L- TrtOHA 1-7-45 122 SSATON ST., TORONTO, 2.
Boj proti fašizma; j« boj mkega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto--------------------- $3.00
Za pol leta____________________1.75
/
EDINOST
206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
Entered as second clasa matter at the Poet Office Dept. Otlawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 75		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY AUGUST 25. 1944	Priče S c.		Let. 2. št. 75
Konferenca zavezniških predstavništev
Glavni namen je vzpostaviti mednarodno organizacijo varnosti v kateri bodo zastopane velike in male države
Dombarton, Oaks — Državni tajnik Cordel Hull je odprl konferenco in v svojem govoru močno poudaril, da veliki trije nikakor ne nameravajo postaviti kake diktature nad ostalim svetom. Glavna naloga vsekakor je, vzpostaviti mednarodno organizacijo varnosti po vojni, v kateri bodo zastopane velike in male države.
V istem smislu so govorili drugi predstavniki med temi delegat sir Aleksander Cadogan. kateri je med drugim dejal: "Zmaga nad sovražnikom prihaja hitrejše, kot si je kdo mislil in bi bi-
IZ UREDNIŠTVA Vsled konvenčnega materijala ni priobčeno nekoliko dopisov v tem iztisu lista. Namreč dopis iz Sudbury o zbirki pomoči za stari kraj, zatem o pikniku v St. Ca-tharines in Hamiltonu. Vse to pride na vrsto v prihodnjih izdajah eno za drugem, kakor tudi nadaljevanje "Propadla gnila Jugoslavija".
lo nespametno odlašati ustanovitev take organizacije do skončane vojne."
Sovjetski poslanik Andrej A. Gromiko, ki načeljuje sovjetski delegaciji, je rekel, da ni več daleč čas, ko bodo miroljubni narodi izvojevali popolno zmago nad nemškimi tirani. Temu pa je dodal, da mora organizacija za bodočo varnost sloneti na neodvisni enakosti vsih miroljubnih narodov, ki bodo imeli skupno odgovornost za vzdrževanje miru.
Govorniki so drug za drugim povdarjali, da mora svetovna organizacija varnosti, vsakemu narodu nalagati dolžnosti napram njegovi moči.
Konferenca svetovne varščine je bila otvorena v veliki dvorani, palači Dumbar-ton Oaks v Washingtonu, menda ena najstarejših po svojem pomenu. Njen glavni namen je, kakor je rekel dr žavni tajnik Hull, vzpostaviti mednarodno organizacijo varnosti po vojni in z tem zagotoviti kooperacijo med narodi.
Teden velikih zmag v borbi_proti fašizmu
RDEČA ARMADA V OFENZIVI NA 1.200 MILJ DOLGI BOJNI ČRTI. RUMUNIJA KAPITULIRALA. ODPIRA MOŽNOST OFENZIVE Z BALKANA — VZHODNE PRUSIJE — JUŽNE IN SEVERNE FRANCIJE — PROTI BERLINU.
POZDRAV OD VSE-SLOVENSKEGA ODBORA
Drug: redni Konvenciji Z.
K. Slovencev iz Moskve
\
Dragi bratje in sestre!
Vseslovanski odbor vam pošilja bratske pozdrave ob priliki vaše druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev. Vaša konvencija se vrši v zgodovinsko pomembnih dnevih — popolne zmage svobodoljubnega in demokratičnega sveta.
Zmagovita Rdeča Armada. junaška Narodno-osvo-bodilna armada Jugoslavije in močne armade Združenih držav, Vel. Britanije in Kanade zagotavljajo srečni dan — popolnega osvobojenja sveta od fašističnih razbojnikov. Toda. sovražnik močno se upira v očigled svojega pogina. Večje odločnosti in večje požrtvovalnosti je treba, za uničenje fašistične zveri.
Vaši bratje in sestre v stari domovini, se bore s ne-izrecivo vztrajnostjo in junaštvom, vredno občudovanja. Izganjajo sovražnika iz svojega ozemlja. Težka in krvava borba narodov Jugo-
ZBOROVANJE V VIPAVSKI DOLINI
slavije, je plod resničnega edinstva in bratstva. Njihovo edinstvo, je prisega za zmago in bodoče svobodno in srečno življenje. Enako pa je tudi vaša dolžnost oja-čiti vaše vrste k narodnemu edinstvu, ter z vašo edinostjo sprečiti vse one sile, ki skušajo ovirati in delajo proti narodnega edinstva. Pomagajte vašim bratom in sestram v stari domovini, kakor tudi bratom in sestram, ki se bore v vrstah zavezniških armad, Franciji in Italiji. Delujte za močno edinstvo slovanskih narodov — edinstvo rojeno v krvi borbe proti nemških okupatorjev.
Naj živi borbena enotnost slovanskih narodov!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Vse-slovanski odbor
Moskva — Druga in tretja ukrajinska armada, ste podvzeli močno ofenzivo v Beserabiji in Rumuniji, ter prebili sovražno črto 50 milj široko, na 130 milj raztegnjeni bojni črti. Nacistične izgube znašajo v tri dna ofenzivnega zloma ob Jasi in Kiniševu, 37.675 vojakov in častnikov. Oddelki druge in tretje ukrajinske armade, so osvobodili na tem kraju 350 beserabskih in rumun-skih mest in vasi, ter nastopajo proti Galati in vznožju Donave. Posamezni vojni opazovalci napovedujejo popolni zlom nacističnih sil na Balkanu, zlasti z kapitulacijo Rumunije.
Prvi odelki tretje ukrajinske armade pod poveljstvom generala Tolbughina, se nahajajo nekih 60 milj od izliva Donave v črno morje, ter oddelki druge ukrajinske armade maršala Malinov-skega v smeri Galati, važno železniško krišiče za južno in zapadno-severno Rumuni-jo, so odaljeni nekih 50 milj.
Na severni črti v baltiško-sovjetskih republikah, oddelki Rdeče Armade so prebili črto do morskega zaliva ob Rigi, ter z tem presekali izhod nacističnim silam v Latviji in Estoniji. Obroč okrog oblegane prestolice Waršave, se je znatno sožil v zadnjih nekoliko dni. Razjarjeni nemški fašistični morilci so izvršili strašne zločine nad civilnim prebivalstvom, ki se je zoper stavilo na poziv generala Bor, nroti nemškim okupatorjem daleč prej predno je bilo potrebno. Poteza generala Bor, je poteza reakcionarnih krogov ubežne poljske vlade v Londonu z preračunano svrho, toda odgovornih za tragedijo poljskega ljudstva.
Rdeča Armada je v ofenzivi na 1,200 milj raztegnjeni bojni črti. Z bliskovito naglico se približuje važnim točkam proti Balkanu, kar-patskemu prelazu, čehoslo-vaški meji in je že na tleh
vzhodne Prusije. Zunanji krogi napovedujejo skorajš-ni zlom nemške sile v Franciji. Rumuniji in Balkanu. Zadnji teden — je teden velikih zmag. ki so prvikrat po okupaciji Evrope, resno stresle stebre prej napovedovane "evropske trdnjave" in so vidni znaki, še večjih zmag v bližnji bodočnosti
na vsih točkah bojne črte. Po zatrdilu najvejših vesti, več rumunskih odelkov je prešlo na stran Rdeče Armade in se zdaj bore proti nemških okupatorjev. V notranjosti Rumunije, narodni odpor z naglico raste, ter močno vpliva na Bolgarijo, za katero se računa da je prva na vrsti kapitulacije.
Velike zmage jugosl. in albanskih rodoljubov
ŽELEZNIŠKA PROGA MED JUGOSLAVIJO, GRČIJO IN ALBANIJO PRESEKANA
PARIZ OSVOBOJEN
FRANCOSKI RODOLJUBI OSVOBODILI VEČ MEST V FRANCIJI. ZAVEZNIŠKA ARMADA NAPREDUJE V JUŽNI FRANCIJI, JUŽNO IN SEVERO-ZAPADNO OD PARIZA
London — Po več dni krvave bitke, katera spominja na francosko revolucijo, francoski rodoljubi so osvobodili prestolico Francije, Pariza, na kar je zopet po dolgih štirih let vojne, za-plapopala trobarvna zastava in se je razlegal glas navdušenega ljudstva z prepevanjem narodne himne, Marsaljeza.
Ameriške čete, ki so prešle reko Siene južno od glavnega mesta in britske in kanadske severozapadno, so z tem neposredno prisilile na-"zifašistične % zločince z od-
Montgomeri o zmagi nad osiščem
IZ URADA:
SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
TURNEJA GLAVNEGA ORGANIZATORJA, NIKOLAJ KOVAČEVIČ
Velika množina ljudstva se je 30 julija t. 1. zbrala v Vipavski dolini na Slovenskem primorju, kjer se je vršilo ljudsko zborovanje v prisotnosti 6.000 ljudi iz vseh krajev Slovenskega pri-morja. Ljudje so prihajali v manjših grupah, da bi se izopili pazljivosti sovražni-ških postojank, ali so v nekaterih krajih vendar morali z boji predreti sovražnikove linije.
Podpredsednik Pokrajinskega Odbora za Slovensko primorje, Dr. Jože Vilfan je odprl zborovanje s kratkim govorom, a za njim sta govorila zastopnik Rudeče ar-mije polkovnik Ibočenko in zastopnik Anglo-ameriške vojaške misije, major Wa-ugh.
Sledili so govori Miha Ma-rinko-ta, zastopnika Slovenskega narodno-osvobodilne-gasveta; Janeza Ribar-ja, komesarja devetega korpusa; Lidije Senčurjeve, Janeza Stanovnika ter zastopnikov Slovenske ženske anti-fašistične fronte in MLadin-
Izvršni Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, na svoji redni seji z dne 7 avgusta, je sklenil, da pošlje glavnega organizatorja N. Kovačevič-a, na organizacijsko turnejo jo vsih naselbinah z ciljem pospešitve kampanje za pomoč narodom in Narodno-osvodobilni vojski pod vodstvom maršala Tita.
Brat Kovačevič bo posetil vse večje naselbine naših priseljencev. Kjer koli je prilika sklicati javno zborovanje, je potrebno vnaprej podvzeti korake in sklicati taka zborovanja, na katerih bo govoril br. Kovačevič. Poleg tega bo pomagal vstano-vljenim združenim odborom v pojasnitvi organizacijskih vprašanj, kakor tudi vstano-vitvi združenih odborov v v naseljih, kjer še niso vsta-novljeni.
Brat Kovačevič, je že posetil Montreal in se zdaj nahaja v Windsorju. Koncem tedna pride v Welland, kjer bo govoril na javnem shodu v nedelju dne 27 avgusta. To je posebno važno za Welland, Port Colborne, St. Catharines, Thorold, Nia-gara Falls in okolico.
V Hamilton pride dne 2 septembra in bo govoril na shodu v nedeljo dne 3 septembra.
Po zaključku turneje v južnem Ontario, brat Kovačevič odpotuje v Severni Ontario, namreč najprej v Timmins, Schumacher, South Porcupine; zatem Kirkland Lake, Noranda, Val D'Or in druga naselja v okolici. Zatem po šel v Sudbury, Sault Ste Marie, Port Arthur in zapadni provinciji Alberto in British Columbijo. Vzpo-red za vsa omenjena mesta, bo naznanjen pozneje.
Brat Kovačevič je prav dobro znan našem narodu v Kanadi, kakor tudi v Jugoslaviji. Je že stari boritelj za ljudske pravice! Izvršni Odbor Sveta Združenih Kanadskih Južnih Slovanov, je prepričan^ da je br. N. Kovačevič eden od najbolj pripravnih in sposobnih med nami v Kanadi, govoriti o osvobodilni borbi narodov Jugoslavije in da bodo nje gova pojasnila v marsikaterih zadevah pomagala pospešitvi dela v zbiranju pomoči narodom Jugoslavije, našim krvnim bratom in sestram.
Nekje v Franciji — Brit-ski general Montgomeri, glavni poveljnik zavezniških sil v severni Franciji, je zadnjega ponedeljka napovedal skorajšno zmago nad osiščnami silami v Evropi. Montgomeri je govoril pred zbranimi odelki vojakov, ne daleč bojne črte.
V svojem govoru o zavezniški odločnosti uničiti sovražne sile, katere so prizadele toliko gorja in škode človeštvu v splošnem, je dejal Montgomery, preživljajo sedaj na vseh črtah težki poraz. Sovražne izgube v Franciji znašajo tisoče v moštvu, poleg tega pa v o-gromni količini vojne opreme. Naša armada na vsih točkah z naglico napreduje in močan rodoljubni odpor franskega naroda narašča v ogromno armado. Poraz nemških sil v severni Franciji in južno od Siene reke je pričetek konca nemške voj ne sile, je dejal general Montgomery. Toda pred nami je še veliko dela predno se uredi vse potrebno za povojno dobo in zavaruje povrnitev zopet vojnih strahot, upati pa je, da bo vse to veliko lažje storiti po zmagi.
stopanjem iz glavnega mesta. V južni Franciji čete zavezniških armad so z naglico napredovale v smeri proti Lyon, važno industrijsko središče v južni Franciji. Napram tozadevnim poročilom francoski rodoljubi so osvobodili važno pristanišče Marselj, ob Sredozemnem morju. Tulon, enako važno pristanišče, je pred neposrednim padcem.
Za tako nagli padec Pariza, je delno odgovorna tudi policija, katera se je po-služila stavke proti drznih odločb razjarjenih nemških oblasti, ter se priključila Na-rodno-osvobodilnemu gibanju. Narodnim odelkom, katere se računa nad 500.000 dobro oboroženih po celi Franciji, se je pridružila tudi žandarmerija. Na tisoče letakov je bilo radeljeno kljub gestapovcev in francoskih kolaboristov v Parizu, ki so poživljali narod v oboroženo borbo. Podtalna radio postaja Narodnega osvobojenja, je enako poživljala ljudstvo in mu naznanila napredovanje zavezniške armade na vratih Pariza. Narodni odpor posebno se širi o b francosko-španski i n francosko—švicarski meji Več mest je popolnoma v rokah francoskih partizanov.
Pariz je prvo največje mesto prestolic, osvobojeno v zadnjem tednu. Zavezniš ka armada se točasno približuje La Havre in pa Calais. Slednje pristaniščno mesto v severni Franciji, se računa baza robotnih bomb.
London, 24 avg. — Radio postaja Svobodna Jugoslavija v svojem poročilu o vojnih operacijah beleži nekoliko važnih zmag vojske maršala Tita, vred z grškimi partizani v borbi proti sovražnih garnizij na važni točki, železniških spojev med Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo.
Grški partizani so na tej točki prebili sovražno črto in se spojili z partizanskimi odelki maršala Tita, ob železniški progi Sklopje in Grčijo. železniška proga je na nekoliko krajih presekana in je promet popolnoma zav-stavljen.
V okolici Velesa, so v teku ljute bitke proti nemških in četniških kolon, kateri si prizadevajo potisniti partizanske oddelke v no-trajnost an z tem zagotoviti promet po železnici. Ljute bitke so enako v teku pri mestu Kavadarci, 22 milj južno-vzhodno Velesa v o-kolici Prilepa, 35 milj juž-no-zapadno na železniški j progi Solun, železniška pro-
ga je prekinjena na nekoliko krajih med Jugoslavijo in Bolgarsko. Radi močnega odpora partizanski oddelkov ob železniških progah Bolgarije in Grčije, sovražnik je podvzel močno ofenzivo v Črnigori proti odelkov NOV, katerim poveljuje Peko Dabčevič. Ofenziva je v teku že nekoliko dni, toda proti uspehu in sovražnik je pretpel večje izgube.
Partizani v Albaniji so zadnjega tedna beležili znaten uspeh v borbi proti okupatorskih sil. Cela pokrajina Tirane, prestolaca Albanije, je v rokah partizanov. V okolici Debar, so že nekoliko dni ljute bitke v teku in samo mesto je bilo že nekaj krat izmenjano v bitkah.
V Sloveniji, zlasti Koroškem, štajerskem in Primorju, na več krajih so partizanski oddelki presekali železniške proge in zavstavili sovražni promet. Iz poslednjih vesti je ugotoviti, da je nova ofenziva NOV v pripravah, katere namen je zavzeti rudnik bakra, Bor in prebiti črto ob Donavi.
Rumunija sprejela brezpogojno predajo
Junaštvo mladega Hamiltončana
Bruce McAllister iz Hamiltona, star 22 let, je v zadnjih bojih v Franciji sam vjel 160 Nemcev. Mladi Bru-služiti pri zrakoplovih in rada tehničnih razlogov ni bil sprejet, je stopil takoj v pričetku vojne v armado. Za času vežbanja je kazal prav dobro izurjenost v streljanju in njegova mati zdaj ob tej skoraj neverjetni vesti pravi, da se je izmladega zanimal za lov.
Njegov starejši brat je v letalski službi. Mladi Bruce je dobil več čestitk za svojo hrabrost in za sigurno dobi tudi odlikovanje.
Predsedništvo črnogorskega zborovanja
Emisija postaje "Svobodna Jugoslavija" od 16 t. m. prinaša poročilo o tretjem zborovanju Anti-fašističnega Sveta za črno goro in Boku, ki je spremenjeno v črnogorsko Anti-fašistično skupščino narodnega osvobojenja.
V predsedstvo zborovanja so izbrani sledeči: Predsednik Dr. Niko Miljanič, vse-učiliščni profesor in dosedanja predsednik Sveta. Podpredsedniki : Božo Ljumo-vič, Jov.an Cvetkovič in Peter Tomanovič. Tajnika: Zdenko Zekovič in Vlado Lazarevič.
člani predsedstva: Bri-gadni general Ivan Miluti-novič Radovič, brigadni general Peko Dapčevič; Odvetnik Sijesto Pavlič; predsednik zveze poštnih, telefonskih in telegrafskih nameščencev Mihajlo Grbič, predsednica Antifašistične ženske fronte, Marija Mirtovič, polkovnik Mirko Krzič; dr. Mehmed Odzič in delavec Andrija Mugosa.
Bern, 23 avg. — Sinoči je naznanjeno i n prestolice Rumunije, da je slednja pripravna sprejeti brezpogojno predajo in se pridružiti Ze-dinjenim narodom v borbi proti osišču. Izjavo je podal rumunski kralj in sicer potem, ko je vlada romunskega kvizlinga Antonešču, podala rezignacijo. Izjava pa obenem poživlja ljudstvo v splošnem za premirje z Sovjetsko Unijo, Vel. Britanije in Združenimi Državami.
V diplomatičnih krogih izjavo se smatra ne samo poraz nemškega vpliva na posamezne rumunske kroge, ki so sodelovali z Nemčijo v vojni zoper Zedinjenih narodov, tembolj tudi njegovo činkovitost , katera bo vplivala na Bolgarsko in z tem odprla vrata za sploš-
no ofenzivo na Balkanu proti nazifašističnim zločincem.
Nova ofenziva Rdeče Armade, katere odelki so le nekoliko milj od Galati, važni železniški spoj z prestolico in oljnatimi vrelci Plo-esti, je najbrž največji faktor, da so se stresli stebri med rumunskimi kvizlingi in pa okrepčalo notranje odporno gibanje proti nemški nadvladi terorja in nasilja. Temu je najboljši izraz predaja rumunskega vojaštva na bojni črti, kakor tudi notranji odpor kljub nemških gestapovcev in domačih izdajalcev, kateremu načeljuje vodja kmetske stranke Julius Maniu. Pradaja Rumunije odpira pot k hitrejši zmagi in osvobojenju celega Balkana.
POZDRAV SANSA DRUGI KONVENCIJI ZVEZE
KONVENCIJI ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV CENJENI:
mi
vaše
Ob priliki vaše druge konvencije, se vas tudi spominjamo z iskreno željo v našem srcu, da bi delo rodilo obilo sadu v prid našega slovenskega naroda v stari domovini.
Čestitamo vam na vaših dosedanjih uspehih in obenem izražamo upanje, da boste po svojih najboljših močeh sodelovali in moralno ter gmotno podpirali delovanje organizacij ali postojank — bodisi naših ali vaših — ki se zanimajo za interese ter svetlejšo bodočnost naših bratov in sester onkraj oceana.
Še enkrat želeč vam in vaši konvenciji veliko uspeha, pozdravlja vso delegacijo,
Slovenski Ameriški Narodni Svet.
Mirko G. Kuhel. izvršni tajnik.
NAZNANILO IZVRŠNEGA ODBORA V. P. Z. BLED
Ker je bilo že poročano, da se vrši tretja redna Konvencija V. P. Z. Bled, dne 10 septembra t. I. v Timminsu, naj bo tem potom naznanjen tudi prostor, kjer se bo vršila. Konvencija se bo vršila v Harmonjr Hali, 37 — 4th Ave., Timmins..
Nadalje se obvešča vse delegate odsekov V. P. Z. Bled, da se ob prihodu v Timmins, prijavijo na tajništvo odseka št. 3, namreč na naslov 170 Tamarack St. To je treba radi tega, ker mogoče kateri nima svojih znancev v Timminsu in naj se vsled tega obrne na zgoraj omenjeni naslov za nadaljna pojasnila. Pri tajniku odseka št. 3 v Timminsu, bo tudi sestanek delegatov.
Opozarja se tudi, da delegati prinesejo s seboj glasovnice.
Uprava V. P. Z. Bled.
J. Kužnik, gl. tajnik.
"EDINOST
s j
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Keristered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Druga redna konvencija Zveze
Kot navadno vsako leto enkrat, oziroma napram določbam pravil, se vrši redna konvencija raznih kulturnih, prosvetnih, političnih in podpornih ustanov, tako tudi Zveze Kanadskih Slovencev. Delegati se zberejo od krajevnih odsekov svoje organizacije z namenom, da na podlagi dotedanjih izkušenj dela v pridobivanju novih članov, proširjevanju narodne in kulturne zavezsfa k občim stvarem tekoče dobe. polože nove in zdrave načrte, podkrepljene z novimi silami in voljom.
Zborovanje druge redne konvencije Zveze Kanadskin Slovencev, se je vršilo sicer v dobi težkih in napornih nalog pred Slovenci in vsimi drugimi svobodoljubnimi narodi v svetu. In ravno zato je konvencija postavila na prvo mesto vprašanje, kako in na kateri način bodo kanadski Slovenci dosegli večji uspeh na polju brezpogojne zmage nad fašizmom, ter v bratski vzajemnosti z vsimi drugimi narodnimi skupinami, delali na polju dela za pravično preureditev povojnega sveta. Z temi vprašanji je vezan celotni obstanek in pa napredek narodov v splošnem.
Konvencija je postavila ravno tako skoraj na prvo mesto vprašanje, da se pospeši celotna aktivnost v zbiranju pomoči našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, kateri polagajo nadčloveške žrtve za Novo svobodno Zedinjeno Slovenijo v okvirju Nove svobodne federativne Jugoslavije. Zdaj, ko se odpira možnost da tudi sami delno pomagamo olajšati trpeče rane, solze in be-lečine tisočev, ni času da odlašanje in presodke, ampak aktivno na delo ne glede na versko ali politično pripadnost. Potrebno je podvzeti korake v vsaki naselbini, da se zbere čimveč obleke, obutve in pa denarnih sredstev za nakupitev raznega blaga in potrebščin.
Za pospešitev celotnega dela v tem pravcu, konvenčni zaključek glasi, da se odseki Zveze, sicer oni, kateri še niso včlanjeni pri Združenem Odboru južnoslovanskih Kanadčanov, čimprej včlanijo in bodo z tem tvorili močnejši utež moralne podpore, kakor tudi pospešili aktivnost v svojih področjih.
Poleg že omenjenih zaključkov, konvencija je sprejela šest mesečni načrt kampanje za pridobivanje novih članov, vstanovitev odsekov Zveze v naselbinah kjer še niso vstanovljeni, ter proširitev v pridobivanju novih naročnikov Edinosti. Na podlagi glavnega poročila in poročil delegatov in delegatinj iz naselbin, ugotovljeno je, da je izgraditev organizacije in proširitev lista Edinosti, ena od osnovnih nalog pred kanadskimi Slovenci. V tem pravcu dela se tudi izraža bodoči načrt in napram duhu enotnosti, volje in vdanosti delegatov in delegatinj, obeta večji uspeh v bodočem letu.
V zadnjem letu uspeh Zveze Kanadskih Slovencev, je dosegel 200 odstotkov po številu odsekov in tudi članstvu. Z tem je seveda podkrepljena še večja možnost za večji uspeh, ko je s redko izjemo v vsaki naselbini odsek organizacije, katere načela in smernice so plemenita in vežejo nas v bratski slogi z vsimi drugimi narodi v protifašistični borbi, za srečnejšo in pravičnejšo bodočnost.
Kako veliko navdušenje je vladalo med delegati in delega^injami ob vsaki besedi o velikem sinu narodov Jugoslavije, maršala Tita, je dejstvo, da je ogromna večina kanadskih Slovencev na strani Narodno-osvobodilnega gibanja, za Novo svobodno in Zedinjeno Slovenijo v bratski enoti z sobrati Hrvati in Srbi, za Novo svobodno in federativno Jugoslavijo.
Uspeh druge redne konvencije, je velik, je plemenit! Toda še bolj plemenit bo, ko bodo njeni zaključki postali stvarnost dela v bodočem letu. Zato se jih ob vsaki priložnosti spomnimo in drug drugega vzpodbujajmo k aktivnejšemu delu za izgraditev močne organizacije kanadskih Slovencev in proširitev lista Edinosti.
Balkanske zračne sile
SLOVENSKI NAROD V BORBI ZA SVOBODO
IZ PARTIZANSKEGA TISKA
(Ta članek je izšel v partizanskem časopisu "Nova Jugoslavija" 20. aprila 1944).
Poročevalec "Christian Science Monitor-ja", Donald Stead, opisuje \r obširnem članku vlogo, katere igrajo na Balkanu zavezniške zračne sile, katerih enote so nalašč za to področje organizirane. Iz tega članka posnemamo sledeče zanimive podatke :
Zavezniško'načelo izvajanja največjega pritiska na sovražnika na največjem številu točk, je storilo važen korak naprej s formacijo Balkanske zračne sile v Italiji, pod poveljstvom vice-maršala RAF William Elli-ot-a.
Ta najnovejši podvig vsebuje nevarno, no učinkovito zračno prevažanje zavezniške pomoči partizanskim bojevnikom na Balkanu, kar istim omogoča, da proti sovražniku izvajajo veliko bolj naporen in boljše organiziran neprestan boj, nego so ga Nemci kdajkoli pričakovali.
Uvajanje takih bojev pomeni, da Nemci morajo v Jugoslaviji imeti več kot deset divizij svoje vojske, razen znatnega števila satelitskih.
Ameriške transportne es-kadre doprinašajo veliko k zelo važnemu dovažanju ma-terijala in izvažanja otrok in ranjencev iz Jugoslavije.
Uvažanje potrebščin in izvažanje ranjencev predstavlja zelo koristen prispevek borbenim silam Maršala Tita, katere so za svojo učinkovitost največ odvisne o mogočnosti kretnje. Preden
je bila uvedena ta pomoč, partizani so bili prisiljeni da svoje ranjence puščajo na milost Nemcev ali pa so ranjenci morali pustiti znatno število borcev, da za njih skribijo. Sedaj Partizani zbirajo svoje ranjence pod drevesi in v pečinah dokler ne prispe prvi zrakoplov ki jih prevzame in prenese v bolnice v Italiji.
Strokovnjaki RAF za prvo pomoč ranjencem prihajajo iz Italije da poduče partizanske žene o pravijjjh za prvo pomoč. Kot vse ostalo osebje zračnih sil v službi na Balkanu, tudi oni živijo pod enako teškimi okoliščinami kakor Partizani .
Enote RAF vršijo eno od najtežjih in najmanj publi-ciranih poslov te vojne. Oni se pri Partizanih učijo trikom geriskih bojev a preden odhajajo na Balkan dobijo padobranski poduk. Med njimi so signalisti, ki so v neprestani zvezi s štabom v Italiji.
Na malem otoku pri dalmatinski obali je v vinogradu zgrajeno letališče, ki rabi letečim borcem kot baza v ospredju. Ta baza omogoča letalcem Spitfire-jev večji premer čez balkanski terito: rij.
Balkanska zračna sila ima tri glavne funkcije: da ob-skrbljuje transportacijo, da vodi neodvisne zrašne operacije proti sovražnika in da podpira Jugoslovansko narodno osvobodilno vojsko in zavezniške kopnene in mor-
Narodi Jugoslavije so si v svoji triletni borbi proti fašističnim okupatorjem in njihovim plačencem priborili dobrine od katerih je najdragocenejša ona, ki venča vse naše trpljenje, napore in žrtve — demokratična, federativna 'Jugoslavija. Vstvar-jeno je bratstvo in enotnost naših narodov ne potom deklaracij, temveč z nadčloveško borbo in skupno prelito krvjo naših najboljših. Vda-rjeni so temelji stavbi, pod katere streho bo zajamčena svobodna in srečna bodočnost vseh narodov Jugoslavije.
Medtem, mi eni o drugih, razen čisto splošnih stvari, pogostoma zelo malo vemo. Ali vse izkušnje enega naroda iz te brezprimerne borbe se morajo naznaniti tudi ostalim, da bi ga ne posnemali brez ozira na posebne okolnosti svoje dežele, ampak dabi se pri njem učili, da bi mogli čim hitreje odstraniti nepopolnosti, katerih vsekakor bo, pri graditvi države pod tako težkimi pogoji. Izkušnje onih naših narodov, ki so v graditvi napredovali, morejo precej koristiti onim, ki so zaostali, bodi radi nezadostno razvitega smisla za organizirano, sistemačno in jasno začrtano delo, bodi si zaradi tega ker so zaradi drugačnega razvoja borbe pozneje začeli z graditvijo države.
Mi bomo na ta način, spoznavajoč se medsebojno pri skupnem delu vstvarjanja, učeč se eni od drugih, pomagajoč eden drugem, — poglobili in utrdili Zveze med našimi narodi in dali našemu bratstvu vse polnejšo vsebino.
Smoter tega članka je — da v najširših obrisih pouči našo javnost o naporih katere je zadnja tri leta vlagal bratski slovenski narod, boreč se za svoj nacionilni obstoj in za osiguranje svoje boljše bodočnosti z ustavrja-njem demokratične, federativne Jugoslavije.
1. — Kapitulacija Jugoslavije je vrgla Slovence v šape nemškega in italijanskega fašizma, ki sta si med seboj razdelila Slovenijo. Posebno težka usoda je zadela Slovence, ki so pripadli "velikemu reichu", ker so nemški okupatorji — smatrajoč stare slovenske dežele za nemške pokrajine — začeli z raz-seljivanjem Slovencev, že prvi dni okupacije so oni lovili in gnetli v taborišča slovensko inteligenco in vse količkaj vidne ljudi; kot razbojniki vdirajo v kmečke hiše in gonijo kmete z njihovih posestev in jim ne dopuščajo jemati s seboj ničesar
nariške sile.
Zadnjih par mesecev so ameriški "Dakota" transporti prenesli v Jugoslavijo več tisoč ton orožja, hrane in vozil, med katerimi so bili "jeep", "trailers" in lahko topništvo. Transporti se nikoli ne vračajo prazni, ampak jemljejo ranjence in .otroke na poti nazaj v Italijo. Prvi mesec operacij "Balkanske zračne sile" so oni izvozili dva do tri tisoč ranjencev in otrok.
Nekateri Amerikanci in Angleži, ki so se padobrani morali vreči na jugoslovanske ozemlje in ki so živeli in se borili s Partizani, pripovedujejo epske pripovedke o načinu kako Nemce tolčejo. V enem okrožju Nemci so bili prisiljeni, da posekajo cel gozd, da bi se odbranih od napadev strojnic skritih v njem.
Čul sem tudi, da izseljevanje otrok in žene iz nevarnih krajev predstavlja veliko duševno okrepčilo za Partizane. Pogostoma se izseli samo otroke a medtem ko matere ostajajo da bi nadaljevale z boje, ki po sedanjih formacijah zaposluje okrog deset nemških divizij, tri bolgarske divizije, 25.000 Ustašev, 15.000 slovenskih Belo-gardistov in 15.000 srbskih državnih stražarjev, ter nesigurno število drugih pro-ti-Titovskih formacij.
Navzlic jezikovnim zaprekam zavezniški avijatiki in Jugoslovani se medseboj razumejo.
razen blaga katero morejo zaviti v culo. Vlaki polni slovenskih žena, otrok in starcev so odvažali z grude praočakov ljudi ,ki so po eni Hitlerjevi zapovedi bili spremenjeni v brezhišnike, Hitler je hotel ponemčiti štajersko v čim krajšem roku mogoče. Ob obisku Mariboru leta 1941, on je dejal svojemu gauleterju za Štajersko, Iberreiter-ju: "Ma-chen Sie mir Steiermark wi-eder deutsch" (Ponemčite mi zopet štajersko) tako se je pričela Golgota slovenskega naroda.
Italijanski okupator, ki je dobil južni in zapadni del Slovenije, ni od začetka nastopal fako odkrito, brutalno kot nemški. On je, iz izkušnje s Slovenci, ki so po letu 1918 padli pod Italijo vedel, da bo prisilno poitali-jančevanje Slovencev naletelo na odpor in da bo večje koristi, da s temi ukrepi v novo okupiranem delu Slovenije počaka do konca vojne. Mislil je, da bo tako lažje uspaval Slovence in med njimi našel svoje najemnike, ki bi mu pomagali da utrdi in zadrži svojo oblast.
Slovenski narod se je tako našel, deloma pod oblastjo
nasilnih i brezobzirnih nemških osvajalcev, ki so poskusili vse da ga čim prej iztrebijo, deloma pa pod oblastjo nasilnih i brezobzirnih osvajalcev, ki so poskusili vse da ga čim prej iztrebijo, deloma pa pod oblastjo italijanskih osvajalcev ki so s svojo prejšnjo politiko nasilnega po-italjančevanja goriških, primorskih in isterskih Slovencev že pokazali, kakšno usodo pripravljajo vsemu slovenskemu narodu. Vprašanje nacionalnega obstoja slovenskega naroda je bilo z vso oštrino postavljeno na dnevni red. Vsakemu narodnjaku je bilo jasno da zmaga fašizma v tej vojni pomeni — pogubo slovenskega naroda.
V teh usodnih dneh sta zatajili službeni vodstvi političnih strank, ki sta do aprila leta 1941 imeli v Sloveniji glavno besedo (Jugoslovanska radikalna zajed-nica in Jugoslovanska nacionalna stranka). Celo več, nekateri od bivših voditeljev, kot na primer Natlačen — eden od stebrov slovenskega dela JRZ-e, neprikrito stopajo v službo Italijanov in vodijo s seboj reakcionarni del do tedaj najvplivnejše stranke v Sloveniji. Ali mase slovenskega naroda, ki so takoj po zlomu Jugoslavije dobile svoje novo politično vodstvo, niso sledile tem izda-
La Guardia pozdravlja Šuba-šičevo vlado in maršala Tita
Za časa svojega bivanja v Ameriki, Dr. Sava N. Kosanovič, Minister notranjih del in socijalne politike v novi jugoslovanski vladi si je pridobil veliko prijateljev. Med najtesnejše in največje smemo šteti iskrenega prijatelja vseh Jugoslovanov in toplega oboževalca Nikole Tesla, župana mesta New York, Hon. Fiorello H, LaGuardia. Tik pred odhodom ministra Kosanoviča v London, župan LaGardia je priredil časnikarsko konfer. v mestni hiši, kjer so bili zastopani vsi mestni časopisi in kjer se je Minister Kosanovič poslovil od župana in se mu zahvalil na njegovi gostoljubnosti.
Sledi vsebina izjav ministra Kosanoviča in župana LaGuardia izrečenih na tej konferenci:
Sava N. Kosanovič:
Gospod župan, kot že veste sem danes postavljen za Ministra notranjih del in socijalne politike v novi jugoslovanski vladi v Londonu. Kmalu bom odšel in zato sem prišel zahvaliti Vam se na Vaši gostoljubnosti in Vašem velikem prijateljstvu, ki ste ga pokazali narodu in meni osebno. Tri leta sem živel tu in imel priliko delati za svojo domovino in za demokracijo pod zaščito velike ameriške demokracije in pod Vašo osebno zaščito, gospod župan.
Mnogokrat ste izrazili Vaše veliko prijateljstvo Srbom, Hrvatom in Slovencem in njih veliki jugoslovanski enotnosti. V zgodovinskem govoru katerega ste imeli za časa obiska Kralja Petra v Ameriki ste izrazili to idejo, ki je danes vstvarjena v novi jugoslovanski vladi enotnosti in borbe, ki zastopa Maršal Titovo Osvobodilno vojsko in Kralja.
Tako, gospod župan, sem prišel da se Vam zahvaljim in poslovim.
Župan LaGuardia:
Vaša ekselenca in še vedno moj prijatelj, zelo sem vesel, najprej vsled formacije nove jugoslovanske vlade, vlade ki prvič po dolgem času zastopa vse grupe, ki tvorijo narode Jugoslavije in ker vem, da so vsi prijatelji Jugoslavije v tej deželi bili veseli Vašega imenovanja v novo vlado za Ministra notranjih del in socijalne politike.
Znana mi je borba svobo-do-ljubečih jugoslovanskih narodov, ki hočejo edinost a ki so bili po intrigantskih balkanskih politikih držani narazen. Vi ste že prej služili v Vaši vladi in nihče ni bolj oborožen s stvarnim po-znastvom sodobnih prilik,.
nihče bolj ne razume potreb države in želje za enotnostjo kot Vi.
Prosim Vas sporočite moje osebne pozdrave, čestitke in najlepše želje predsedniku vlade Dr. šubašiču, mojemu prijatelju katerega sem z veseljem spoznal in kon-feriral ž njim dokler je bil tu, kakor tudi pozdrave ljudstva New Yorka, njemu in njegovi vladi.
Prosim Vas, da ob prvi priliki izročite izraz velikega spoštovanja ljudstva mesta New Yorka kakor tudi naše najboljše želje in popolno zaupanje v Maršala Tita, ene od najdramatičnej-ših oseb cele te vojne. Nikdo, ki pozna zgodovino Balkana, ki pozna ideale in smotre balkanskih narodov, a posebno narodov Jugoslavije — Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Črne gore — vseh teh narodov ki tvorijo Jugoslavijo — ne more a da ne razume in ceni kako velike zapreke je Tito premagal, kako veliko je doprinesel da se najprej narodi zedinijo, drugo vstvari vojska iz niča, bojevita vojska, vojska katere so se nacisti naučili spoštovati in se bati. Naša iskrena nada je, da bo dana Titu vsa pomoč in pojačenje- v opremi in ljudstvu, kar tako trdo zasluži.
Mislim, da narod te dežele danes bolje razume Jugoslavijo kot pred kratkim, a Vi mu morete jamčiti da ima vse naše simpatije v svoji želji da zedini miroljubne in svobodo-ljubeče narode Jugoslavije. Zgodovina jim ni bila vedno naklonjena.
Mi smo tesno zvezani z narodi Jugoslavije, na sto-tisoče njihovih rojakov so danes državljani naše države — izvrstni, delavni in zakon spoštujoči državljani. Ni ga Amerikanca, ki ni spoštoval in ljubil velikega Nikolo Teska, Vašega strica, in druge velikane, ki so med nami živeli.
Meni je, dragi prijatelj, to nekaj več kot navadne službene ceremonije, katerih sem toliko imel v tem uradu. To me vrača štiridest let nazaj, ko sem kot mlad ameriški konzul imel priliko spoznati nekatere od prvih voditeljev gibanja za svobodno in neodvisno Jugoslavijo. A danas. ko sem v tako bližnjem stiku z realizacijo tega kar je tedaj bil samo sen, sem seveda ginjen. želim, da odidete s spoznanjem, da bomo z molitvami in najboljšimi željami spremljali Vaše delo.
živela Jugoslavija!
živijo Tito!
Zbogom prijatelj!
ZOJSA.
jalcem.
Sedemindvajsetega aprila 1. 1941 ustanovljena je na pobudo Komunistične stranke Slovenije (katera je sestavni del Komunistične Partije Jugoslavije) "Osvobodilna Fronta slovenskega naroda" v katero vstopajo komunisti, krščanski socijalisti, kulturni delavci, zastopniki demokratskega dela Sokolov in druge politične grupe. Te skupine so se združile na platformi katere srž je v sledečem: slovenski narod se more obraniti pred fašističnimi okupatorji samo z oboroženo borbo; — Slovenija, ki izza konca vojne 1918 razsekana na štiri kose, se more osvoboditi in zedini-ti samo če bo uničen fašizem. Slovenski narod mora torej — zaradi obrambe svojega obstoja in zaradi zagotovitve svoje nacionalne bodočnosti v svobodni in združeni-Sloveniji, takoj začeti oboro-roženi boj proti vsim smrtnim sovražnikom —nemškemu in italijanskemu fašizmu. Izvršilni odbor Osvobodilne Fronte je v ta boj poklical vse slovenske narodnjake brez ozira na strankarsko pripadnost in nagla-ševal, da je glavna dolžnost vsakega poštenega Slovenca boj proti fašismu in da razlike v gledanju na bodoči dru-žbni red ne morejo ni ne smejo biti ovira združenju vseh Slovencev v boju, od katerega je odvisna usoda celega slovenskega naroda.
Izvršilni odbor Osvobodilne Fronte je v kratkem času svojega obstoja po celi Sloveniji naredil to, da je Osvobodilna Fronta postala vse-ljudsko gibanje, ki je zajelo vse poštene in rodoljubne Slovence, a njen Izvršni odbor je dobil avtoriteto nepo-bitnega političnega vodstva slovenskega naroda. Ko je fašistična Nemčija napadla Sovjetsko Zvezo, je k Osvobodilni Fronti pristopilo še nekaj političnih, kulturnih in drugih skupin, tako da je ona resnično zajela vse, kar je bilo zdravega v slovenskemu narodu.
Na zborovanju plenuma Osvobodilne fronte ooktobra in decembra leta 1941 so sprejete "Temeljne točke O-svobodilne Fronte slovenskega naroda" od. katerih navajamo nabolj važne:
1.)	Proti okupatorjem se mora voditi neizprosen oboroženi boj
2.)	Ta akcija je izhodna točka za osvobojenje in ze-dinjenje vseh Slovencev.
3.)	Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti Južnih slovenskih narodov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost svojih narodov, pod vodstvom velikega ruskega naroda, na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
4.)	V zvezi s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta sovjetske vlade, bo slovenski narod, po svoji na-rodnosnti osvoboditvi, sam odločal o notranji ureditvi Slovenije in njenih zunajnih odnosih. Osvobodilna Fronta bo zadržala in z vsemi sredstvi branila te temeljne pravice slovenskega naroda.
Temu patriotskemu, široke mu in demokratskemu, programu Osvobodilne Fronte, ki je združil slovenski narod v borbi za obstoj in svobodo nasproti, so vstali petokolo-nisti kot Natlačen in Erlich, a njima so sledili reakcionar-ji vseh barv.
Od začetka so se oni borili proti Osvobodilne Fronte na ta način, da so širili malo-dušnost in razdeljevali vrste slovenskega naroda. Ali, ko vse to ni moglo odvrniti slovenskega naroda od oboroženega boja proti okupatorjem, tedaj so se prijeli orožja in — skupaj z okupatorji, kot njihovi hlapci — šli v boj proti svojemu lastnemu narodu. Pod geslom "borbe proti komunizmu" zedinili so se odpadniki slovenskega naroda, ki so se klicali z raznimi imeni: "bela garda", "plava garda", "redna jugoslovanska vojska domovine", ter se tokom vojne znajdli pod "domobransko" zastavo Lea Rupnika in izpremenili v navadno bando roparjev, nasilnikov, požigalcev in ubijalcev —
popolnoma izolirano od naroda.
2. — Partizanska borba v Sloveniji se je že od samega začetka naslanjala na formirano politično gibanje, katero je zajemalo večino slovenskega naroda. S tem se lahko pojasni, kako so se partizanske enote mogle obdržati na tako malem prostoru, prepredenem z gosto železniško mrežo in cestami in po posejanem z mnogoštevilnimi so-vražniškimi postajankami. One so se vzlic temu vzdržale, prebrodile vse "krize, iz-držale vse sovražniške ofenzive in prerastle v pravo vojsko, dobro organizirano, dis-ciplirano in oboroženo.
Narodno-osvobodilna vojska Slovenije, kot sestavni del NOV Jugoslavije, je organizirana v dveh korpusih in nekoliko partizanskih oddelkov, a svoje glavne akcije izvaja na zelo važnih želez. progah, kot so: Zidani Most — Ljubljana — Rakek, Ljubljana-Trst. Po teh železniških progah Nemci obskr-bljujejo svoje vojske v Italiji, po njih se vrši prevažanje nemških trup v Jugoslavijo, na vzhodno fronto in obratno. NOV Slovenije je prenesla, še pred kapitulacijo Italije, svoj oboroženi boj čez meje Jugoslavije v Avstrijo in Italijo. Ta borba je postala še bolj značajna po kapitulaciji Italije. Ob kapitulaciji so slovenski borci, s pomočjo naroda, razorožili šest italijanskih divizi orga-je omogočilo, da se v slovenskem delu Istre, v slovenskem Primorju takoj organizira in oboroži nekoliko brigad in partizanskih oddelkov, ki danes vršijo operacije v okolici samega Trsta, Gorice in Idrije. Pred kratkim je nekoliko smelih slovenskih partizanov izvršilo v tem kraju eno od največjih in najznačajnejših divizij u Jugoslaviji. Oni so-se pridkradli v znani rudnik živega srebra v Idriji ter z minami uničili instalacije in naprave za črpanje vode. Rudnik je poplavljen, a za njegovo popravilo treba najmanj leto dni. Težak je to udarec nemški vojni mašini, ker Idrija je po velikosti drugi rudnik živega srebra v Evropi.
Od posebnega značaja so operacije NOV Slovenije onih slovenskih pokrajinah katere so spadale pod "veliki Reich" in na katere nemški okupator najbolestnejše reagira, kar je popolnoma razumljivo. To ni več balkanska periferija "Evropske trdnjave" v katerih se morejo lahkoverni publiki, akcije partizanov prikazati kot delo roparskih tolp. Partiza ni so vstopili — in to kot organizirana in dobro oborožena vojska — v samo "trdnjavo", izza meja Reicha, da s svojimi puškami dokažejo Hitlerju, da Štajerska in nikdar ne bo postala nemška. Silen odmev je imel m davni pohod ene naše divi-' vije v štajersko, izvršen pod najtežjimi okoliščinami — globoki sneg in neprestani boji z Nemci, ki so nad našo divizijo poslali 20.000 svojih vojakov s tanki in artilerijo. Ali vseeno niso uspeli, da jo vržejo iz Štajerske. Ona je ostala na svojem ozemlju, a stoteti novi bojevniki so pristopili v njene vrste.
Treba je povdariti skrb, katero Glavni štab NOV Slovenije posveča vzgoji vojaških kadrov. V ta namen je organiziorana oficirska šola Glavnega štaba z več oddelki za razne vrste orožja. V šoli predavajo oficirji bivše jugoslovanske vojske, katerih število v vrstah NOV Slovenije se je posebno po kapitulaciji Italije dosti povečalo, ko so se mnogi od njih rešili ujetništva in prišli da se vojujejo za čast in svobodo svojega naroda. Te oficirje ni mogel pridobiti za službo Hitlerju agent Draže Mihajloviča — Drago Novak, ki je skupaj z Dobrosavo Jevdjevičem in Gestapo organiziral v Sloveniji tako-zvano "redno Jugoslovansko vojsko v domovini."
Politično in kulturno delo v NOV Slovenije je zelo živo. Vsaka brigada tiska svoj mesečnik, poleg žepnih in zidnih časopisov ki izhajajo po četah in bataljonih. Fe-(Nadaljevanje na 4. ts.)

Dragi bratje in sestre:
Brat glavni tajnik Zveze, vam je že pojasnil željo Izvršnega Odbora, da podam zaeno glavno poročilo o Zvezi in o Edinosti. Do tega zaključka je prišel prvič, da skrajšamo čas in drugič zaradi dejstva, da sta oba poročila po svojem narodno kulturnem obsegu in po svojih smernicah in načelih, tesno vezana. Zato bom nekoliko obširnejši, kot bi bil recimo z poročilom le o Edinosti. Priporočam pa, da si vsako nejasno vprašanje bodisi v mojem poročilu ali pa da drugače obstoja in je potrebno da ga skupno rešava-mo, zapišete. Po skončanem poročilu, pripravljen sem odgovoriti na vprašanja, kakor tudi sprejeti kritiko nevem kako težko, če je mesta za njo in da ji je namen z-boljšati stvari pri našem gibanju in delu.
Vstanovna konvencija
Lansko leto se je vršila prva sicer bolj pravilno vstanovna konvencija, katera je potrdila smernice in. načela Zveze, postavljeni po skupni konvenciji kanads-skih Slovencev, Hrvatov in Srbov v maju mesecu 1942 leta. Okrog 15 delegatov in delegatinj je prisostvovalo, ki so skupno zastopali do tedaj sedem vstanovljenih od-, sekov Zveze z približno 200 članov in članic. Takrat smo rekli, da je začetek. In res. Bil je nadvse pomemben in plemenit! Prvič zaradi tega, ker po svoji zasnovi na polju dela za edinstvo, narodno in kulturno je vezal kanadske Slovence z vsimi drugimi narodnimi skupinami v protifašistični borbi. In drugič, da smo že z pričet-kom organizacije sorazmerno 'dosezali večji uspeh v raznih kampanjah in pa podpiranju vojnih naporov naše nove domovine Kanade, na strani naših velikih zaveznikov Vel.- Britanije, Sovjetske Unije in Združenih držav.
Naš dosedanji napredek in nedostatki
Kakor sem omenil lani je bilo zastopanih sedem vstanovljenih odsekov. Konvencija je razmotrivala o tem vprašanju in postavila nalogo pred nas, da se v naslednjem letu vstanovi odseke Zveze v vsaki naselbini, kjer bivajo in delajo Slovenci. Rezoltat je predvsem zadovoljiv, če vemo, da je to veliko delo narejeno edino z pomočjo vnetih rojakov in rojakinj, ki so smatrali za potrebno in tudi delali, da se vstanovi odsek Zveze, kot organizacije, katera deluje na polju bratske sloge med nami in drugimi skupinami, kot največji pripomoček v ■protifašistični borbi.
Torej druga redna konvencija Zveze v tem oziru, je zastopana z daleč večjim številom odsekov Zveze in tudi članstva. Lahko rečemo da je bil naš napredek v zadnje leto skoraj za 200 odstotkov. Namreč vstanovljeno je pet novih odsekov in sicer v Kirkland Lake, Norandi, St. Catharines, Cal-gary in Montreal. Danes Zveza šteje 12 odsekov z približno okrog 400 članov in članic.
Poleg vsega tega treba je bistro in samokritikom iz-pregovoriti tudi o naših ne-dostatkih. Teh je bilo v raznih slučajih in momentih. In vendar med prvotnimi vsaj po mojem mnenju, je bil v propagandnem smislu. Nismo bili dovolj energični proti onim elementom, kateri tudi do danes niso odnehali ustvarjati nezaupanja napram vodstvu. Nismo dovolj močno razlagali načela Zveze ob nastalih dogodkih, katera so na izrazit način potrjevala pravilnost našega gibanja od njegovega začetka. Nismo dovolj izkoriščali poučne članke o raznih zadevah v protifašistični borbi in na ta način dvignili na višjo stopnjo znanje članstva o tekočem času, da je zmožno pri priči odgovarjati na razne izmišljije, ki jih na umeten način trosijo proti-narodni elementi, da zanetijo mržnjo in razdor.
Naš delež na polju protifašistične borbe
Delež, ki smo ga kanadski Slovenci prispevali v denarnem smislu, bi znašal nekako okrog 15 tisoč dolar-
Glavno Poročilo Druge Redne Konvencije Z.K.S.
Podano po bratu Geo Matešicu uredniku Edinosti
jev s izjemo vojnega posojila. Ta denarni prispevek je bil zbran za pomoč kanadskemu rdečemu križu, Sovjt,-ski Uniji in pa sedaj v teku kampanje za pomoč našemu junaškemu narodu in njegovi slavni Narodno-osvobodilni in partizanski armadi, pod vodstvom priljubljenega maršala' Tita. Pri tem kar je važno povdariti je to, da odseki niso delovali le v denarnih zbirkah za razne dobrodelne namene. Njihova dejavnost sega bolj daleč in na široko. Posebno se izraža v prid Narodno-osvobodilni armadi, ter njenega vojaškega in civilnega vodstva. Izraža se v skrbi svojega naselja, ter proti škodljivo namenjeni propagandi. Temu je priča pamflet "Zveze Slovenskih župnij", kateri je bil razposlan kot jesensko listje z preračunanim namenom. Glavni namen je bil zanetiti mržnjo in razdor med nami in z tem odvrniti naše ljudi od aktivnega po-maganja Narodno-osvobodilni armadi, če pa ni dosegel svojega uspeha, gredo zasluge vnetin rojakom in rojakinjam, ki so pri priči pod-vzeli pravilne korake. Poja-' snili so namen pamfleta in kaj se je zgodilo? Naslov, kateri jih je izdal, poplavljen je z protestnimi pismi in tudi privatnimi, kakor se toži pater Ambrožič.
Iz tega razviden je delež odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, kateri so poleg denarnih zbirk, narodno in kulturno vezali kanadske Slovence v protifašistični borbi in z tem postali resnični varuhi v svojem naselju proti škodljivi in razdorni propagandi. Bili so takore-koč resnični nosilec najlepših tradicij v duhu bratske sloge med Slovenci, Hrvati in Srbi, kar se zlasti izraža v formiranju Združenega Odbora Kanadskih Južnih Slovanov.
Kam naj bi bili pogledali Slovenci ?
Delegati, ki so zastopali odseke Zveze na konvenciji kandskih Južnih Slovanov, so priča veličanstvenemu zborovanju. Ni moj namen govoriti o plemeniti svrhi gibanja kanadskih južnih Slovanov, ker njegova plemenitost se izraža že v dejstvih. Namreč odposlano je za 50 tisoč dolarjev zdravil našim narodom in njegovi neumrljivi ljudski armadi. Toda zamislimo si položaj kanadski Slovenci brez organizacije v dobi ene najstrašnejše vojne kar jih pomni zgodovina, ko vsak narod ; vsak pošten rodoljub zalaga ne samo materijalna sredstva, marveč tisoči polagajo lastno živlenje. Kako revno bi se obnesli ne samo v očeh med sabo, ampak očeh naših rojstnih bratov in sester v stari domovini.
Nobenega dvoma ni, da se so slovenski delegati čutili ponosnih, zastopati odseke Zveze kanadskih Slovencev na konvenciji kanadskih ju-žnoslovanskih priseljencev, vedoč da zastopajo večino mišlenj kanadskih Slovencev, pripravnih doprinesti kar največ mogoče v prid pomoči svojim rojstnim bratom in sestram, kateri ustvarjajo ne samo Novo Združeno Slovenijo v Novi demokratični svobodni Jugoslaviji, ampak ustvarjajo prvi med prvimi najlepšo povest m e d n a r o dne solidarnosti v borbi proti fašitzmu, največjemu sovražniku ljudskega napredka in svobode. In ravno tako nobenega dvoma ni, da se ob tej priči čutimo ponosnih v popolni zavesti, da bomo utrjevali pot bratskega edinstva, da bomo storili vse v svojih močeh, da se uresničijo res enkrat najvišji ideali, za katere polagajo narodi tako ogromne ljudske in materijalne žrtve.
Naša druga konvencija in svetovne razmere
Naša druga konvencija se vrši sicer v dobi z daleč
močnejšimi znaki brezpogojne zmage nad nemškim "nadčlovekom", kateri se je z svojo fašistično ošabnostjo dvignil in napovedal svetu "novi red", kjer da bodo vladali "arijanski izvoljenci", posebno nad Slovani v kolikor bi jih ne iztrebili, kateri da niso sposobni vladati sami z seboj. Ta napoved je dokaj ustvarjala strah in trepet ne med slovanskimi narodi, tudi ne drugimi svobodoljubnimi in demokratčnimi narodi, marveč med strahopetneži po vzorcu kvizlingov in narodnih izdajalcev. Taki so odvračali ljudstvo od resnične borbe za narodno osvobojenje. Toda ob tem času so toliko vidna dejstva popolnega pogina fašističnih morilcev, da celo šolski otroci na igrališčih vprizarjajo sodbo Hitlerju in njegovim poma-gačem.
Nemški "nadčlovek" je doživel smrtni udarac ravno od slovanske armade, namreč Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije. Celotna teža vojne se prenaša na lastno ozemlje nemških jun-kerjev in je le dober korak predno se spoji Rdeča Armada z slavno Narodno-osvo-bodilno in partizansko armado pod vodstvom maršala Tita z juga in zmaguj očimi armadami Vel. Britanije, Združenih Držav in naše nove domovine Kanade s za-pada, z,a popolni obračun. Toda fašistična zver vred z svojimi privrženci, bo brcala do poslednjega vzdiha. Videč že svoj pogin, skuša po svojih starih načrtih "acor-ding to plan", najti izhoda. Namreč ustvarjati nezaupanje napram Sovjetski Uniji z političnimi intrigami na račun manjših držav v Evropi. Posebno je to slučaj bil bolj zamotan v zadevah Jugoslavije in zdaj potuje skoraj isto potjo v zadevah Poljske.
Če se ozremo na dogodke v preteklem letu, med katere spada med prvotne v povesti zavezniški sporazum v Moskvi in Teheranu, vidimo tudi na tej črti poraz fašistične propagande, namreč poraz, kateri je bil toliko činkovit, da je stormog-lavi Musolinijev režim, da je priznana Narodnoosvobodilna in partizanska armada, ter njeno vodstvo; priznan je odbor narodnega osvobojenja Francije z strani treh velikih zaveznikov. To je rezoltat zavezniškega sporazuma v Teheranu v diplomatičnih ozirih, kakor tudi rezoltat na bojnih črtah z treh strani proti osrčju nemškega "nadčloveka". Toda zavezniški sporazum je tem značilnejši ker obenem poleg oboroženega zavezništva za brezpogojno zmago nad fašizmom, polaga fun-damentalne pogoje za pošteno in pravično preureditev povojnega sveta. Pogla^ vitno v tem, da bodo narodi sami odločali o obliku svojih držav in tudi vlad po končani vojni.
Naše stališče
Naše stališče napram vsemu temu, je jasno določeno v načelih in smernicah Zveze. Kanadski Slovenci ne moremo ločiti svojega dela od dela za splošni napredek naroda in ljudstva v splošnem. Na prvem mestu treba je založiti vse sile v podpiranju naše nove domovine v borbi proti fašiszmu. na strani velikih zaveznikov. Kot organizacija moramo podpirati one ustanove v našem domačem razmerju, katere podpiraio zavezniški sporazum v Teheranu; Na domačem frontu moramo naše delovanje vskladiti z vsimi potrebami kanadskega naroda, za narodno edinstvo, za narodni progres in pa za povojno kooperacijo z drugimi narodi.
Mi smo na strani zavezniškega sporazuma v Teheranu. Mi smo na strani Na-rodno-osvobodilne in partizanske armade pod'.vodst-
vom maršala Tita. Mi smo na strani bratske in neomejene sloge z kanadskimi Hrvati Srbi in z vsimi drugimi narodnimi skupinami, ter kanadskim narodom v splošnem. Mi smo na strani nove vlade sporazuma med maršalom Titom in dr. šubaši-čem. Mi smo na strani Nove Zedmjene svobodne in demokratične Slovenije z vsimi njenimi deli v Novi svobodni demokratični federativni Jugoslaviji.
V tem pravcu dela bomo šli naprej in bomo gradili močno organizacijo, Zvezo Kanadskih Slovencev!
Naše bodoče naloge
Iz vsega dosedaj izložene-ga, pred nas postavljajo se s ozirom na tekočo dobo in s ozirom na nujnost gotovih zadev, stvarno tudi gotove naloge za bodoče delo.
1 — Za ugotoviti je na podlagi dosedanjega števila članov in članic Zveze, da smo daleč pred izčrpanostjo na tem polju, število Slovencev je dva in trikrat večje v Kanadi, ki niso včlanjeni pri Zvezi. Zato je treba pospešiti celotno aktivnost v pridobivanju novih članov in izgraditvi. močne organizacije Zveze Kanadskih Slovencev.
2. — Ne manj važno vprašanje je proširitev Edinosti z pridobivanjem novih naročnikov, ponovitvi poteklih naročnin in pripraviti vse potrebno za dober uspeh bodoče kampanje.
3 — Našo aktivnost moramo prenesti na polje dela v zbiranju pomoči našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, ter začasnem zavetju v Italiji in Egiptu. Izvršni odbori odsekov, kateri so včlanjeni v mestnih odborih Sveta Združenih Kanadskih Južnih Slovanov, bi morali postati vidni faktor v aktivnosti na tem polju dela. V onih naselbinah, kjer do danes niso vstanov-ljeni taki odbori, je treba delati, da se jih vstanovi.
Zatem odseki, ki do danes niso priključeni Svetu Združenih Kanadskih Južnih Slovanov, naj to store čimprej.
4.	— Gledati pa moramo poleg vsih drugih nalog, da pod nobenim pogojem ne zmanjšamo naše delovanje napram izboljšanju domačih razmer. Vred z kanadskem narodom moramo na domačem frontu posvetiti ravno tako večjo pažnjo v vsih zadevah naše nove domovine. Razločevati v javnem udejstvovanju sile, ki so za narodne interese in one, ki so proti narodnim interesom. Posebne važnosti bodo prihodnje federalne volitve, kajti od njin bo odvisno, namreč vlade, ali bo Kanada z svojimi bogatimi zalogami res na strani zavezniškega sporazuma v Teheranu za povojni sporazum in izgraditev povojnega sveta za srečnejšo bodočnost narodov in človeštva, ali bo šla v nasprotni tabor onih sil, ki skušajo povrniti ljudstvo nazaj v predvojno dobo, brezdelje, narodno bedo siromaštvo in zapostavljanje.
5.	— Največja zagotovitev k vsim tem vprašanjem za uresničitev boljše bodočnosti, boljših delovnih razmer, večje socijalne pravičnosti in varnost narodnih interesov, je narodno edinstvo. Zato je naša dolžnost, da utrjujemo pot narodnemu edinstvu in podpiramo ustanove, ki delajo za narodno edinstvo in ki so na strani narodnega napredka in progresa.
NAJVEČJA PRIDOBITEV V ZADNJI DVE LETI
Kakor je že omenjeno Kanadski Slovenci smo skozi zadnji dve leti naredili velik korak k našemu kulturnemu in narodnemu napredku. Ta korak smo naredili z vstanovitvijo Zveze Kanadskih Slovencev, katera kakor je omenjeno šteje 12 odsekov z približno 400 članov in članic. Toda po moje mmnenju in tudi upam da izražam mnenje številnih naših rojakov z tem, da smo Kanadski Slovenci največ pridobili skozi zadnji dve leti, na polju kulturnega dela, proširjevanju protifašistične zavesti v duhu bratskega edinstva z pomočjo lista Edinosti.
Danes, ko govorimo o 12 odsekov Zveze in 400 njenih članov in članic, je treba enako izpregovoriti o čez tisoč naročnikov Edinosti, kateri so ne en ali drug način tvorili celotno miselnost kulturnega in narodnega napredka. To je treba tembolj če vemo, da si je teško za-, misliti naš napredek brez zato naklonjenega tiska. Kakršno koli gibanje ali pokret brez tiska, je gibanje brez glave, nejasno in neodločno. In ravno v tem leži bistvo pomena Edinosti v našem gibanju in med kanadskimi Slovenci v splošnem.
Odločna vloga Edinosti
Kakor je Zveza odločno stala na stališču bratskega edinstva med kanadskimi Slovenci, Hrvati, Srbi, ter drugimi narodnimi skupinami vred z kanadskim narodom v protifašistični borbi, je Edinost skozi zadnji dve leti, namreč od svojega začetka, jo utrjevala z vsakim izvodom. Vsak uvodnik, dopis in drugi poučni članki priobčeni v Edinosti, so prežeti duhom bratskega edinstva na strani protifašistične borbe, na strani ljudskega napredka in progresa. To stališče bo zavzemala tudi v bodoče. Tudi v bodoče bo na ustrežbi najnujnejšim zadevam Kanadskih Slovencev na polju kulturnega, narodnega in protifašističnega delovanja.
Brez odločne vloge Edinosti, bi ne bilo mogoče doseči to, kar smo dosegli skozi zadnji dve leti. Kajti, če samo trenotno vržemo pregled na to dobo, med prvotnim vprašanjem ki močno izraža vlogo Edinosti, je bilo pobijanje laži in neresnice o slavni Osvobodilni borbi naših bratov in sester v stari
ODSEK ZVEZE IZ PORT ARTHURJA
Pozdravlja drugo redno obilo uspeha na polju bratskih Slovencev, ter ji želi obilo uspeha na polju bratskega edinstva v proti-fa-šistični borbi.
J. Miklič, pred.
Pozdrav Louisa Adamiča
Prosim izročite moje pozdrave delegatom in delega-tinjam druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, obenem pa izražam upanje, da bo konvencija podvzela vse v svoji moči za moralno in gmotno pomoč namiš bratom in sestram v Sloveniji, kakor tudi v splošnem Narodno-osvobodilni armadi in narodom Jugoslavije.
Prepričan sem, da bo Slovenija in Jugoslavija kot celota, kmalu osvobojena. Zdaj je čas, da podvzame-mo vse potrebno in se pripravimo, da bomo res pomagali za nadaljni obstanek! narodom v stari domovini.
Smrt fašizmu — svoboda narodu! Vaš
Louis A*damič.
ODSEK ŠT. 11 VZP. BLED
Pozdravlja drugo redno konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev in vam želi mnogo uspeha.
POZDRAV OD JUŽNOSLO-VANSKEGA ODBORA IZ LONDONA
Zvezi Kanadskih Slovencev:
Južnoslovanski odbor vam pošilja bratske pozdrave in želi drugi redni konvenciji obilo uspeha posebno za stvari čimprej zmage in o-svobojenja naše domovine in vstanovitev resnično demokratične federativne Jugoslavije.
Furlan, Petrovič, Bičanič London, England.
domovini. Nihče nemore da nes oporekati, da so jugoslovanskega porekla izseljenci na tem kontinentu igrali zelo važno vlogo v zadevah Jugosloslavije na zunaj in znotraj. O tej plemeniti vlogi naši bratje in sestre v rojstni domovini vedo. Oni vedo, da so na to stran Atlantika njihovi krvi bratje in sestre! Vedo, da je ogromna večina na strani Narodnoosvobodilne borbe, pripravna jo podpirati dokler se ne-uresničnijo narodne želje za Novo Zedinjeno Svobodno Slovenijo v Novi Svobodni Demokratično federativni Jugoslaviji. Toda enako vedo, da smo imeli precej trdega opravka z onimi režimskimi hlapci, kateri so bili vse, samo ne narodnjaki in ne za narodne interes.
Celo omrežje jih je bilo. Počevši od Washingtona, Južno Ameriških republikah, Kanadi, Londonu in Kairu. Razpolagali so z preko sto milijonov narodnega denarja. In kaj so delali z njim ? Trosili so dan za dnevom laži o narodno osvobodilni borbi. Kdor koli se je drznil zagovarjati krvaveče brate in sestre na bojnih poljanah v Jugoslaviji, je bil obtožen kot "komunist", kot agent Moskve itd. Mar niso temu priča obtožbe zoper čislanega pisatelja Adamiča? Mar ne govore celo danes, Mirko Kuhel, tajnik SANSa, da je pod vplivom "komunistov?" Paradirali so z oklofutanim Mihajlovičem z strani nemškega gestapa, ker ni dosegel to, kar je bila njegova in njegovih režimskih privržencev želja, zlasti pa nemškega fašizma.
Morda vas bo zanimalo zvedeti, da je bila takoj druga izdaja Edinosti podvržena cenzuri. Zgledalo je, da bo zavstavljena zaradi odločnega stališča proti narodnim izdajalcem v Jugoslaviji. Toda po mojem mnenju bi bilo celo boljše zavsta-viti list, kot pa zamolčati o vlogi Mihajloviča in njemu podobnih. Zamolčati o narodnih izdajalcih, pomeni ne samo sam biti izdajalec, nego obenem postati njihov zaščitnik.
Torej, če se je ta zelo pisana, samoimenovana, samovoljna"^ nadvse prepredena z ustvarjanjem narodne mržnje, trošenju laži. skupina, dvignila na površje z namenom da zasede oblast in da ni uspela z svojem namenom, gredo seveda zasluge poleg krvave borbe narodov Jugoslavije; njihove slavne in neumrljive NOV in PO pod vodstvom maršala Tita, ter drugimi ljubitelji svobode in demokracije, tudi večini jugoslovanskega porekla priseljencem, njihovim naprednim in progresivnim organizacijam in prav posebno pa tisku, na tem kontinentu.
V tem pravcu dela torej Edinost je igrala in tudi bo igrala zelo važno vlogo v bodoče.
Urejevanje in tiskanje Edinosti
Z vstanovitvijo Edinosti, smo bili ravno tako začetniki v tem poslu, kakor na organizacijskem polju. Navadno se pravi, začetek je vsak težak. Tako je bila tudi z, urejevanjem Edinosti. .Navadne ljudske šole, brez večjih izkušenj za to delo, 'seveda niso mogle dati tega, kar je zlasti potrebno za časopis, ki izhaja dvakrat in trikrat mesečno, posebno če vemo, da so se tako razmere kakor tudi položaj v svetu skpraj z naglico izpremeni-jftlo. Bil je precejšen napor v uredništvu in tudi tiskarni. Zmagovali, ga smo z pridnim oin marljivim delom v popolni zavesti, da bomo vse to stopnjema zbolj-šali. In tako smo tudi delali. Z vsako izdajo opažali smo izboljšanje. Pričenši od udvodnika do slednjega do-psa, zlog in in tudi slovnično list se je izboljševal. To razliko zapazimo posebno danes po dveh letih trdega in napornega dela, sedaj, ko smo dosegli svoj lastni tednik.
Z tednikom so se povečali tako izdatki, kakor tudi delo v uredništvo. Vsaka izdaja lista stane $51.25 samo za tiskarno. Če temu do-
damo plačo urednika, najemnino urada, pakiranje, odpravo lista in poštne stroške, bomo dobili da vsak izvod lista stane povprečno $95.00 Iz tega bomo z lahka dobili celoletne izdatke za list, namreč da znašajo $5.000.00.
Kot vam je znano naročnina je bila zadnjega marca zvišana iz dva na tri dolarja na leto. To je bilo treba prvič zaradi draginje in drugič dognati ravnovesje med kampanjo in ponovitvami naročnin, za redno izhajanje lista.
Torej celotno delo v uredništvu je vršila edino le ena oseba, kar je prvič preveč in drugič pa, da deloma vsled tega trpi list. Posebno zaradi gotovih člankov iz našega življenja in razmer na domačem pragu. Kakor
0	enem tako tudi o drugem vprašanju, bomo morali ukreniti nekaj gotovega za bodoče.
Privatna lastnina skupnosti
Edinost je vstanovljena na privatni podlagi, toda privatni podlagi skupnih in-toeresov. To'je bilo treba prvič zaradi boljše zaščite po zakonu in drugič zaradi njenih smernic, ki niso organske, ampak splošne v protifaštičnem gibanju.
Takoj v pričetku so se slišali prigovori. Ponekod so trdili rekoč, saj itak iz vsega skupaj ne bo nič, drugod pa nezaupajte Matešiču. Slednji so izmišljali vsakovrstne izmišljije proti mene osebno, toda verjemite, da je bila glavna ovira Edinost. Namreč njihovo obrekovanje je bilo naperjeno zavestno ali nezavestno proti lista, kakor tudi proti Zvezi in njenega vodstva.
Kulturni ljudje se ne pečajo z obrekovanjem, če so gotovi dokazi za poneverbo, tedaj so tudi pota in je način, da dokažemo in krivca obsodimo javno. Ni nam treba šepetati, posebno kadar se gre za narodne stvari. Toda šepetanje po naselbinah ima povsem drugi namen. Njegov namen je prvič ustvariti nezaupanje napram vodstvu in drugič podreti to, kar si so kanadski Slovenci pridobili na kulturnem in narodnem polju. Zato je treba v bodoče bolj resno posto-piti z takimi šepatači in jih poklicati na odgovornost potom javnosti.
Nismo dovolj izkoriščali možnost lista
Skozi zadnje leto največji nedostatek je v tem, da niso tako odseki Zveze kakor tudi krajevna društva V. P. Z. Bled, dovolj izkoriščali agi-tacijsko možnost potom lista. Zatem primanjkuje dopisov o življenju in delu kanadskih Slovencev. Dopisov naprimer o delu v tovarnah, rudnikih, gozdu ter raznih drugih panogah proizvodnje. Primanjkuje dopisov o unijskem gibanju, če tudi vemo, da je sto in sto Slovencev članov unijskega pokreta, da so bile v teku resne razsprave glede delovne mezde, delovnih razmer itd. Zatem primanjkuje člankov, kateri bi dejansko vživljali nas skupno z kanadskim narodom.
Zelo dobra pomoč pri listu so bili članki iz strega kraja, pripravljeni po Združenem odboru južnoslovan-skih Amerikancev in pa SANSu. Teh člankov se je uredništvo poslužilo, prvič radi enakega delovanja naših slovenskih > organizacij čez mejo in drugič člankov iz starega kraja, kateri so bili za nas in naše gibanje posebne važnosti. Poleg tega so pa na izrazit način potrjevali pravilnost našega gibanja, načela in smernice Edinosti.
Mi moramo te nedostatke v bodoče odstraniti. Moramo posvetiti več pažnje kaj se dogaja v naselbinah in kaj se dela. Kaj se govori itd. Moramo dajati v javnost vse, kar spada za jvnost iz življenja in dela kanadskih Slovencev. Kajti z tem bomo ne samo oživeli celotno aktivnost na polju organizacij in društev, ampak tudi list postavili na družinsko in življenjsko podlago.
Edinost je postala na zadnji konvenciji uradno glasilo V. P. Z. Bled. Glavni Odbor se je obrnil na uredništvo glede pogojev za uradno glasilo. Uredništvo Eidinosti ni postavilo tedaj in tudi ne
1	(Nadaljevanje na 4 str.)
^Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
V OBLEGANI TRDNJAVI
L- Solovjev in M. Kogut.
Sevastopoljčani ne bodo nikoli pozabili jasnih no-vemberskih noči v letu 1941. Jesenske zvezde so bliscale visoko na nebo nad mestom, zavite v temno senco zgod-nih jesenskih noči. Medtem tresla so se poslopja v vzne-mirjajočem gromenju topov. Izgledalo je, kakor da prihaja izpod zemlje in v odgovor so odgovarjale šape na oknih. Bilo je to rjovenje vojne. V njem se je utapljal umerjen korak pehote, peket konjskih kopit, klenkanje goseničnih verig pri tankih in traktorjih, grom zeleznih koles, vozov, topov in preobloženih avtomobilov.
V	najpoznejši uri v noči, slišal se je glas sirene, ki je nenadoma presekal črez vse druge glasove. In dve minuti pozneje, protizračni topovi, strojne puške, so začele svoje jezno lajanje. In v hipu, jasno južno nebo, je postalo otožno, posejano z grozečimi znamenji, prekrižano z žarki žarometov, rudeče-zeleno rumenimi progami svetlih krogel in granat. Nad mestom je visel glas tujih motorjev. Naša bojna letala so se vzdigovala,, da sprejmejo in prestrežejo sovražnika.
Zračna bitka nad mestom. . . Tulenje bomb. eksplozije. ognjeni jeziki, bakrene čelade ognjegascev na svojih strojih brzijo v dim. In nenadoma ven iz teme, nepričakovano mirno in celo smešno, dekliško se glasi neki glas: "Tanja kje si ?" Pridi ven, so že odletelij
In zopet brekončno premikanje čet ob poti. . . V pristanišču, transport za transportom, je razlagal svoj tovor in brez čakanja na zoro, odplul zopet v črno razburkano morje.
Ruski, Ukrajinski. Kazakstanski, Georgijski in Armenski jezik, je slišati na ulicah. Ljudje iz srednje azijskih step, kavkaških gora, ruskih planjav, iz sibirskih taig. Vsi so se zbrali tukaj. Na ulicah Sevastopola in vsi so in vsi so Sevastopoljčani, sinovi neumrljivega mesta. Celo da mnogi od njih nikoli prej niso bili v Sevastopolu, a ga so vsi poznali, so slišali o njemu in sedaj v strašnih dneh so mu prišli na pomoč, ter deliti svojo usodo z njegovo.......
V	teh dneh Sevastopolj je bil mnogo jezičen, toda združen bolj trdno kot kdaj prej.
Noči so dihala vojno. . . Rdečearmejci, mornarji, delavci, uradniki, pisatelji, tehničarji, so odšli na fronto. Očetje so korakali ramo ob rami s svojimi sinovi. Komisarji na krovu ladij vsidranih v pristanišču, so dobivali vsaki dan kupe prošenj in zahtev od njihovih posadk, za premeščenje k kopnim oddlekom.
Mesto ni spalo. Delo po dnevu je zamenjalo delo po noči. Okoli Sevastopola so zvonili krampi in lopate ob kamnu. Opasano z utrdbami, mesto se je zajedalo v kamen. Vsaki dan globlje in globlje v zemljo. Naraščale so podzemne klinike, otročji vrtci, šole, bolnišnice in celo tovarne so se pojavile v Sevastopolu.
Fronta se je približavala bližje in bližje proti mestu. Vsaka noč je bila bolj vznemirjena, kot prejšna. In enkrat ne dolgo prej dnevnim svitom, se je zrak v mestu stresel in tresel dalje z rjovenjem močnih salv, ki so rezale zrak nad glavo. Ža dolgo časa je glas visel v zraku, kakor odmev močnega zvona. To je bil prvi strel obrežne baterije na sovražnika, kateri se je približaval mestu. Salva obrežne baterije je naznanila domovini in celemu svetu, da se je druga slavna in junaška obramba Sevastopola 1941-42 začela.
V	dnevih kateri bodo prišli, Sevastopoljčani bodo pripovedovali njihovim otrokom o nočeh koncem decembra, ko so nemške druhali, postlale zasneženo zemljo s trupli v navalu proti mestu. Vsakdo, ko je šel na ulice po noči, je mogel razločno slišati skozi raztegnjeno rjovenje topov, suho regljanje strojnic. V teh nočeh vsaki sevasto-poljčan je bil postavljen, na svojo jekleno trdnost in moč za boj in delo. . . vsakdo, kateri je držal brezup in obup-nost ven iz svojega srca, je mogel mirno zreti v oči vsaki še tako težki preizkušnji.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Glavno poročilo druge redne konvencije Z.K.S.
Slovenski narod v borbi za svobodo
bo v bodoče, kakršnih koli pogojev pred člane in članice edinega slovenskega podpornega društva v tej deželi. Torej dana je krajevnim odsekom in glavnemu odboru priložnost, da izkoriščajo list za agitacijske svrhe. In mislim da seje dosegel tudi uspeh kot bi ne bil drugače. Bil bi pa seveda večji, da so društva in posamezni člani bolj redno dopisovali o potrebi društva itd.
Bodoča kampanja
Lansko leto je po konvenciji določena kampanja, katere je bil namen prvi slovenski tednik. Mora se priznati na prvem mestu odsekom Zveze, zvestim in agil-nim Slovencem in Slovenkam povsod, za izvenreden uspeh. Naprimer Windsor in Van-couver sta sama skoraj izpolnila določeno kvoto, toda tudi druge naselbine niso zaostajale. Povprečno vsaka naselbina je izpolnila kvoto za sto in dvesto odstotno. To je omogočilo redno izhajanje tednika in obenem zdaj, ko smo v kampanji za pomoč našim bratom in sestram v starem kraju, da nismo prisiljeni zopet v kampanjo. Z tem pa ni rečeno, da smo zmožni izdržati list brez kampanje. Treba bo na enak način določiti prihodnjo kampanjo enkrat v zimskih mesecih in se že odzdaj pripravljati za njen uspeh. Če bomo vnaprej pripravili vse potrebno za času kampanje, tedaj lahko pričaku-
jemo tudi uspeh.
Zaključek
Dragi bratje jn sestre:
V dosedaj izloženem poročilu, dotaknil sem se mnogih vprašanj, ki so v zvezi z našem gibanjem. Po zmožnosti skušal sem dognati v sklad vse te stvari, da nam omogočijo položiti dobre in zdrave načrte za bodoče delo pri Zvezi, kakor tudi pri listu Edinosti.
Medtem pred nami je sicer najvažnejša naloga pro-širiti list. Kajti z proširitvi-jo lista, obenem širimo narodno in kulturno zavest. Povdarili smo, da bi ne bilo mogoče brez lista doseči celoten napredek, kot smo ga dosegli v zadnjem letu. Ta napredek je najboljši odgovor vsim onim, ki so v pričetku želeli pogin, ki so pozneje obrekovali marsikaterega. Toda ta napredek je najboljši dokaz, da so kanadski Sloveči na strani protifašistične borbe, da so z njimi vezeni najlepši ideali pred narodi in človeštvom To je da v duhu bratskega edinstva, korakajo z. vsimi svobodoljubnimi narodi in z osvetljenim ciljem naših slavnih bojevnikov od našega Triglava noter do Albanskih gora, nesmrtnimi bojevniki Stalingrada in Sevastopola, bojevniki Afrike, Sicilije, Normandije, za popolno in brezpogojno zmago nad fašističnimi zločinci. Za svobodo in enakopravnost velikih in manjših narodov!
( Iz 2 strani )
bruarja tega leta je izšlo 28 brigadnih in divizijskih časopisov. "Partizanski dnevnik", katerega izdaja Glavni štab NOV Slovenije, izha ja dnevno v 2.000 izvodih.
Vez med vojsko in narodom je zelo pristna. Slovenski narod ni nikdar imel vojske. Vstvaril jo je danes, pod najtežjimi pogoji, in je na to upravičeno ponosen. Gledal sem, kako je na velikem narodnem zborovanju v Črnomlju, ljudstvo pozdravljalo vojsko, ki je defilira-la pred govorniško tribuno. "Naša vojska" — so govorili ljudje medseboj. V teh priprostih besedah se je izražala ljubezen navdušenje in nada.
3. — Slovenski narod je prehitel vse druge narode Jugoslavije v graditvi naše nove državne oblasti, in v tem nam more vsem služiti za vzgled.
Narodno-osvobodilni odbori, kot organi oblasti, niso obstojali v začetku narodno-osvobodine borbe v Sloveniji. Obstojali so samo vaški, okrajni in okrožni odbori O-svobodilne Fronte, ki so istočasno bili forumi vsenarod-nega političnega gibanja in oblastni organi. Enotnost njihove akcije — bodisi kot političnih forumov, ali pa organov oblasti — je bila zajamčena z enotnostnim vodstvom Izvršilnega odbora O-svobodilne fronte. Z razvojem narodno-osvobodilne borbe in njenim vse večjimi uspehi nastajale so nove zahteve za katerih izpolnitev so bili potrebni novi organi. Oni se razvijajo pod okriljem Osvobodilne fronte (Uravna komisija s svojimi raznimi oddelki, ki se formalno še niso razdelili od splošno-političnega gibanja slovenskega naroda.
Formalno razdvajanje organov državne oblasti od foruma Osvobodilne fronte je izvršeno šele z odlokom Prvega zborovanja Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta, ki se je vršil 19 in 20 februarja tega leta. Plenum Osvobodilne fronte, se je že na zboru poslancev slovenskega naroda, ki se je vršil
v	Kočevju od 1 do 3 oktobra 1943 leta konstituiral kot vrhovno zakonodajno in izvršilno oblast slovenskega naroda pod imenom: Slovenski narodno-osvobodilni svet. Z odloki Prvega zborovanja SNOS-a so realizirani odloki drugega zborovanja AVNOJ-a o izgrajenju Jugoslavije kot demokratske, federativne državne enote. Naša borba v celi Jugoslaviji se približuje svojemu zmagoslavnemu koncu — a da moremo dejstvovati prinujni zaoštrit-
vi	te borbe in zajamčiti narodom nje sad, nujno je da pristopimo k izgraditvi nove državne oblasti z več sistemi, z jasnim smotrom, s popolno zavestjo, ne samo o zahtevah sedanjosti, ki stalno rastejo, ampak tudi o zahtevah bodočnosti. S tega stališča je Prvo zborovanje SNOS-a izdalo odlok da se -izvolijo narodno-osvobodilni odbori, od vaških do okrožnih, kot državni organi federativne enote Slovenije v sestavu federativne Jugoslavije. Odbori Osvobodilne fronte ostanejo še dalje forumi političnega gibanja, ki izražajo moralo-politično edinost slovenskega naroda.
Naša nova demokracija, katera omogoča najširšim narodnim slojem resnično udejstvovanje v upravljanju, v reševanju vseh vprašanj narodnega življenja — je globoko vkoreninjena v slovenskem narodu. Niti enega količkaj važnega političnega, ekonomskega ali katerikoli vprašanja ni, o katerem se ne razpravlja na konfe-
Za trajen mir in bratstvo! Za Novo svobodno zedinje-no in demokratično Slovenijo v okviru Nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
Za srečo in blagostanje navadnega človeka!
Združeni naprej bratje in sestre! Le v združeni moči narodov in ljudstva, leži trajen mir, svoboda in sreča za vse!
rencah in sestankih na osvobojenem ozemlju, to celo tudi na ozemlju katero kontrolira sovražnik. Na primer, odloki Druzega zborovanja AVNOJ-a so pretresane na zoborovanjih, konferencah in sestankih pri katerih je sodelovalo čez 300.000 ljudi, a z njih so poslane neštevil-ne rezolucije AVNOJ-u, Nacionalnemu komitetu in Maršalu Titu. V teh rezolu-cijah je izraženo popolno zaupanje naši narodni vladi. To in pa mnogoštevilne izdaje referata maršala Tita, ki ga je podal na Drugem zborovanju AVNOJ-a, katere so izdale razne organizacije O-svobodilne fronte od Koroške do Beneške Slovenije, potrjujejo kako širok, vseljud-ski karakter je imela ta politična kampanja. Vključe-nje ljudstva v oblast, zmožnost da samo rešuje vprašanja katera življenje prinaša na dnevni rad, so najboljše zdravilo proti birokratizmu kolikor se on, tu pa tam, pozizkuša vriniti v naše vrste 4. — Ko bodo bodoči kulturni zgodovinarji proučevali našo veliko dobo, jih
bo navdušil veliki trud, ki ga je narodno-osvobodilno gibanje vložilo za kulturni podvig ljudstva. Ta trud bo zelo visoko ocenjen, ker je izvajan pod zelo težkimi okolniščinami, ko so morali bojevati se za najbitnejše stvari: za list papirja, za svinčnik, za knjigo in za količkaj primeren prostor, — ko so naši kulturni delavci stradali in prenašali vse vojne težave, ali delali in ustvarjali, pri zavesti da ne delajo samo za junaško ljudstvo, ampak tudi za ljudstvo željno in žejno vsega kar je lepo in plemenito.
O naporih Osvobodilne Fronte na kulturnem polju mogla bi se napisati cela knjiga. Omejil se bom samo na najvažnejše in najkarak-terističnejše, kolikor mi dovoljuje okvir tega članka.
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte obrača veliko skrb osnovnemu šolstvu in brž, ko je ustvarjeno prvo svobodno ozemlje v Sloveniji (maja 1942) odprte so tudi prve osnovne šole. Pri Izvrševal-nem odboru je ustanovljen (Se nadaljuje prihodnjič)
POMOČ PRIZADETIM OD POŽARA
IZ URADA:
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Sloveni ja vstaja
Odkar so naši pradedje v skoraj pozabljeni davnini izgubili svojo samostalnost, je bila Slovenija le ideja, vedno živa, a nikdar ne uresničena. In sovražniki so bili vedno na deki, da bi tudi idejo zatrli. Tisoč let naš narod ni vedel, kaj je slovenska šola. Vsi oblastniki so bili tujci. Do odprave tlake je bila vsa zemlja last tujih veleposestnikov in nešteti kmečki punti pričajo, da je bil položaj tlačanov neznosen, človek se vrašuje, kako si je ljudstvo v teh razmerah sploh ohranilo jezik in narodno zavest, zlasti ker ni od meščanstva dobilo nobene vzpodbude. Saj so bila vsa naša mesta ponemčena in nemčurstvo se je razpaslo povsod, ker je kazalo kaj dobička.
Včasih je bilo videti, da je res tudi ideja zatrta in da Slovenija nikdar ne vstane iz črnega groba. Veliko so Slovenci izgubili v teku sto-Itij. Njihove jezikovne meje so se skoraj neprenehoma krčile. Nič ni čudneoga, da so manjše naselbine utonile v tujem morju in sentimentalno tarnanje po tem, kar ni več naše, bi bilo brezmiselno. Na Tirolskem nimamo ničesar več iskati in tudi na Sem-mringu.
S tem pa seveda ni rečeno, da bi se morali Slovenci zadovoljiti s tem, kar jim določijo grabežljivi sosedje. Avstrijske vlade so se na vse kriplje trudile, da bi Slovencem odvzele značaj naroda in naredile iz njega nekakšno brezimensko tolpo, še danes imenujejo naše ljudi na štajerskem in Koroškem "Vidišarje" in marsikak, njih "učenjak" zna razlagati na dolgo in široko, da to niso člani slovenskega naroda. Po "vindiško" zna govoriti skoraj vsak trgovec v Celovcu, kadar pridejo kmetje iz okolice v prodajalno, vendar pa prisegajo, da so sami pristni Nemci in da jezik. ki ga govore s tistimi, ki jim prinašajo dobiček, ni slovenski.
Preden se je stara Avstrija drla, je bilo tako kajpada tudi v Mariboru, v Celju, v Ptuju. Nekoliko let novega življenja pa je tudi največjim skeptikom pokazalo, da so bile to vse umetne stavbe, vzdruževane od pangerman-skih nemških vlad. ki niso nikdar opustile namena, da bi ponemčile vso tedanjo Avstrijo.
Ne more se trditi, da ni v teh mestih sploh nobenih Nemcev. Prihajali so tja, ker so se jim nudile razne ugodnosti. Državno uradništvo ie bilo skoraj izključno nemško in je opravljalo službo po-nemčevalnih agentov. Seveda so bile med njimi izjeme, pošteni ljudi, ki se niso hoteli vdinjati za umazano delo. Drugi pa so mislili le na svoje osebne koristi in dela-
li,kar jim je bilo ukazano ali pa namignjeno.
Tudi ko se je po prvi svetovni vojni rodila Jugoslavija, niso Slovenci dobili tega, kar so želeli in do česar so bili pravičeni. Jugoslavija je bila takoj ob začetku centralistično urejena in ustvariti se je hotela fikcija, da so vsi Jugoslovani en sam narod. Tako je bilo, na primer, v prvi ustavi rečeno, da je uradni jezik kraljevine srb-skohrvatsko-slovenski, dasi je bilo gospodom, ki so skovali to modrost, povedano, da takega jezika ni. Kakor so včasih hrvaški "pravaši" (člani Starčevičeve stranke) odkrili novosti, da so Slovenci "Planinski Hrvati", so sedaj v Belgradu nekateri pre-napeteži začeli razlagati, da so vsi Jugoslovani Srbi. To se je kajpada zdelo smešno, toda metoda je bila ista kakor se je rabila za Macedonce; srbski šovinisti so trdili, da govore v Macedoniji srbski dialekt, bolgarski pa, da je njihovo narečje bolgarsko in tako Macedonci niso mogli doseči svoje neodvisnosti.
Ko je prišla v Jugoslaviji diktatura, je pa slovensko ime popolnoma izginilo in dežela je postala Dravska banovina.
To je bila seveda le ena zla posledica diktature, ki ni udarila le Slovence, ampak vse Jugoslovene razen tistih, ki so se znali prilagoditi in si mehko postlati. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli obravnavati vso zgodovino Jugoslavije pod diktaturo, ki je bila fašizmu podobna kakor vinar vinarj-.u. Toda kar se Slovenije tiče, se je zdelo, da so jo njeni "rešitelji" definiti-vno položili v grob...
Peron Que. — Cenjeni urednik Edinosti. Poročali ste že o velikem gozdnem požaru, kateri je več dni ogrožal tudi Peron rudnik.
Delavci iz Peron rudnika se smo borili 10 dni z ognjem, obvarovali smo tri rudnika in sicer Sinora, Pascalis in Peron z naselbino 130 hiš.
Dne 7 julija popoldne je nastal močan veter in je ogenj še bolj razširil. Okrog 6 ure popoldne je zajel mesto Pascalis z tako silo, da je bilo v 15 minutah v ognju 230 hiš.
Reševati ni bilo mogoče pred dimom in hudo vročino, močan veter pa je nosil go-roče kose lesa po zraku.
V tem mestu ste prizadeti tudi dve slovenski družini, namreč Franc in Frančiška Zobec in John in Ana Janko-vič, kateri so imeli lep dom, za katerega so se 'trudili deset in celo več let. Zdaj pa so izgubili vse v eni uri.
Ker so prizadeti člani V. P. Z. Bled, sem naslovil prošnjo glavnemu uradu V. P. Z. Bled, ako bi mogli zbrati prostovoljnih prispevkov za naše pogorelce. Glavni urad je poslal prošnjo na vse odseke, za kar najljepša hvala.
Prvi so se odzvali odsek št. 1, Kirkland Lake z lepo kar se jima najlepše zahva-Malči Kostelec $78.00 in Frank Andolšek $44.00, za kar se jima nejlepše zahvaljujemo, za njih trud, ko so trkali na vrata naših slovenskih rojakov v tej naselbini. To vsoto je poslal Matija Otoničar, na moj naslov, da izročim prizadetim vsakemu polovico, kar sem tudi storil. Prav lepa hvala Matija, za Tvoj trud. In prav lepa hvala vsem darovalcem, katerih imena prilagam za pri-občitev .
Po $7.00 John Braniselj.
Po $5.00 John Ambrožič, John Kužnik, Joe Vintar, Matija Otoničar, Union Ba-kin Company.
Po $2.00, Jožef Berkopec, Aniie Pavček, Joe Arko, Vinko Ponikvar, Mike Mik-
SEJA ZDRUŽENEGA ODBORA
Tem potom se naznanja članom Združenega Odbora južnoslovanskih organizacij v Torontu, da se vrši redna seja tega odbora dne 30 avgusta v Community Hali, 386 Ontario St. -
Člani odbora naj pridejo za gotovo, kajti na dnevnem redu je več važnih vprašanj posebno glede pomoči za stari kraj.
PIKNIK V ST CATHARINES
Odsek Zveze anadskih Hrvatov priredi piknik v nedeljo dne 3 septembra na dobro znanem prostoru Plut in Kup farmi v Jordanu.
Na pikniku bo poleg raznih jestvin, tudi drugih zabav in ples. Zato uljudno vabimo vse Slovence, Hrvate in druge Slovane, da se vdeleže. V slučaju slabega vremena se piknik vrši prihodnjo nedeljo, oziroma 10 septembra.
ODBOR.
Potem pa je zadivjala nevihta nad Jugoslavijo in v rSlovenijo je treščilo. Pogorišče je bilo prepuščeno sa memu sebi. Takoj v začetku se je armada umaknila iz strategičnih razlogov, kar je najzbrže res bilo neizogibno. Slovenci pa so ostali brez vojaške zaščite in fašisti obeh barv so začeli razgrajati po deželi kakor pijana tolpa tolovajev. In bilo je kakor da je vsega lonec.
Toda kri Gubčevih pun-tarjev je zvrela in v Sloveniji je pričela doba čudežev. Ponižni narod, o katerem so voditelji "višjega plemena" mislili, da je rojen le za hlapčevanje, je po dolgi dobi zavihal rokave in začel sam pisati svojo zgodovino. Čuli so se, kajpada, svarilni glasovi. "Nikar ne sile! Sovražnik se bo maščeval" Toda junaki so odgovarjali:" "če pa ostanemo za pečjo, nas pobije brez maščevanja, sam pa ostane živ in zdrav". — "Saj nimate orožja. Kaj bi z golimi rokami?" — "Sovražnik ima orožja dovolj in tudi streliva". . .
Jugoslovanska armada ni mogla izdržati strašnega navala Wehrmachta in je morala po kratkem odporu kapitulirati. Zdelo se je blazno, da bi nekoliko neregularnih skupin kaj doseglo. Toda osvobodilni frontarji so zaupali sebi in pravičnosti in so začeli boj, kakšnega menda še nikada ni bilo v zgodovini, boj tako neenak, da so vsi "razsodni" ljudje predvidevali strašen konec.
Ampak "blazna" hrabrost je postala nalezljiva in število partizanov se je množilo in množilo, tako da jih je nenadoma bilo preveč za samo gerilsko vojskovanje. Nastale^so stotnije, pa bataljoni, pa polki in brigade in danes ima osvobodilna fronta vojsko, organizirano in disciplinirano, s katero operira po strategičnih načrtih, napada sovražnikove pozicije, kruši njegove ofenzive, zavzema mesta in je že osvobodila toliko dežele, da ne Nemci kljub silnim izgubam na ostalih "glavnih" frontah in velikanski potrebi novih rezerv ne upajo potegniti niti ene divizije iz Jugoslavije.
lich, Anton Krašovec, Frank Kraje, Alojz ij Lesar, Anton Preveč, Joe Piškur, Ivanka Rauh, Tony Centa, Joe še-pec, Louis Pečavar, Nick Novak, oje Balkovec, Nick Pavlakovič, Tony Hočevar.
Po $1.00 Franc Tanko, Mary Levstik, Louis Centa, Anton Žagar, Franc štupi-ca Ml., John Arko, Joe Fran-celj, Malči Kastelic, Joe Kordich, Venceslav Kukec.
Skupno ta pola znaša $78 00
Po $5.00, Frank Andolšek, Anton Novak, Viktor Vesel.
Po $4.00, Jože Makše.
Po $2.00, John Kordiš, To-ny Lavrič, Frank Klemen-čič, Vinko Vidrih, Tony Gli-ha, Tony Malnerich, Tonv Lenič, Frank Zidar, Edvard Arko Anton Stariha, John Žalec.
Po $1.00 Franc Stupica, starejši, F. W. Hughes, V. D. Tali.
Skup. ta pola znaša $44.00. Prva pola	$78.00
Skupna zbirka znaša, $122.00.
Drugi so se odzvali z lepo vsoto $118.00 odsek "Ljubljana" št. 2 v Val D'Or. Odsek je daroval sam $100.00 prebitek je zbran od rojakov kot sledi: Andrej Ko-krat je največ pomoči potreben. Po možnosti storimo nekoliko v prid prizadetim, da jim olajšamo teške občutke in tudi veliko izgubo, vač pet dolarjev. Po dva dol. F. Meden, G. Ferderber. N. Brunski in P. Javorenski. Po en dolar: P. Sterk, T. Ugar-kovič, J. Mušič, R. Glumac in J. Belaj.
Skupaj $118.00. To vsoto smo razdelili na tri dele, kar sem dal eno tretino Matiji Flajniku, kateri je oškodovan za obleko, drugi dve tre-tini pa Frank Zobcu in John Jankoviču. Prav lepa hvala vsem.
Od odseka št. 8 v Peron, Que. smo dali $45.00, namreč razdelili vsakemu po 45 dolarjev prej omenjenima, deset dolarjev M. Flajniku, pet dolarjev John Gra-ndovcu, kateri je tudi bil oškodovan samo na obleki.
Prosim še druge odseke in vse Slovence, da priskočijo v pomoč zgoraj omenjenim, ki so prizadeti vsled požara. Hudo je bratje in sestre, ko človena zadene nesreča. Ta-
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, listu pa mnogo novih naročnikov.
Joseph Prus P. O. Box 100 Peron Gold Mine, Que.
ZA POMOČ STAREMU KRAJO
Kirkland Lake — Ker se nihče ne oglasi iz Kirkland Lake od podružnice SANSa št. 90, si bode mogoče kdo mislil, da smo vsi pospali ali pa, da nas je poletna vročina tako ulenila da sploh več ne mislimo na naše partizane.
Pred par tedni je imel odsek št. 14 V. Z. P. Bled svoj poletni piknik, katerega sem se udeležil. Ker sem imel ravno nabiralno polo, sem se spomnil na SANS in na naše trpeče brate in sestre v stari domovini, ter nabral vsoto $50.75. V imenu SANSo-ve podružnice št. 90 vsem darovalcem iskrena hvala!
Darovali so pa sledeči: Po deset dolarjev, N. Kuzma. Po pet dolarjev: A. Kraje, J. Bolkovec, J. žužek, R. Brozovič, M. Skube. Po dva dolarja, M. Novak in F. Mele. Po en dolar: A. Jamnik, L. Žagar, J. Malich, F. Teka-vec, F. Račič in F. Lovšin. Po petdeset centov: G. Gri-vič, L. Kozin, T. Milakovič, J. Rožič, J. Gerguraš, P. Gregorič, F. Pust, F. Pavlakovič in V Novotni. Po 25 centov: J. Mikšič, F. Hrbolič, L. Podloga*-, F. Bornich in S. Bartakovič.
Skupaj $50.75.
Ob enem pa naznanjam da priredi tukajšna podružnica SANSa piknik dne 27 avgusta na prostorih selj.ač-ke stranke pri rojaku Ma-droniču. Na pikniku ne bo manjkalo jedače in pijače. Ker je čisti dobiček namenjen za pomoč stari domovini, ste vabljeni v čimvečjem številu.
živela svoboda! živela jugoslovanska federacija!
A. Kraje.