ČASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 10.          V Ljubljani, 1. oktobra 1890.         Leto XX.
Cvetke   in metuljčki.
iovotke in metnljeki                     Mnogo so krasote
p ^Sestrice so, brati,                       Videli po sveti;
«  In pomlad je niehlca                 K sestram spet srce jiin
| Jim preljuba mati.                    Hrepeni vzleteti.
Hčerke čarolične                        Eožice nenadne
Le za dom skrbijo,                    Eadosti vzdrhtijo,
A nemirni dečki                        Po poljubu prvem
V   daljni svet liitijo.                  Vprašati hitijo . . .
Oez gore, doline                         Bratje zašumljajo
Plavajo veselo;                           0 prečudnih pticah,
Zdajei jrh nebo je                     0 gorah zelenih,
V   sinji vzduh objelo.                Bisernih vodicah;
In nižav se zopet                      In o divnem cvetji,
Cudijo lepoti,                              Ki na morji plava,
Tujih ptičic pesmam                 In o krajih bujnih,
In cvetic ki-asoti.                       Kjer se dan zaznava.
Za pozdrave lepe                       Slušajo jib rjvetke,
Od neznLinih sester                    Grledajo debelo;
Cvetke v krila vtkejo                To se ne bi niti
Mnog jim biser pester  ...     V sanjah jim zazdelo!
——< 154 >¦—
Ko jim nijno jutro                    A sovražnik mraz je
V  jasna lica dihne,                   Tu okoli hodil, Takrat preživahni                      In hudo brezskrbnira Pčgovor potihne.                        Cvetkam je naškodil.
Tožno zdaj poveša                     Oj gorje, sirote
Ovetje glavce mile:                   Morajo umreti!
V   gorko perje niso                    A brez njih metuljčki Se nocoj zavile.                          Nečejo živeti,
Jutri žolto listje Vesne rod zakrije. Morda potna ptiea Solzo zanj prelije . . .
Stanetinski