., dipl. ing. agr., dipl. oecon., Biotehniška fakulteta v TOZD za agronomijo. Yu-61001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101. Državna gospoščina štanof (SteinhoD v ob- čini Plitvički vrh blizu Murščaka je nastala l. 1773, ko je Marija Terezija razpustila jezuitski red in so vsa njegova posestva prešla v last študijskega sklada. Njegovi dohodki naj bi šli v korist univerze v Gradcu. Posestva so pre- šla v neposredno upravljanje administracije državBih posestev v Gradcu. Na obronkih jugozahodno od Gornje Rad- gone je imel deželni knez leta 1266 17 poses- tev, ki jih je dajal v zajem. Steinhof, desetinski dvor se prvič omenja 1338, bil pa je v lasti nadškofa. Ta imetja je leta 1581 kupil Hans G. von Traupitz, njegova vdova Afra pa jih je za- pustila graškim jezuitom. Deželni knez jim je daroval še urad Steindorf iz radgonskega ur- barja. Gospoščina ni bila velika glede poses- ti, pač pa je imela dosti desetine. Leta 1868 je gospoščina prešla v zasebno last. Do leta 1918 se je menjalo sedem lastnikov. 1 Ker ta gospoščina, kot tudi druga bivša sa- mostanska posestva v državni upravi, niso dajala pričakovanih dohodkov, so pristojni deželni in državni organi (omenjena admi- nistracija in gubernij v Gradcu ter dvorana komora na Dunaju) večkrat razpravljali o nji- hovi prodaji zasebnikom. Za to pa je bilo po- trebno gospoščine podrobno opisati, izmeriti njihove površine, ugotoviti njih prihodke in odhodke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu cesarja in nad vojvode Karla je graš- ka administracija izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin v državni upravi napraviti opise posestev (tako imeno- vane Guterbeschreibung), od katerih nam najstarejši lahko rab ijo kot prvovrsten zgodo- vinski vir za obdobje pred dobrimi stodevet- desetimi leti. Opis gospoščine Steinhor je posebej zani- miv zato, ker ima priključene bilance z različ­ nimi zanimivimi podatki za leta 1793 do 1801. Na ta način lahko dobimo izvrsten vpogled v gospodarjenje majhne gospoščine s skromno lastno zemljiško poses~o. kot je steinhofska tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in njihov delež v končnih dohodkih. V tem prispevku želimo prikazati stanje 1 Pirchegger, H.: Die Untersteiermark in der Gescbichte ihrer Herrschaften und Glilten, Stadte und Mariete. Buchreihe der Sudostdeutschen Hi- storischen Kommission, Bd. 10, Mlinchen 1962, str. 49. 2 Historische Beschreibung der Studienfond- sherreschaft Steinhof, 1802. Štajerski deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Steinhof, Schuber l, Heft 2. 291 gozdov na podlagi poglavja o gozdarstvu3 iz omenjenega opisa in na podlagi nekaterih prilog iz bilanc gospodarjenje z gozdom na štajnhofski gospoščini. Opis gozdarstva je v izvirniku podan v obliki vnaprej postavljenih shematiziranih vprašanj, na katere je gospo- ščina odgovarjala. Gozdovi te gospoščine so bili gotovo oce- njeni in opisani za terezijansko davčno rekti- fikacijo okoli leta 1748, bolj natančno pa za predvideno jožefinsko urbarialno regulacijo v letih 1783 do 1786. Map od teh meritev ni bi- lo. Do leta 1802 gozdovi niso bili geodetsko izmerjeni. Merili so 42 oralov in 1290 kvadrat- nih klafter. To je manj, kot je imela gozdov marsikatera kmetija. Tudi kmetijskih zemljišč vseh kategorij je imela le okoli 55 oralov. Gozdovi so bili obraščeni predvsem s smreko, vendar ta očitno še ni bila primerna za stavbni les, zelo malo dreves je bilo pri- mernih za trame in za žagovce. Od listavcev so bili slabo razširjeni jelša, breza, beli gaber in le nekaj hrastovih dreves. Po napovedih jo- žefinske urbarialne regulacije bi iz gospo- ščinskih gozdov letno lahko prodali 64 klaf- ter drv. Gozdovi niso bili razdeljeni v oddelke niti ni bila lesna zaloga ocenjena po strokovnih kriterijih. Gozdovi so se pomlajevali po na- ravni poti brez dosejavanja s semenom ali dosajanja sadik. Gospoščina je menila, da to zadostuje, ker je bila poraba lesa zelo skromna, le za potrebe gospoščine in gospo- ščinskega osebja. Lesa skoraj niso prodajali, da bi se gozdovi opomogli in bi pozneje iz njih iztržili več. V devetih letih ( 1793-1801) ni bilo nobenih gozdnih požarov. V tamkajšnjih krajih ni bilo v navadi, da bi v gozdovih kurili pastirske ognje. V gozdovih je imela hasno- valno in vrhovno lastnino (dominium utile in dominium directum) le gospoščina. V gospoščinskih gozdovih so se dogajale kraje lesa kljub nenavadni skrbi gospoščin­ skega viničarja (Weinzedl), ki je skrbel tudi za gozdove. Sum je padel vedno na sosede. Odkrite storilce tega kaznivega dejanja so obravnavali kot tatove po kazenskem pravu. V endar so to vedno bili reveži, ki niso imeli lastnih gozdov in si drv niso mogli kupiti. Če bi hotela gospoščina odpraviti krajo lesa, bi morala odložnikom po zmerni ceni ponuditi drva in jih sploh spraviti v tako premoženjsko stanje, da bi si les lahko oskrbeli po normalni 3 Ibid. Von der Beschaffenheit der Forste und Waldungen, fo 2/V-28 R. 292 poti. Drevje so podirali tik pri tleh. Panjev in korenin niso izkopavali. Na drevju niso pod- ložniki delali nobene škode. Steljo so grabili le za potrebe gospoščinskih vinogradov, kjer je služila za organski gnoj. Podložniki niso imeli pravice do grabljenja stelje. Pravico do paše v gospoščinskih gozdovih je imelo sedem podložikov s posestvi v bliži- ni gozdov. To pravico so utemeljevali z ne- prekinjeno rabo od davnih časov- torej z za- staranjem- niso pa o tem imeli nobenih listin. Bili pa so to taki posestniki, ki bi brez gozdne paše ne mogli rediti ustreznega števila živi- ne, ker niso imeli dovolj lastne zemlje. Število živine in čas paše niso bili omejeni. Pasti so začeli v maju, ko se je zemlja že utrdila in vse do jeseni, dokler se je dalo najti kaj krme. Številu živine je nihalo od leta do leta, vendar so bili v povprečju 4 voli, 12 krav in 7 telet. Za to pravico so morali posekati in spraviti na kup za vsako kravo in vsakega vola po 3, za teleta pa poldrugo klaftro drv. V gozdovih ni bilo svinjske paše. V gozdovih ni bilo skrivnih poti, niti se niso v njih zadržavali klateži. Cene lesa so se spreminjale od leta do leta v odvisnosti od razmer na trgu in od kraja, kjer je raslo drev- je. Les so prodajali le na panju. Ker gospošči­ na ni imela strokovnega gozd arja in ni izvaja- ia skoraj nobenih gojitvenih ukrepov, je imela s tem le neznatne stroške, v letih 1796, 1797, 1800 po 12 fl. 4 Prodajali so tudi drva gospoščinskemu osebju po 2 fl klaftro, zasebnikom pa po lici- taciji ali tržnih cenah. Za hlodovina so iztržili v povprečju devetih let ( 1793-1801) po 19 fl 25 kr letno, za povprečno 11 klafter drv pa po 16 fl 50 kr.5 Zaradi majhnih gozdov je billov skromen in še to le nižji lov, ki je bil dan v zakup od leta 1797 naprej za l l/2 fl letno.6 Gospoščina Štanof je na našem ozemlju prav značilen primer rentne gospoščine. Njeni glavni dohodki so izvirali od desetine in od prodaje vina, ki so ga na 6 oralih pridela- vali v lastni režiji. Kljub neznatnim površinam zemljišč pa je bila zelo donosna, saj je njen povprečen letni čisti donos znašal približno 2500 tl Čisti donos iz gozdov, če ne upošteva- mo stroškov njihovega nadzora, ki ga je po- leg drugega opravljal gospoščinski viničar- 4 kot opomba 2, str. 183. s kot opomba 2, str. 176, 178. 6 kot opomba 2, str. 180. gozdar, je znašal v povprečju devetih let 32 fl, t.j. le 1,28 % letnega čistega donosa. Za ponazoritev tedanjih vrednosti naj ome- nim, da je namestnik upravnika gospoščine zaslužil 262 fi letno, da je mecen (61 1/2 litra) pšenice stal 2 1/ 2 fl, klaftra (ne sedanja!) drv pa ob gozdni poti 2 fl. DIE WALDWIRTSCHAFT AUF DER STAATS (STUDIENFONDS) HERRSCHAFT ŠT ANOF (STEINHOF) AM UBERGANG AUS DEM 18. INS 19. JAHRHUNDERT Zusamrnenfassung In dem Beitrag wird die Waldwirtschaft der Staats (Stadienfonds) herrschaft Štanof (Steinhof), die ehemals den jesuiten zu Graz gehorte, anhand der Giiterbeschreibung aus dem Jahre 1802 be- handelt. Diese Herschaft war sehr klein, ihre Haupteinnahmen waren Zehente. Ihr Waldbesitz belief sich nur auf 42 Joch, war frei von Passiv- servitutsrechten, nur sieben Untertanen hatten da- rinnen das Recht der zeitlich und stuckmassig un- beschrankten Viehweide, jedoch gegen Entgelt in Form des Schlagens und Zusamrnenbringens des Scheiterholzes. Die Waldaufsucht fuhrte der herr- schaftliche Weinzedl. Die Streu wurde fur die Duo- gung in den herrschaftlichen Weinzedl. Die Streu wurde fill elie Diingung in den herrschaftlichen Weingarten benutzt. Holzentfremdungen kamen vor. Die Tater waren an die Walder angrenzende Untertanen, die entweder keine eigene Walder hatten, oder zu arm warren wn sich das Holz zu kaufen. Die Walder waren hauptsachlich mit jiin- geren Fichten Wld im geringen Ausmass mit min- derwertigen Laubholzarten (Erlen, Birken. Hain- buchen) bewachsen. Die Walder wurden in dem behandelten Zeitraum geschont und daraus sehr geringer Aushieb bewiUigt. hauptsachlich in Form des Scheiterholzes, das die Untertanen bereiteten. Dieses Holz wurde dem Herrschaftspersonal und Fremden verkauft. Der Beitrag der Wald- wirtschaft zwn Reinertrag der Herrschaft war sehr gering: in den Jahren 1753-1801 betrug er durch- schmitlich nur l ,28 %. DRUŠTVENE VESTI Ekskurzija upokojenih gozdarjev in lesarjev Tudi letos se nam je izpolnila želja po izle- tu. 28. maja smo šli na izlet. ki nam ga je omo- gočila Zveza DIT gozdarstva in lesarstva Slo- venije. Tokrat smo se odločili za Dolenjsko, na gozdnogospodarsko območje Novo mesto, z močno razvito predelavo lesa v sklopu de- lovne organizacije Novoles. Prvi postanek na vožnji proti Dolenjski. ob reki Krki, dolini gradov je bil v Žužemberku, kjer nas je pričakal spremljevalec na nadalj- nji poti Slavko Klančar, dipl. inž .. direktor TOZD Gozdarstvo Podturn. Ob gradu iz XI . stoletja, znanem po srditih bojih iz NOB, nas je seznanil s krajem, ki šteje 600 prebivalcev z majhno industrijo. Nadaljevali smo vožnjo proti vasi Dvor, ki je znana po fužinarstvu in oglarstvu iz 1700. leta. Na vožnji proti Soteski, kjer obratuje žaga. ki je v sklopu Novolesa, nas je še seznanil s krajem Podturn, kjer stoji destilarna-proizvodnja eteričnega olja. Okrog 10. ure smo prispeli v Črmošnjice. kjer nas je sprejel direktor GG Novo mesto Jože Petrič, dipl. inž. in nam s podatki predstavil njihovo organizacijo. Obsega 152.000 ha površine, od tega je 54% ali 82.000 ha gozdov družbenega in zasebnega sektorja s 15 milijoni m-' lesne mase. Od tega je 30% iglavcev in 70% listavcev, predvsem bukovina, ki je danes zelo iskana v predelavi lesa, z 160m3 na ha, z letnim posekom 70% letnega prirastka, kar znaša okrog 300.000 m3. Glavni odjemalci lesne mase so Novoles, Krško, IMV in Pionir ter celulozne tovarne in tovarne ivernih plošč. Zanimiv podatek je tudi ta, da je povpraševanje po drvih v velikem porastu, saj jih letno prodajo približno 50.000 prm. Zaposlenih je 750 de- lavcev, od tega kar 25 gozdarskih inženirjev. Gozdno gospodarstvo je sestavljeno iz 1 O te- meljnih organizacij, kar je neobhodno po- trebno za tako veliko območje. Po dopoldanskem okrepčilu smo imeli te- renski ogled bližnje semenske plantaže ze le- 293