France Kunstelj
Zima
Starka zima k nam se je vselila, hrib in dol čez noč nam pobelila.
Vsi smo v belo jutro se zazrli, vrata starki na stežaj odprli.
                      »Hej, ženica, noter stopi malo,          pa povej nam kdko svojo šalo!«
              Starka dvignila je sivo glavo:
                    »Kaj, da vam bild bi še v zabavo?
                    Rada bi za hipec se spočila,                   
            pot me je do smrti utrudila.
Ne utegnem, pot me nova čaka, že podi me vihra iz oblaka.«
V reber starka trudna je hitela, pot za sabo s snegom je odela.
161