fc i f pótate* Ml fa T Marfbor« C yofityanjwa m fa»
i«m* »Mf Mi *
» IMr« Ma „ U-
Swoíbíd* M
gpranAra y tlakami », CSrÜa, kwwíJw AAsi tófcf» L {At ip®
A* *<|fewf"
kataL fe»-M km p«-
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
ata
t* r tiskarni in fcspoda Novak-« m rtlikem trjju po 10 k.
Rakeplai m 110 tt*> fajo, neplačani t trt) K> n» »prejemajo.
Za oznanila m piafrnfc
od navada« t retío«» i« te natijne enkrat, po IS h, dvakrat 28 K trikrat 35 k
biierati »c »prejem»)» do urede opolndn*
Stev. 27.
V Maribora, dne 7. julija 1904.
Tečaj XXXVIII.
Vseslovenski mladeniški shod.
Bil je to dan, kakoršnega še ni videla Slovenija. Komaj je dve leti od tega, kar se je začelo mladeniško gibanje in kako velikanske vspehe je doseglo. Krona vseh teh vspehov pa je bil ta vseslovenski shed, ki se je vršil dne 4. t. m. na Brezjah pod okriljem Matere Božje na Brezjah. Blizu 10000 mož in mladeničev je privrelo na poziv svojih voditeljev, da na ta način javno pokažejo, kako dobro da so organizirani, kako da z veseljem sledijo klicu, da pokažejo odkrito svoje katoliško-narodno prepričanje. Častno mesto med obiskovalci shoda smo imeli mi Štajerci, ki, čeravno daleč oddaljeni, smo se udeležili shoda v ogromnem številu 2000.
Nas Štajerce je že na kolodvoru pozdravila zastava »Zveze« in Kranjska godba, ki sta korakali potem na čelu procesije proti Brezjam. Na Brezjah so nas čakali župani okraja, pozdravil nas je pa gorenjski poslanec g. Demšar. Pozdravil je v kratkih pa jedrnatih besedah svoje štajerske brate posebno slov. mladeniče, ki so se prišli pripravljat in navduševat za narodno in versko delo. Zbrali smo se pod slovenskim velikanom Triglavom in v okrilju Matere Božje, kamor si ne upajo naši sovragi. Zaklical je došlim »Slava!«, kateri klic je našel navdušeni odmev. Štajerske mladeniče je pozdravil kranjski mladenič Arh. V imenu Štajercev sta govorila mladeniča Žebot in Sekol. Nato smo korakali skupno proti cerkvi. V procesiji smo našteli 45 zastav. Nato je bil cerkveni govor,
katerega je imel č. g. župnik Kalan, v katerem je v krasnih, do srca segajočih besedah pridigal o Materi Božji.
Popoldne ob 2. uri se je začel vseslovenski mladeniški shod, ki se je vršil pod milim nebom. Istega je otvoril kranjski deželni poslanec g. dr. K r e k.
Burno pozdravljen je nastopil vodja kranjske kat.-narcd. stranke, dr. Šusteršič, ki je v imenu iste pozdravil došle ter sklenil svoj izbore n govor z besedami: »Naprej za blagor našega naroda!«
Predlog gosp. župnika Kalana, naj shod brzojavno pozdravi sv. Očeta, cesarja in vse slovenske škofe, se je z navdušenjem sprejel. Izrazil je tudi žeijo, da bi se ti shodi prirejali po vseh slovenskih krajih; da morajo Kranjci vrniti shod Štajercem in Korošcem.
Nato se je pričel pravi mladeniški shed pod predsedstvom č. gosp. Luko Smolnikarja. Za podpredsednika je bil izvoljen čast. g Franc Gomilšek. za tajnika g. Štefe. Prolog, katerega objavimo v prihodnjem »Našem Domu«, je prednašal mladenič Kompare iz MengSa. Slavnostni govornik čast. g. G o -m i 1 š e k, ki je nato nastopil, je govoril krasno, prepričevalno in navdušeno o mladinski organizaciji, kako je ista nastala, kedsj s« je začela ter iste smoter in pomen. Čeravno je bil govor zelo dolg, vendar je znal govornik z njemu la> tno navdušenostjo zanimati in navduševati od stavka do stavka, da je slednjič na koncu govora navdušena množica zaorila urnebesni »živijo!«
V imenu katol. akpdero. društva »Zarja« je pozdravil g. Val. Rožič. Posebno je po-
zdravil g. Gomilšeka, kateremu je pripel v znak zaslug, katere si je pridobil kot prvo-boritelj za mladeniško zveze, med navdušenimi »živijo«-khct mladeničev, časten trak društva. Taisto je govoril v pozdrav v imenu akadem. društva »Danice« g. Grafenauer.
Zdaj so nastopali govorniki. Mladenič R o š k a r od Sv. Benedikta je govoril lepo o mladsniških zvezah; ksko se iste ustanavljajo in vodijo. Č. g Poljaneciz Koroške n»rn je nusliksl žalostno stanji Korotana, katero so povzročile neznosne razmere v šolah. Mladenič Sekol iz Jarenine se je izkazal izvrstnega govornika. Pozdravil je navzoče kot predsednik prve mladeniški zveze na Štajerskem, kar so navzoči pozdravili z zahvalnimi »živio«-klici. V imenu kranjskih mladeničev so govorili mladeniči Cerne, Bric in lic ter v imenu goriških mladenič Vuk Govore je zaključil g. poslanec Pogačnik, ki zastopa Gorenjsko v državnem in deželnem zboru. Po shodu so mladeniči zapeli »Mladeniško budnico«.
Letno zborovanje »Slov. kršč.-tocijalne zveze« je bilo jako kratko. O uspešnem zvezinem delovanju, ki. šteje sedaj že 80 društev je poročal g Smolnikar. Pozival je aborovalce k organizaciji, katere uspehe smo danes videli. G dr. E L a m p e je govoril o ljudski iz brazbi t<r predlagal ustanovitev osrednjih s< cijslnih kurzov. Pri volitvi odbora je bil izvoljen jednoglasno stari odbor.
Pozdrave so poslali: mil. knezoškof ljubljanski, č. g Korošec, celjska duhovščina, kstol. akad. društvo »Danica«, mladeniči iz Cmureka. Marijina družba mladeničev iz
Listek.
Ob grajščinski tlaki.
(Slika iz starih časov. — Češki spisal Bohumil BouSka; prevel L. Vrhovski.)
(Konec.)
»Jaz, da sem pes in da uhajam?«
Havel je pri tej misli čutil, da mu je duh ves zbegan.
»Pes in uhajač ...«
Pri tej besedi ga udari pisar s palico preko g!a?e. H tve! zakriči, ali le za trenotek. Skoči kot ris in zgrabi pisarja za vrat, da mu obraz nagloma očrni, in oči se napno.
»Ali izpustiš ?« zakriči zraven stoječi be-rič in udari Havla s palico po glavi.
Havel izpusti pisarja in pogleda na beriča. Oči njegove kazale so njegovo silno razburjenost.
»Oče, ne ubijaj gospoda!« slišal se je nežen glas poleg njega in njegova bči Ka-trica prime ga za roko.
Spomin na dete vrnil mu je zopet razum in tako rešil pisarja. Berič je nato spremil drvenega in strahu se tresočega pisarja domu v graščino.
III
Komaj je izgovoril gospod župnik na
pokopališču »amen«, in komaj so se vsule prve grude na rake v, že se je pokazalo pri vratih pokopališča deset grajskih hlapcev. Havel se še ni dobro zavedel, že so ga imeli med seboj. Katrica se ga je držala za plašč glasno jekaje.
»Kaj mu pa hočete?« vprašal je gospod župnik. Vedel je pač že o vsem, kaj se je prej zgodilo v Havlovi hiši in da je nesrečni mož vzdignil svoje roke na milostljivega gospoda pisarja.
»To je zločinec, kateri je hotel umoriti gospoda pisarja«, odgovoril je berič, kateri je že zjutraj bil poleg pisarja in se hvalil, da je le on rešil gospoda iz Havlovih pesti. V resnici pa ga je rešila le Katrica.
Med tem so Havlu že zvezali roke. Nihče navzočih se ni upal potegniti zanj. Edino le župnik se je oglasil in Katrjca, katera se j 3 držala očetovih rek, hoteč jih razvezati.
Stari gospod župnik ni mogel v tej reči nič več storiti Ko so divji beriči dekle po sili pahnili cd očeta, prijel jo je gospod za roko, rekoč: »Pojdi, Katrica, z menoj, greva v cerkev molit in prosit Boga, da bi bil oče obvarovan.«
Havel je pogledal župnika s hvaležnim pogledom. Da bi se on ubranil sedaj toliki sili, to je spoznal, da je nemogoče. Za to bi mu sledila gotova smrt. Ubili bi ga kot upor-
nika. Torej se je dal raje odgnati. Šli so po | polju, kjer so njegovi sosedi delali tlako. Ko-i robač se je med tem mnogokrat vzdignil in padel na ubogega Havla. To pa še bolj zato, da so to videli njegovi prijatelji.
»Zakaj me biješ, surovež?« kriknil je Havel. »Vsaj vidiš, da itak grem«. Bilo mu je čez vse težko, vse to prenašati.
Namesto jednega udarca vsulo se jih je zdaj še premnogo nanj. Oa pa je umolknil, stisnil zobe, da bi mu ne ušla zopet kakšna beseda. Tlačani so se ogibali v stran, da bi jim ne bilo treba gledati tega prizora. Njihove pesti so še bolj krčevito prijele za orodje, samo pogled na množino beričev jih je še krotil. Komaj da so premagovali svojo razburjenost.
Beriči so dospeli v grajščino in vrgli ubogega jetnika v temno ječo. Roki so mu pustli zvezani, boječ se, če ga oproste, da bi utegnil v svoji jezi in skrajni sili storiti kaj hudega. K temu bi mu morda še prišli na njegov klic tovariši robotniki na pomoč.
Havel je ležal tu na goli zemlji in premišljal, zakaj mu je ljubi Bog poslal toliko trpljenja. Saj je bil vedno bogaboječ in vedno se je k Njemu zatekal v nadlogah z molitvami in prošnjami. Moliti je začel tudi seda in goreče prosil, naj bi On držal v tej težk
Sevnice, bralno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, izobraž društvo v Št. Pavlu i pri Preboldu, iz Brežic, Št. Ilja, iz RuS, Sred. Gasteraja (g. župan Kurnik), mladenič Lilek ter mncgo drugih iz Kranjske, Koroške in Primorske.
Drugi dan v torek so korakali vsi Štajerci pevaje slovensko pesem na Bled, poklonit se blejski Maturi Božji. Vsled jasnega vremena je bil videti krasno nas Triglav. Na Bledu so se Štajerci čudili, da ima ta biser slovenske zemlje tako nemško lice! Popoldne »o se odpeljali Štajerci v središče Slovenije belo Ljubljano, kjer so jib Ljubljančani zelo slovesno sprejeli. V imena katoiisko-narodne stranke pozdravil jih je deželni odbornik g. P o v š e, ki je v svojem govoru pov Jarjal, da narod, ki ima tako slavnega buditelja kakor je rajni Škof Slomšek, ne more propasti. Zaklical je došlim gostom: Živeli naši bratje, Štajerski Slovenci. V imenu katol. narodnih žen ljubljanskih je pozdravila gospa Mede-nova. Voditelj miadeniske zveze na Štajerskem č. g. kaplan G o m i 1 S e k se je zahvalil za tako krasen sprejem ter zaklical vrlim spre-jemvalcem: »Katoliško slovenski bratje, Bog vas živi!«
V nepregledni vrsti so korakali na to gostje Štajerci na čelu z godbo in zastavami v mesto pred mestni dom. Tam je razkazal načelnik požarne brambe g. Strici prijazno celo upravo požarne brambe. S posebno pozornostjo so si mcžje in mladeniči gasilci ogledovali novo lestvo, ki je čez 30 metrov visoka. Prijazni Ljubljančani so na to razkazovali go-ftom mesto, med drugim so si ogledali tudi muzej, katerega ogledovanje je deželni odbor prijazno dovolil. Zvečer se je vršil na vrtu Kozlerjeve gostilne velika ljudska veselica na čast štajerskim gostom, katere je pozdravil g. dr. Krek. Predsednik katol. izobraževalnega društva v Studencih pri Mariboru g. Čagran je imel na to sledeči krasen nagovor:
Mili bratje mi Slovenci! Ta sestanek, ki nas je sedaj tukaj združil, je zadnji prizor prekrasnih slavnostij, katerih smo bili priča na lepi kranjski zemlji. Dovolite torej, da v imenu slovenskih Štajercev, kot predsednik izobraž društva v Studencih pri Mariboru Se enkrat pozdravim ljube nam kranjska brate, posebno one, kateri so se nam še le dsnes v beli Ljubljani pridružili. Hvala vam brat e za lepi sprejem danes na kolodvoru, hvala vam za to, ds ste nam ljubeznjivo razkazovali mesto, vaSo prestolico, hvala vam tudi za to, da nam sedaj delate tukaj vsled svoje prijaznosti Se v zadnjem trenotku druščino. Mili bratje, v teh dneh se nismo
na Kranjskem naužili samo lepote v naravi, ne samo bratske prijaznosti, ampak kar je največ vredno, naužili smo se tudi krepkega katoliško narodnega navdušenja. Spoznali zopet smo, da so le možje tega naziranja res naši prijatelji. Liberalna inteligenca se nas sramuje povsodi, noče naše družbe, vi pa nas ljubite in nam hočete pomagati do izobrazbe, ki je podlaga vsake samostojnosti. V zahvalo za to pa obljubljamo zvestobo vaSim nazorom, vašemu programu, vam pa ljubezen in prijateljstvo. Pod zastavo katoliSko-narodno, ki tako zmagovalno vihra po divni kranjski deželi, pod to zastavo hočemo tudi mi slovenski Štajerci korakati. Živeli torej katoliško narodni somišljeniki, živeli vrli naäi bratje 1
Č gosp. kaplan V r a č k o je proslavljal krasen in vzvišen pomen tega shoda ter poročal o 70 letnem mladeniču - starčku, ki se ni dal odvrniti od udeležbe vkljub svoji starosti. V imenu kmetov je govoril naš vrli kmetski poslanec g. R o s k a r, ki je polagal mladeničem na srce, naj bodo vrli, neustrašeni boritelji za vero in narodnost. Bog živi voditelje in nam daj, da bomo izpolnjevali nauke, ki smo jih danes slišali. Mladenič Žebot je govoril v imenu šentiljske zveze ter poročal o hudih bojih, katere bijejo z narodnimi janičarji v slovenskem Port Arturju — Št.,Ilju. Poslanec Schweitzer je povdarjal, da smemo te dneve zapisati z zlatimi črkami v slovensko zgodovino, ker smo se zbrali na god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v tako veličastnem številu. G. Zamuda z Murskega polja je v svojem izvrstnem govoru primerjal današnji shod z rojenjem čebel. Kakor se iste samo tje vsedejo, kjer je njih matica, tako so se tudi naši mladeniči vzdignili ter prišli k svoji M teri Mariji. Dežel, odbornik g. P o v š e Se enkrat poživlja na skupno delo s kmečkim ljudstvom, kjer se je Se edino ohranila slovenska beseda. Mladenič Fr. Ver se zahvaljuje za krasne dneve, ki jih danes zaključujemo ter poživlja k delovanju po vzgledih, kateri vlečejo, med tem ko besede samo mičejo. Mladenič S e k o 1 iz Jarenine izraža svoje srčno veselje nad prijaznostjo bratov Kranjcev, ki naj bodo naša zaslomba v boju ob nemško-slovenski meji. Posebno hud je tukaj nemškutar, ki se rojen Slovenec Stuli za Nemca, ravno tako kakor če bi hotela krava postati vol.
»Daničar« g. Žnideršič je poročal, s kakim veseljem da so prihiteli akademiki na to slavnost, kjer se zbirajo stebri domovine. G. R o ž m a n razvije program, ki pelje proč od Gradca, poživlja k trdnemu izpolnjevanju gesla »Svoji k svojim!« ter izroča pozdrave
na štajerske matere, žene in mladenke. Govoril je tudi č. g. K o r o S e c. C. g. kuralt Abram nam je razkrival svoja čustva pri pogledu na Triglav in Marijino cerkvico. Delavski vodja Gostinčar nam je z njemu prirojeno živahnostjo dokazoval, da leži prihodnost naroda in njega gospodarski obstoj v žuljavih rokah. Priporočal je organizacijo, strokovna društva iij združevanje. Kakor je dvanajst ubogih ribičev začelo spreobračati ves svet ter ga učiti, tako mi ne smemo obupati, ampak vztrajno naj dela vsak, pa ne samo za se, ampak vsak naj dtla za vse. Z rekom iz sv. pisrna: »Ako se boste ljubili med seboj, ste moji otroci«, je zaključi! svoj izvrsten govor. Č. g. G o m i 1 š e k »e je s kratkimi besedami zahvalil Mariji, da .se je slavnost tako lopo obnesla. Pozval pa je tudi navzoče, naj zakličejo prireditelju č. g. Luki Smolnikarju trikratni »živijo!« Mladenič K o-v a č i č iz Št Patra pri Radgoni je izročil pozdrave šentpeterske zveze ter navduševal svoje tovariše na boj zoper laž in nemčur-stvo. Mladenič N o v a k od Sv. Urbana pri Ptuju nam je povedal vzroke, ki so nas privedli sem. Ljubezen do Marije in domovine. Pozival je mladeniče, naj razširjajo dobro časopisje. H koncu je vskliknil: »Naprej mladeniči z Bogom in Marijo za naSo krasno slovensko domovino!« Posestnik Vošnjak iz Braslovč dobi h koncu besedo ter nam priporoča v svojem vrlem govoru stanovitnost v verskem in narodnem oziru. Ker je bil s tem vzpored oglašenih govornikov končan, se zahvali predsednik dr. Krek vsem došlim, prosi, naj si ohranijo v srou, kar so lepega danes tukaj slišali ter zaključi zborovanje. Pri tem mu prirede mladeniči burne ovacije ter mu zakličejo trikratni »živijo!«
Kmalo na to so odkorakali Štajerci na vlak, da se popeljejo na Štajersko nazaj.
Bog daj, da bi ta shod obrodil veliko sadu ter da bi se izpolnilo geslo nekega govornika: »Mi gremo naprej, mi mladi!«
Rusko-japonska vojna.
Gibanje čet in dogodki na anhem.
Japonci hite, da bi čim preje prišlo do kake večje bitke, ker deževna doba v Mandžuriji se je že pričela Vse okolu Niučvana je baje pod vedo, ceste so spremenjene v močvirje, tako da je skoro nemogoče, prevažati topove. To bo Japonce znatno oviralo, Ruscm pa koristilo. Murda se bedo Rusi umikali; Japoncem bo radi deževne dobe
poizkušnji nad njim svojo mogočno roko in ne dopustil, da bi mu sovražnik vzel življenje.
Čutil je, da je njegov položaj sedaj zelo nevaren. Vzdignil je reko na vsemogočnega graščinskega uradnika. Ne bo se sedilo, zakaj je to storil, na kateri strani je krivda ne bo se uvaževalo, da je bil k temu prisiljen po nezaslišani surovosti pisarja. — Konečno je zaspal. Spanje mu je bilo nemirno, kajti od nepravilnega ležanja na trdih tleh bolelo ga je vse. Ležati je moral na strani, ker roki je imel zvezani na hrbtu.
Zjutraj se ni mogel skoro nič ganiti. Berič ga je priganjal naj vstane. Ker se pa ta še ni vzdignil, udaril ga je z bičem parkrat in zraven zaklel.
»Ubij me, izmuči me, ti gosposki rabelj! Saj tudi za tebe pride čas, ko ti bo kmetski človek dober, da bi ti podaril kos kruha, da ne pogineš od gladu.«
Nov udarec je sledil tem besedam. Pri premetavanju si je ranil Havel obraz in ob enem se umazal.
»Gotovo se še kedaj spomniš na me, ti neusmiljeni...«
Zopet je nekaj udarcev padlo na nesrečneža. Nato je razljuteni berič odšel.
Bilo je že poldne, ko se je siromak zopet zavedel. Okoli njega je bilo nekoliko graSč;nskih hlapcev. Vidavši, da mu je slnbo,
niso ga vznemirjali, to pa ne iz usmiljenja do njega, temveč da bi njegova slabost jim ne izkazila radosti nad njegovim trpinčenjem. Pomagali so mu na noge in ga peljali na grajski dvor. "Tam je stal pripravljen visok lesen osel, čegar hibet je bil ostro obrezan. Na to mučilnico so ga posadili.
Čisti zrak na prostem je reveža nekoliko vzdramil. Šb bolj pa hripavi glas gospoda pisarja, kateri se jn oglasil šzaa pročelja gradu]:
»Štiri ure na oslu in pa petdeset palic na vrh!« glasila se je njegova sodba.
Revež se je stresel. Gotovo da ne prenese te štiri ure. Ali če jih Se prestane, petdeset palic ga potem gotovo bbije. Poiolčejo ga do smrti. Komaj se je nekoliko časa držal na ostrem hrbtu osla. Solnce je sedaj grelo z najhujšimi žarki, da je bilo stanje vsled vročine že neznosno. Siromaka je jela boleti glava, žeja ga je mučila in bolest mu celo ' telo premagovala, Gospod pisar pa, kateri je | takrat neomejno vladal, kajti pravi oskrbnik j je bil iz neznanega vzroka pozvan v mesto h gospodu grelu, ta pisar je pohajkoval okolu nesrečneža ter so posmehoval njegovim mukam.
Zunaj pred gradom se je zbralo nekaj ■ Ijudij. Prišli so na dvorišče. Na čelu jim je bil gospod župnik.
»Prišli smo vas, gospod pisar, prosit za
tega nesrečnika. Odpustite mu zavoljo usmiljenja božjega!«
»Kaj, tudi vi se družite s temi uporniki?« zakričal je pisar.
Stari župnik se je nasmehnil. »To niso uporniki! Prišli so le prosit. Kdor pa prosi, ta ni upornež Odpustite mu!«
»Zato menda, ker me je hotel zadaviti!«
»Sami ste ga razburili. Z ljudmi morate ravnati po človeško. Saj so vendar ljudje!«
Pisar se je razljutil. »Naznanim to višjim, da vi ljudstvo ščuvate proti nam!«
»Naznanite, moja vest mi pravi, da ravnam pošteno!«
V tem trenutku je padel Havel z osla. Zavest ga je zapustila. Ljudje so se z glasnim krikom vrgli k njemu. Katrica ga je ob-objemala gorko plakajoč. Nekateri prineso vode in reveža umivajo. Ko odpre oči in zagleda poleg sebe Katrico, se bridko nasmehne.
»Še smeji se! Kaj vraga mu je! Na klop ž njim, da dobi batine!«
»Odpustite mu to, gospod! Bog vam tega ne bo pozab.l!« prosi župnik.
»Rekel sem m vi mirujte«, zakričal je pisar iznova.
Beriči s*"» prinesli dolgo klop.
»Milost!« kričali so kmetje.
»Sramota vam, gospod, da tako mučite
pluli 20 milj na jug, so opazili sovražno brodovje, obstoječe iz 21 ladij in 30 torpedovk. Vsled sovražnikove premoči se je rusko bro-dovje umaknilo in se zopet zasidralo ob redi. Japonci tega niso poizkušali preprečiti, pa tudi približali se niso. Nočni napad japonskih torpedovk so Rusi uspeSno odbili. Ob obrežju so Rusi našli 12 torped, katere so Japonci izstrelili v veliki oddaljenosti. Najmanj dve japonski torpedovki sta se potopili. Drugo jutro so se ruske ladje vrnile v luko. Poročilo admirala Togo, da je Rusom potopil bojGo ladjo oblike »Sebastopol«, ni resnično.
Šest ruskih torpedovk, ki so plule v luko Genzan, so oddale 200 strelov, potopile neki parnik in vse ladje v luki. Nato so torpe-dovke plule zopet iz luke in se pred luko pridružile ondi čakajočim rnskim ladjam, nakar je rusko brodovje odplulo. Na poslopjih obstreljevanje ni napravilo veliko Škode. Japonsko brodovje, ki je pozneje prišlo iskat rusko brodovje ter je zasledovalo, ni našlo Rusov nikjer več. »Beri. Tagbl.« poroča iz Šanghaja: Rusi so porabili popravljanje japonskih bojnih ladij za izlet proti Okišimi in so potopili 2 do 3 prevozne parnike ter streljali na utrdbe. Pred Port Arturjem Japonci baje nimajo nobenih velikih ladij več na razpolago. S prevoznim parnikom »Sado-maru« so se potopili bržkone veliki obležni topovi. Ker japonskih prevoznih parnikov ne spremljajo križarice, prevladuje mnenje, da je mnogo japonskih ladij v ladjedelnicah.
General Nogi potopljen.
Iz Vladivostoka se dodatno poroča, da general, ki je bil z ladjo »Sadomaru« potopljen, ni bil Ojama, ampak Nogi, poveljnik četrtega armadnega zbora japonskega. Na tej ladji so bili tudi težki topovi, namenjeni za obleganje Port Arturja.
Ruski listi poročajo iz Liaojana: Iz Port Arturja dohajajo jako vesela poročila, ki kažejo junaštvo našega brodovja. Portarturako brodovje se je spustilo na odprtem morju s sovražnikom v boj. O obleganju naše trdnjave se ne more govoriti, ker obleganja v resnici ni. Čete portarturske armade so oddaljene še od utrdb 14 vrst. Neka japonska torpedovka je potopila parnik, na katerem je bil poslanik s to vestjo. Ta pa se je rešil na drug parnik, ki ga je privedel v Hajčov.
Vest, da je Port Artur od morske strani prost, se potrjuje. Tudi dovažap še vedno živila v trdnjavo. Ko je poslanec odpotoval, pomorska bitka še ni bila končana.
Politični ogled.
Pruski Poljaki. Poljaki v Prusiji bi jejo že desetletja hud boj za svoj obstanek. Pruska vlada jih hoče s silo ponemčiti. V zbornici so poljski poslanci s pomočjo katoliškega centra zopet odločno pobijali nov zakon, ki ga je pruska vlada predložila deželnemu zboru. Namen zakona je, da pruska vlada na vsak način omeji in, če mogoče, zatre poljski živelj. Protivna večina je ves čas med razpravo delala šum in neslane opazke nasproti govornikom, ki so dokazovali krivice novega krutega zakona. Ker je bila večina gotove zmage, zato je s krikom skušala potolažiti svojo slabo vest. Čutila je dobro, da kuje proti Poljakom novo krivico, ki je v nasprotju s prusko ustavo. Najkrutejši je § 13., ki določa, da brez dovoljenja od vlade oče ne sme svojega posestva razdeliti med otroke, ne postaviti nove hiše in tudi razrušene ne popraviti. Ta določba meri naravnost proti Poljakom in je v jasnem nasprotju z ustavo, kakor so dokazovali poljska poslanca Dziem-bovvski in Czarlinski ter člana katoliškega centra dr. Bachem in Roeren. Toda vsi ugovori so bili bob ob steno, ker pruska vlada hoče s silo nemški živelj razširiti do ruske meje — čez poljske glave in grobove. Zakon je obveljal z 207 glasovi proti 105. Toda upajmo, da Poljaki preneso tudi ta udarec.
D o p i s i.
Šmartno na Pohorju. (Grozen samomor. — Nova cesta. — Občinska deska.) Malokdaj se bere kaj iz našega Pohorja, pa še takrat nimamo kaj veselega poročati. V torek popoldne pred praznikom sv. Petra in Pavla gre, kakor po navadi, mežnar zvonit večernice v zvonik. Tu zapazi skozi lino, da leži za mrtvašnico, ki je kakih 40 korakov vzhodno od zvonika, raztegnjen človek, kakor bi spal. Hitro gre tja in vidi pred seboj — samomorilca. Bil je namreč mrliški ogleda in grobokop Jakob Pliberšek, po domače Grosov Jakec. Prizor
nemogoče, uspešno prodirati za njimi, med deževno dobo bode pa sibirska železnica pripeljala Rusom dovolj vojaštva. To Japonci vedo, zato sedaj tako hite s prodiranjem, da bi čim preje prišlo do kake odločilne bitke. Premikanje čet bo morda radi dežja ustavljeno za šest tednov. Japonci se umikajo iz že zasedenih gorskih prelazov nazaj. Ruski general Keller jim sledi. Japonci se boje, da bi jim pomnožene ruske čete ne odrezale zveze s Korejo. Druga poročila pa zopet pravijo, da se Japonci ne ozirajo veliko na deževje in da prodirajo proti Ljaojanu. Kuro-patkin je pripravljen pričeti ondi bitko. Tako poroča v Novi York Emerson, ki pravi, da ima Kuropatkin 150000 mož pešcev, 15.000 mož konjenikov in 350 topov.
Združeni Okujevi in Kurokijevi armadi, ki korakata okoli ruskih čet v Kaičovu, da jim pretrgate vezi z mandžursko armado ter zasesti sotesko Dalin, sta pustili ob progi majhne oddelke. Japonska glavna moč prodira proti soteski Dalin. Energičen napad ruskih prednjih čet in vspešna operacija generala Miščenka so pognale Japonce nazaj. V južni Mandžuriji ovira deževanje dovažanje živil. Japoncem, ki se s svojimi obležnimi topovi ne morejo nikamor ganiti, grozi radi tega zelo kritičen položaj.
General Kuropatkin brzojavlja carju Nikolaju: 28. junija je pričelo okoli Dažičaa in na cesti iz Dašičae proti Čiujanu močno deževati. Japonci prodirajo, četudi počasi, v raznih smereh proti našim vzhodnim in južnim prednjim četam. Na jugu smo opazili gibanje japonskih čet, ki korakajo od juga proti vzhodu, da se zvežejo s Kurokijevo armado. Na pozvedovanju proti soteski Dalin so opazile naše čete, da so se Japonci malo umaknili. Njihove prednje straže, ki so bile močne več stotnij, so se po kratkem boju umaknile. Iz Fenvančena poročajo, da so opazili, da japonske čete energično prodirajo proti Ufankuanu in soteski Liakolin.
Dogodki na morja.
Aleksejev je poslal carju poročilo port-arturskega poveljnika o dogodkih na morju dne 23. junija: Napad japonski je bil odbit. Rusko torpedovke so zjutraj priplule iz luke ter se ustavile pri redi. Skoro nato so od-plule proti jugu po poti, na kateri so bile japonske mine odstranjene. Ko so Rusi pri-
ubogega človeka!«
Stari gospod župnik se ni ¡mogel več vzdrževati.
»Proč od tod!« kričal je pisar.
»Odženite ga z vsemi drugimi vred!«
Berič in hlapci pripravili so se kmaiu k delu. Med tem pa zaropota pred gradom kočija in se pripelje na dvorišče. V nji je sedel gospod v zlati generalski uniformi, poleg njega pa krasna mlada gospa v prekrasni obleki.
Na dvoru se je vse začudilo ob pogledu na ta prizor. Gospod pisar pa ni bil preveč presenečen. Priskočil je naglo h kočiji, na kateri je bil naslikan knežji znak in se globoko priklonil.
Od druge strani pa je planila h kočiji Katrica in ulovivši roko gospe, jela je s srce pretresujočim glasom prositi za milost svojemu očetu.
Gospa se je nagnila k nji in jo pogladila z roko po laseh.
»Kaj se je zgodilo?« jo je ogovorila.
Govorila je češki, samo da nekoliko s tujim naglasom, kar je bilo slišati tako milo in prijetno.
»Hočejo mi Ubiti očeta!«
General je že skočil iz kočije in nato pomagal soprogi. Berič je med tem odganjal Katrico.
»Takovega upornika imamo tukaj! Hotei me je zadaviti!« govoril je naglo pisar. »Blagovolite, milost, s tem nikakor veliko vznemirjati se!«
»Imate li srce v telesu, gospod general, pomagajte temu nesrečnemu možu! Ni storil
nič druzega, nego hotel kot kristjan pokopati svojega umrlega očeta in ni mogel prenesti imena pasji rod. Vsaj je vendar on tudi človek! Vrh tega bil je cesarski vojak in tokrat v vojski v Hocenici pri Kolinu, obvaroval je smrti svojega polkovnika«, zavzel se je župnik za nesrečnega kmeta.
»Kaj praviš?« vzkliknil je general. Glas njegov bil je navdušen. »Ta le siromak je obvaroval v Hocenici cesarskega polkovnika?«
»Da, gospod general!« pojasnuje župnik dalje. »In za to je bil povišan v desetnika in izpuščen domu.«
Naglih korakov pristopil je general k nesrečnežu. Ko ta zagleda gospoda, spoznal ga je kmalu. V očeh mu je zablisnila radost in iz ust mu je ušel vsklik: »Da, to je on! Vsemogočni Bog! Hvala tobi za pomoč!«
• »Razvežita mu roke!«
»Milost, to je upornik! Hotel me je zadaviti.«
»Zapovem, razvežite mu roke!« kriknil je general, a nihče ni priskočil.
»Bog vam poplačaj to, gospod general«, rekel je župnik in sklenil roke.
»Milost, ta je podanik naše grajščine«, ugovarjal je pisar že zopet naduto.
»Ali te grajščine sem od danes jaz gospodar, razumiš ti pisarče ? Tvoja milostljiva gospoda morala je to prodati. Ogoljufali in okradli ste jo vsi. Jaz sem jo sedaj kupil. Vas izženem sedaj vse! Oskrbnika sem že odpravil pri podpisovanju pogodbe pri gospodu grofu. Lucifer mu je gledal iz očij, ali iz tebe gleda pa sam satan! V jedni uri glej, da te ne bode več v gradu! Zahvali Bogu, da jaz
nimam tako trdo srce, nego vi tukajšni be-riči! Ta le človek mi je v Hocenicah reŠU življenje, in to meni knezu Ilskemu. Tako, sedaj ves — izgini! In vi beriči ste bih njemu desna roka! Takoj za njim!«
Beriči so šli za pisarjem z dolgim nosom. Nobenemu tu ni bilo za smeh. Zapustiti gosposko službo, kjer niso nič delali, dobro živeli, po gosposko se imeli, pa — revno ljudstvo odirali.
Knez Ilsky bil je svojim podanikom dober gospod. Havla je imenoval za svojega oskrbnika. Tlako je znižal za polovico in novim uradnikom, ki jih je nastavil, zapo-vedal, naj z ljudstvom ravnajo pošteno in pravično.
Kmetje so dobrega kneza kar oboževali. Kako tudi ne? Pokazal je, da ima srce za ljudi in ne sodi jih kot — pse!
Nekega dne našel je Havel ob robu polja človeka, onemoglega od gladu. KaSljal je in bolestno zdihoval: »Imam nogo zlomljeno in slabo ozdravljeno. Od tukaj so me bili odgnali; dobil sem službo hlapca na bližnjem gradu. Tam so mi kmetje zlemili nogo — sedaj gladujem! Vlačim se okoli, ker šepavca ne vzame nihče v službo. Vsled tega me tudi povsod izženejo.«
Havel je spoznal bivšega beriča, svojega muči tel ja; tudi ta ga je spoznal: »Havel, tvoje prerokovanje se je nad menoj izpolnilo!«
Držal je v roki kos od Havla mu podarjenega kruha ter krevsal dalje med ljudstvom po okraju. Živel je sedaj od usmiljenja onih, katere je prej tako neusmiljeno odiral.
je bil strašen. Z britvijo, ki je ležala na njegovi strani, prerezal si je prejšnji dan cb 5. uri popoldne, kakor sam sporoča v svojem testamentu — žile med lakti na obeh rokah. Mož, ki je bil nad 60 let star, je živel v domačem prepiru s svojo mačeho, ki je precej mlajša od njega. Zato se je tudi z bridkimi besedami spominja v svoji oporoki.
—	Pri ljudeh je bil sploh priljubljen zaradi svoje mirnosti; nikomur ni rekel žal besede. Občna sodba je ta, da je zapil svojo mladost
—	zapravil je precej lepo dediščino — a na stare dni je obupal. To so nasledki pijančevanja mladine. Pa še nekaj druzega se tukaj opazi. Bil je rajni Jakec sin jako premožnih starišev, ki so bili tukaj najboljši krčmarji, kar jih kdo pozna, pa so malega sinčeka jako raz vadili, tako, da je komaj odrastel že obema delal veliko žalost. Toda neskončno pravični Bog ne pusti zaničevati svojih za-povedij. Ker rajni Jakec ni hotel spoštovati svojih starišev, izgubil je za plačilo najprvo mater, potem še očeta, zato pa dobil mačeho, radi katere je, kakor sam piše, šel v smrt. Bil je prebrisane glave in bi še lahko kaj več postal, kakor je bil, namreč: oglednik mesa, mrliški ogleda, grobokcp in sel krajn. šol. sveta. Mi mu iz srca želimo, kar sam piše v svoji oporoki, katero je s klobukom, očali in uradnimi spini vred pustil v mrtvašnici, naj bode neskončno usmiljeni Bog tudi njegovi duši milostljiv.
Okrajna cesta iz Slov. Bistrice v Šmartno letos nekaj bolje napreduje, nego lansko leto. Trasirana je že skozi do vasi m menda bo tudi kje do septembra izročena občnemu prometu. Znamenito je to, da sta oba inže-nerja in paznik trdi Nemci, ki komandirajo naše ljudi. Menda bi še bili dobili delavce iz »rajha«, ko bi ne bili vezani na pogodbo, da morajo jemati bojda le domače delavce. Res, da se nahajajo tudi pri nas nekateri, ki znajo nekaj nemških besed, pa se s temi pri Nemcih in nemškutarjih sladkajo, kateri jih v zahvalo zasmehujejo. Pamet! Zavest! Kje ste?! — Šmartinčani, vzbudite se že vendar enkrat iz narodne zaspanosti!
Občinska tabla se je dolgo časa vojskovala proti hudim viharjem, kateri tukaj razsajajo vzlasti po zimi. Pretekla zima pa je dotični hlod oropala njegovega, sicer ne posebno lepega okraska. Upamo, da bo županstvo kmalu oskrbelo drugo s samo slovenskim napisom!
Toča je po nekaterh krajih naše župnije naredila grozno škodo. Žito so morali pokositi. Tudi nekateri vinogradi so za par let vničeni. Stolkla nam je tudi sadni mošt. Kjer je pa ni bilo, pa letina prav lepo kaže.
—	Bog nas varuj nesrečne smrti in treska ter hudega vremena!
Razne stvari.
Iz domačiM kraj«?.
Predavanje t Skokah. Šs enkrat opozarjamo na velezanimivo predavanje g. prof. Majcena v Skokah, v nedeljo popoldne, dne 10. t. mes. Skoke so oddaljene kake pol ure peš od železniške postaje Hoče. Pot vodi skozi Rogozo. Najpripravneje je odpeljati se z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 2. uri in 34 minut. Po predavanju bo prosta zabava. Vrnitev v Maribor ob 7. uri in 25 minut zvečer. K obilni vdeležbi vabi »Slovensko zgodovinsko društvo«.
Politična shoda priredi »Sava«, katol. politično društvo za brežiški in sevniški okraj v nedeljo, 24. julija t. 1. pri Sv. Antonu, politična občina Blanca pri Sevnici; v nedeljo, dne 31. julija t. 1. pa v D o b o v i pri Brežicah. Na obeh shodih bo poročal državni in deželni poslanec g. J. Z i č k a r.
Osebne vesti. Profesor na občinski gimnaziji v Bregencu g Franc M ii n c h e n pride na drž. gimnazijo v Maribor, profdsor na občinski gimnaziji v Bregencu Franc S c h r e m p f pride na državno gimnazijo v Celje, profesor na učiteljišču v Mariboru dr. Martin W u 11 e pride na državno gimnazijo v Celovec. Za pravega učitelja na drž. gimnaziji v Celju je imenovan dr. Rudolf K r o e n i g iz Melka; za začasnega učitelja na državni gimnaziji v Celju je imenovan V. H a 1 u š a. Torej sami nemški profesorji na gimnazijah, katere obiskujejo skoro samo slovenski dijaki. — Davčni ofi-cijal Alfons Sorglechner je prestavljen iz Bruka ob Muri v Celje.
Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu zaradi prehudega naliva niso bili tako polno-številni kakor bi bili ob lepem vremenu. Vendar smo jih opazili iz Maribora kakih šest samo na Pohorju in nekaj tudi po Slovenskih goricah. Vsa čast vrlim prirediteljem, ki se tudi dežja niso ustrašili, da so počastili na tako krasen način spomin slovanskih bla-govestnikov!
Cesarjeva zahvala. Vseslovenski mla-deniški shod na Brezjah je presvetl. cesarju brzojavno izrazil zvestobo in udinost Sinoči je preč. g gen. vikarij Janez Flis prejel iz isla naslednjo brzojavko. Nj. c. in kr apostolsko Veličanstvo je blagovolilo hvaležno vzeti na znanje pri slavnosti Marijinega jubileja na Brezjah izraženo zagotovilo neo-mahljive udanosti in zvestobe.
Iz Sv. Petra pri Mariboru se nam poroča: Ž4 večkrat sem opazil pri naših ljudeh, ki pridejo iz mesta, da imajo »Štajerca« v rokah. Izvedel sem od njih, da ga dobijo v trgovini Murko v Melji. Ali misli trgovec Murko, da bodo ljudje rajši k njemu hodili, če »Štajerca« oddaja? Marsikateri je ž« rekel, da se takšne štacune ogiba, kjer »Štajerca« predajajo! — Pri nas je bilo sadje jako polno tudi vinogradi so lepo kazali. V nedeljo popol. se je pa nad Sv. Petrom pri Mariboru pretrgal oblak, in je naredila voda in toča obilno škode. Cesta v Melji je bila tako zasuta, da večji vozovi niso mogli voziti.
Iz Veržeja. V Veržeju je umrl na Aloj-zijevo tržaški sin Matija Horvat, ne pa M. Krepek, kakor smo zadnjič napačno poročali. Pogreba se je vdeležilo obilo občinstva.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Ob času birmo-vanja pri Sv. Juriju ob Ščavnici so blagovolili Njih milost prevzvišeni gospod knez in škof se vvrstiti med dobrotnike društva z* zidanje nove farne cerkve z darom sto kron, za kateri velikodušni dar jim najsrčnejšo zahvalo izreka odbor.
Velika Nedelja. Prošlo nedeljo se je vršilo tu zborovanje slov. kat. polit, oruštva »Sloge« iz Ormoža. Udeležilo se ga je velikansko število mož in mladeničev iz celega ; ormoškega okraja. Sklenilo se je več važnih j resolucij. Zaradi pomanjkanja prostora je mo- ! ralo izostati za danes obširno poročilo o tem velevažnem shodu in je priobčimo prihodnjič.
Sv. Peter pri Radgoni. Dne 1. maja je bilo blagoslovljeno novo pokopališče. Prva je bila pokopana na njem vrla kmetica v Ščavnici, Alojzija Kocbek. Ravno mesec~dnij pozneje pa so položili vanj k večnemu počitku drugo Ščavničarko, Liziko Duh, sesti o gdčne učiteljice Amalije Duh. Bodi obema rajnima po dolgi, hudi bolezni žemljica lahka! Z mestne župnije je bil prvi pokopan na peterskem novem pokopališču samomorilec Alojzij Hi fer, ki si je pognal v noči 25. jun. na ulici krogljo v srce. Vzrok je nesrečna ljubezen. — Cerkveni stolp je dobil novo lično streho, katero je napravil znani kleparski mojster, domačin Janez Lsinčič. Dae 3. julija o priliki birme je zaplapolala na njej prvikrat slovenska zastava. Mil. škcf Mihael sami pa so blagoslovili nov pozlačen k.ižza zvonik; po lepem nagovoru mil. nadpastirja jo vpričo njih in velike množice ljudstva spretno mojster križ v. jabelkom vzdignil in
pritrdil vrh zvonika, raz katerega je še za-
donelo par lepih zdravic, ki so se kenčavale s krepkimi »živio«-klici gledalcev.
Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Slavno je zmagala — slovensko narodna stranka na Crešnjevcu pri Slov. Bistrici dne 27 jun. t. 1. pri občinskih volitvah v vseh treh razredih. »Štajerčeva« stranka pa je propala in poražena je s svojim voditeljem L. Ktesnikom, znanim propalim nemšku-tarskim kandidatom. — V prihodnji občinski odbor pridejo sami zavedai narodnjaki — in zanesljivi katoliški možje. Veselje je nepo-pisljivo. Omeniti moram, da je znanega voditelja »Štajerčeve« stranke na Crešnjevcu zapustilo skoraj vse; da niso prišli volit iz občine Vrhloge, bil bi še kot odbornik propal. Domači pa ga več ne marajo. To je značilno. Možje, ki bodo sedeli tri leta v prihodnjem občinskem odboru so izvoljeni: I. razred: Franc Brumec (Kajzer), Štefan Repnik, Gregor Koren, Franc Brumec (Petriček); II. razred: Simotr Pušnik, Matevž Sovšak (Tizel), Janez Kmetec, Blaž Lah (po žrebu odločen) in v III. razred: Jožef Lah, Lovrenc Unujek, Janez Hajdnik, Ludwig Kresnig, torej samo še dva od »Štajerčeve« stranke sedita v novem odboru — »ŠLajerc« je sojen. Pomenljivo je, da so se že pred jednim letom vršile občinske volitve za občino Črešnjevec, a Kresniku ni bilo prav in njegovi stranki, da je nekaj narodnih odbornikov prišlo v odbor. Vložila je Kresnikova stranka priziv — in zdaj se je katoliško narodna stranka še bolj zjedinila in organizirala. Zmaga je še sijajneiše — izpadla za katoliško narodno stranko. Živijo! Izvedeli trno, da je tudi slovenjebistriški Sliger, ki je obogatel od slovenskih grošev, pisal v zvezi s Kresnikotn in moledoval ces. kr. južno železnico, da pošlje k občinski volitvi svojega zastopnika na volišče. Toda ta želja se jima ni izpolnila. Veselje je ne-popisljivo. Živeli slovenski in zavedni narodni katclški možje! To je najboljši odgovor na one napade, s katerimi vas »Štajerc« ob vsaki priliki obsiplje in zasmehuje zavoljo vaše zavedne narodnosti. Kresnika so zapustili tudi Leskovčani in Staroložani, izvolili so svoje zastopnike in tudi predrli. Da bi se tudi še drugim v glavi zdanilo. Dan 27. junij ostane v vednem spominu!
Iz marenberskega okraja. Vkljub neugodnemu deževnemu vremenu se je v Vuhredu na predvečer godu slov. apostolov sv. Cirila in Metoda na prijaznem griču, kjer je pozidana kapelica sv. Flonjana, zažgal veličasten kres, na katerega so se ljudje opozorili z nekaterimi streli iz možnarjev. Zaži-ganje kresa ravno na tem griču je prav pomenljivo, ker so lansko leto, ko je Zemlja-kovo posestvo še bilo lastnina marenberškega usnjarji, posilinemški heilovci ondi zakurili in obhsjali »Sonnenwendfeuer«, letos pa je posestvo postalo lastnina slavnoznane narodne rodbine Pahernik. Pričakovati je torej, da se v tem okraju bolj in bolj razvije narodna zavest, katero so, kakor znano, z vso silo skušali zatreti marenberški posilinemci in pročodrimovci. Saj je še gotovo marsikomu v spominuj da so celo v deželnem zboru štajerskem zagnali krik zoper slovenske zavode v Marenbergu, tako da je okrožno sodišče poslalo iz Maribora dr. Torggler-ja in cenilne može v Marenberg, naj bi se zaprla trgovina in porušila posojilnica, pa se ni dalo, ker ni bilo nikakega tehtnega vzroka k temu, amp^k je to le bila želja pročod-rim-jkih junakov in pristašev »Slov. Naroda« in »Štajerca«. Sedajnemu načelstvu posojilnico se je posrečilo s pomočjo spretnega revizorja zadružne »Zveze« v Ljubljani narodne zavode tako vrediti, da je od pok. notarja Kocbeka kupljeno hišo dalo v najem narodnemu podvzetnemu trgovcu, hišo pri »Stari pošti«, kjer ima posojilnica uradno izbo, je pa v najem vzel gostilničar, ki se je semkaj preselil od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Tudi nekdajnega konsumnega društva podružnica v Ribnici je prodana narodnemu trgovcu, ki je obenem v najem vzel Tandler-
jevo gostilno. Enako je vrejeno na Muti in < v Breznem. Potemtakem je po vseh važnih krajih priskrbljeno, da se lahko zvršuje geslo: »Svoji k svojim« in se zamore otresti jarem nadutih pročodrimovcev in zagrizenih nem-škutarjev.
Lemberg pri Šmarju. Dne 29. m. m. je povozil neznan kolesar posestnico Marijo Bovba ter jo težko poškodoval.
Fran Josipova gimnazija v Ptuju. Sprejemna skuSnja za I. razred se vrši prvikrat dne 15, julija ob 10. uri dopol. Učenci se naj ta dan ob 9. uri v spremstvu starisev ali njihovih namestnikov v gimnaziji oglasijo ter naj s seboj prinesejo Šolsko izpričevalo in krstni list. Sprejemna taksa znaša 5 K 20 v.
Starinska najdba pri Zrečah V okolici Križevec, župnije Zreče in občine Stranice, ob veliki cesti Konjice—Celje je posestnik g. Vinter v Zrečah na novo kupljenem posestvu nedavno napravil opekarno. Ko so delavci kopali zemljo za opeko, so zadeli blizu dva metra globoko na rimske kamene z napisi. Največji je visok 178 cm in Se mu na vrhu manjka nastavek, drugi 86 cm, tretji pa 84 cm. Pozneje so našli Se dva manjša kamena, od katerih pa ima le eden odlomek napisa. Nad travnikom, v katerem so se nasii ti spomeniki, se vzdiguje visok, precej strm breg, na katerem se Se dobro pozna, da se je nekdaj splazil in ta plaz je najbrž zasul tudi dotične kamene, oziroma jih potegnil s seboj iz višjega mesta v nižavo. Kakor kaže oblika in raztreseno črepovje na vrhu, je v davnem času bila tu naselbina. Mimo je vodila rimska cesta, ki se Se na mestih pozna. Blizu teče potok Koprivnica, ki je nekdaj Rimljanom mnogo nagajal. Še sedaj se vidi na enem delu kos cestnega tlaka. Posestnik g. RuSnik, ki je pred več leti napeljal potok v novo strugo, je zadel celo na star rr ost. Zaradi plazov in potokov, ki so razdirali cesto, so Rimljani prestavili cesto na bolj varen kraj. Šla je mimo dvorca Dobjega pri Konjicah po viSavi, ki se vleče zahodno od Zreč, mimo Jamnika, Trebnja, v Stranice in dalje proti Vitanju. Zanimivo je, da se je Se v teh krajih ohranil tudi spomin na sv. Cirila in Metoda. Vir prej omenjenega potoka Koprivnice se namreč imenuje Cirilov studenec in sicer zato, ker da sta sv. Ciril in Metod tukaj mimo Sla, jedla suh kruh in pila vodo. Ljudje Se dandanes pripisujejo tej vodi zdravilno moč. Nemogoče ni, da sta tukaj vsaj enkrat hodila sv. apostola, ker je tu mimo Sla cesta, ki je vodila v Celje, dalje v O^lej in potem v Rim. Vsekako je zanimivo, da se ni samo v Sloven. goricah v (Jarenini) ohranil spomin na sv. Cirila in Metoda, marveč tudi tukaj. Ob potoku je posestnik Klemen j ak, ki nas nehote spominja na sv. Klementa, katerega kosti sta seboj nosila. Prej omenjeno rimsko kamenje s svojimi napisi je pa znamenit kažipot za rimsko življenje in občenje v naSih krajih. Kameni so iz domačega mramorja, paganski nagrobni spomeniki. Odposlanec »Zgodovinskega društva« si jih je ogledal in bo o njih natančneje poročal v društvenem glasilu. Isti je ob stari rimski cesti v gozdu zasledil tudi stare gomile. Pri tej priliki zopet prosimo, naj se o takih najdbah hitro poroča našemu »Zgodov. društvu« in najdeni predmeti naj se mu blagohotno prepustijo za muzej. Pazi naj se tudi, da se izkopani predmeti ne poškodujejo, zlasti po napisih naj nihče ne dela potez in zarez, ampak naj se vse pusti kakor je in po mogočnosti hitro spravi na varen kraj.
Is Škal. V nedeljo zvečer proti 11. uri i je strela udarila v gospodarsko poslopje gospoda dekana. Bilo je hipoma celo v ognju, zato so morali na milost in nemilost prepustiti vso zalogo žita in krme, kakor tudi gospodarsko orodje. Iz hleva, ki je obokan, so rešili živino, tudi od ljudij se ni nobeden ponesrečil. Ker ni bilo hudega vetra, je bilo mogoče vsaj požar omejiti, sicer bi prišlo v nevarnost tudi župniSče in cerkev. Gasilci so prišli naprej iz Družmirja, za njimi pa iz Velenja in Šoštanja, a pomanjkanje vode jih
je oviralo v delu. Gorelo je Se v pondeljek j popoldne, dokler ni ploha pogasila zadnjega ognja. To je v naši fari že tretja nezgoda te vrste. Dne 16. maja je strela pokončala gospodarsko poslopje kmeta Kavtižnika, na predvečer praznika sv. ReSnjega telesa pa je udarila v stolp podružnice Sv. Jakoba in tudi tam povzročila znatno Škodo. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod!
Volitve v Št. Lovrencu. Blizu Celja je vas Št. Lovrenc nad Pražinom. Tu ni nobenega Nemca, in vendar so ondi baje Nemcem prijazni naprednjaki zmagah pri občinskih volitvah. Celjski nemSkutarji so to razbobnali po graSkih in dunajskih listih kot slavno nemško zmago. V resnici pa ni bilo nobene borbe, torej tudi nobene zmage. Le s prejšnjim županom nekateri niso bili zadovoljni. Ako pa nemški listi naglaSajo, da obč. tajnik nc ostane v službi, odgovarjamo, da se je ravno doslej nemSkutardo v obč. uradu. Novi obč. zastopniki, sami slovenski kmetje, gotovo ne bodo trpeli nemškutarstva, ker so si že poiskali tajnika, ki je dober narodnjak in povsem sposoben za slovensko urado vanje.
Celjske novice. Izpit na orgljarski šoli se vrSi dne 11. julija, pri kojem nadzorujeta ml. gospod opat Fr. Ogradi in preč. gospod kanonik Majcen. Prijatelji glasbe se uljudno vabijo. — Izlet v Bukovžlak priredi dne 10 t. m. »Slov. dela v. podporno društvo« s sodelovanjem ostalih celjskih pevskih društev. Tam „bo veselica v gostilni g. Koželja.
Šoštanj. V četrtek, dne 1. julija je z veliko hitrostjo privozilo pet železniških voz proti postaji Šoštanj. Zadeli so ob tukaj stoječe železniške vozove tako močno, da se je sedem voz popolnoma razbilo. Človek se ni noben ponesrečil. Vozovi so všli na velenjski postaji.
Pačenje krajevnih imen. Tekom zadnjih let prišle so krajevne razglednice do takega pomena, da je le še menda malo krajev, ki se še ne morejo ponašati s svojimi razglednicami. Iste romajo potem širom sveta, in človek, ki biva v tujini, daleč od ljubega doma, se nekako razveseli, če dobi v roke lično razglednico. Na isti vidi domače kraje, domačo cerkev, ali pa celo rojstno hišo. Ia to ga navda s ponosom, če more pokazati tujcem, to so naši lepi kraji, tam je moj dom. Pred par dnevi sem tudi jaz dobil slično razglednico iz ljube domačije. Ko pa vidim napis »Križooci« me je pa to zelo neprijetno dirmlo. Zakaj se pači na tak način naše krajevno ime? Ona razglednica je bila izdelana v »Miiachen«, torej v »rajhu«! Ali nimamo mar slovenskih tiskarn in umetnih tvrdk, katere nam rade volje postrežejo z sličnimi izdelki? Ali moramo res vse na-ročti od tujcev, ki nam poleg tega Se pačijo ime? Domače tvrdke si pač vzamejo toliko truda, da ne dobimo take skaze. Svoji k svojim!
Dobrnski nemčurji v »kiklah« ali po domače dobrnske nemškutarice so postale strašno »kunstne«. Ai' vam niso iztuhtale, da je beseda »koncert«, ki je stala na »vabilu« bralnega društva — nemška. Saj pravimo: Znat' se mora! Da, da, dolge, kuStrave lase imajo nekatere nemškutarice na Dobrni, a kratko — pa — paglavec je maihna žaba.
Nemščina naših spodnještajerskih nemčurjev je znana. Kdor je še ne pozna, naj si ogleda St. 50 celjske »vahtarce«, kjer se klobasari nekaj o izletu celjskih »Sokolov« na Dobrno. In taki ljudje se imenujejo »vah-tarji« nemštva na jugu našega cesarstva. Se jim pač pozna, da so se kedaj brigali bolj za »nemško« pivo, kakor pa za nemško slovnico. Da je le »tajč«! Hajl!
Brežice. Zvit tiček je neki Jan. Pongrac, ki je sedel v preiskavi pri tukajšnji sodniji. Minolo nedeljo je začel tožiti, da mu je slabo ter prosil jetničarja sveže vode. Jetničar se ga je usmilil ter mu prinese vode v celico. Ta trenutek, ko je stopil v celico, je porabil Pongrac, skočil skozi vrata ter jih za seboj zaprl. Zdaj je bil jetničar vjet, in
i Pongrac jo je pobrisal. Čez nekaj časa Se-le je slišala jetničarjeva žena klicanje zaprtega moža ter ga reSila iz zapora. Toda ubegli tiček se ni dolgo veselil zlate svobode. Kmalu ga je ujel orožnik ter ga izročil okrožni sodniji v Celju.
Najnovejše o vojni.
Petrograd, 6. julija. Ruska brzojavna agentura brzojavlja iz Ljaojana: Rusko vladi vostoSko brodovje je imelo severno od Gen-zana z japonskim brodovjem boj, ki je bil za Ruse ugoden
Petrograd, 6. jul. Armada generala Oku se umika, skoro gotovo je, da se zbere pri Port Arturju. Pri Kinčovu postavljajo Japonci težke topove. Iz Nagasakija sta odšli dve diviziji na bojišče.
London, 5. julija. »Daily Expr3ss« poroča iz Tokia, da je skuSal admiral Skrydlov priti v Port Artur. Zato je odposlal admiral Witttoft torpednega rušilca »Burukova« ter je ta dospel v Niučvan. RuSilec je zopet odplul in nekateri trdijo, da je odpeljal na krovu Skrydlova. Tu se boje, da je vladi-vostoSko brodovje potopilo nekoliko prevoznih parnikov na svojem zadnjem izletu.
Cerkvene stvari.
Zahvala. Vsem blagim darovalcem za stavbo uove predmestne cerkve Magdalenske: prisrčna zahvala! Sveta maSa se bo za nje služila 8. julija ob 6. uri. — Simon Gaberc.
Veliki romarski shodi v proslavo Marijinega jubileja se bodo obhajali v cerkvi Matere Božje Pomočnice v Puščavi nad Mariborom » sledečim vsporedom: Dne 14. avgusta popoldan ob 6. romarska pridiga in slovesne večernice. Na Vel Gospojnico dvojno slovesno epravdo in več sv. meS. V soboto po Vel. Gosp 20. avi*. dvojne večernice in romar ¿ka pridiga. V nedeljo, dne 21. avgusta (puščavsko nedeljo) dvojno slovesno opravilo in več sv. meS. 01 14.—21. se bo vsak dan dopoldne in popoldne spovedovalo. Skozi celo osmino Vel. Gospojnice dobijo verniki v tej cerkvi popolni odpustek. Ako pridejo romarji med tednom v večjem Številu ali v procesijah, naj to že sedaj naznanijo župnemu uradu v PuSčavi. Skrbelo se bo, da bodo vsi božjepotniki lahko opravili svojo pobožnost. Vlaki prihajajo v Puščavo od mariborske strani (na postajo Fal, ali Št. Lovrenc): ob 7., ob 10. dopoldne, ob 4. popoldne in ob 9. zvečer. Od koroške strani: ob 6. zjutraj, ob 9. dopoldne, ob 1. in ob 5. popoldne. Od postaje Fal je v PuSčavo tri četrt ure, od postaje Št. Lovrenc 20 minut.
Društvena poročila.
Kmet zadruga v Gornji Radgoni, ustanovljena pred štirimi leti vkljub tolikemu nasprotstvu, uspeva dobro. Imela je lani 2582 88 K prometa in 74 73 K čistega dobička. Vsak zadružnik plača 1 K pristopnine in 2 K deleža; slednji dve kroni se vrneta, če izstopi iz zadruge. Nasproti pa ostane vsakemu mnogo kron v žepu, če svoje gospodarske potrebščine, kakor: blago in platno za obleko, galico, kose, kamne, kavo, riž, sladkor, usnje itd. naročuje pri zadrugi, kar lahko potrdi vsak zadružnik.
Št. Pavel pri Preboldu. Po objavljenemu vsporedu se je vršila veselica tukajšnjega izobraževalnega društva dne 26 jun. Deževno vreme je zakrivilo, da vdeležba ni bila tako mnogobrojna, kakor je zaslužilo izvrstno igranje vrlih igralcev. Čudna prikazen pa je, da se deža najbolj straši — močni spol. Marsikdo se je tudi zanašal, da se bo igra ponavljala, a tokrat zastonj. Gladko in z dobro pogojeno ponaSo, kakor Se nikoli prej po sodbi onih, ki so videli vse predstave naSega društva, so igrale mladenke »Trojno pot v življenje«, mladeniči pa »Vaškega skopuha«. Deklamaciji Silvin Sarden-kovih: »Vesela in žalostna pesem«, »Beračica

Bajda«, je vse pozorno sledilo. Času primerno 8t> je glasila »Stara pesem o žganju«. Dve navdušeni mali Slovenki sta pa mično zapeli »Ljubezen do domovine«. Bilo je vse tako lepo, da je žal onim, ki bodo to Se-le videli morda v jeseni. — Shoda na Brezju se je vdeležilo od tod 19 mož in mladeniče v.
Društvena naznanila.
Izobražev. draitvo v Št. Janin na Dravskem polju ima v nedeljo, dne 10. t. mes. svoj občni zbor. Predaval bo tudi potov, učitelj g. Ive Bele o sadjereji. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedelo, dne 10. jul. se vrši v tukaj Sni bralni sobi čebelarski shod, na ko-jem bo potov, učitelj čebeloreje, g. J. Jurančič, poučeval v umni čebeloreji. Na ta shod se vabijo čebelarji cele domače župnije, pa tudi iz fare Sv. Lenarta in Sv. Marka. Pridite torej vsi, ki imate veselje do čebeloreje, pridite pa tudi vsi oni, ki se 9e ne pečate s to stroko; k^jti zanimiv pouk g. potovalnega učitelja ne bo nobenemu škodoval. Začetek pouka je ob S. uri popoldne. Po pouku v šoli bomo Sli k čebelarju Lu-becu na Formin, kjer bomo videli in slišali mnogo važnega in zanimivega. Ker bo to razkazovanje precej časa trajalo, bomo na vsak način postali žejni; zaradi tega se priporočamo g. Kovačecu v Oslušovcih, da nam bo v tej zadregi na pomoč prihitel. Torej na svidenje v najobilnejšem številu!
Leposlovno bralno draitvo pri Sv. Rnpertn v Slov. gor. priredi dne 17. julija 1904 slavnost v čast Brezmadežni Devici a petjem in gledal, predstavo „Lurška pastarica". Ob enem bo tudi društveni ebčni zbor.
Kmetijsko draitvo «a Teržej in okolico ima
v nedeljo, dne 10. julija ob 9. uri dopol. v šoli zborovanje, pri katerem bode potovalni učitelj g. Jelov-šek prednašal o živinoreji in obdelavanju travnikov. K mnogoštevilni udeležbi iz vse okolice vabi odbor.
Kmet. draštvo na Stari cesti priredi prihodnjo nedeljo, dne 10. julija popoldne po 5. uri v Vrablovi gostilni na Kamenščaku veselico s petjem in gladališko igro. Prijatelji krnela, pridite v prav obilnem številu.
Gospodarske drobtinice.
Kažipot do blagostanja sreče in za-dovoljnosti kmetskega stana.
>Kmetski stan, najtežji stan«, je vobče
znana govorica, a malokdo si stavi vprašanje, zakaj da je tako težek, in Se manjSe je Število onih, kateri bi na to vprašanje pravi odgovor znali. Navadno se misli, da je kmet-ski stan zato tako težaven, ker mora kmet skozi celo leto težko in naporne delati. Pa to ni tetina, saj ima vsak drugi stan tudi svoje težave in neprijstnosti. Delo je le tistemu težavno, kdor ga brez ljubezni in veselja do svojega poklica opravlja.
Vzrok temu bo preje v tem, da v vsakem drugem stanu človek lažje napreduje, pride lažje in hitreje do blagostanja, če iz nič, to so pravi brez lastnega premoženja začne. V drugih stanovih, kjer ljudje redno plačo dobivajo, lahko izhajajo, ne da bi Se posebej premoženje imeli. Če je prav n. pr. uradnik proti koncu meseca že čisto suh, kakor sc po domače izrazujemo, prvega že zopet dobi, da lahko en mesec živi in tako gre naprej. Kmet pa nima nobenega rednega dohodka. Ce je dobra letina, zasluži precej, če je srednja, manj, in če je slaba, mora stradati, ako nima od preje kaj na strani. Posledica tega je, da kmet, ki je toliko ali pa ne veliko manj dolžan kakor je vredno njegovo imetje, v sedajnih časih ne bo dolgo gospodaril, in kakor kaže bo tem hujSe za zadolžene kmete.
Poglavitni vzrok, da gre kmetski stan rakovo pot so preveliki dolgovi. Od kod pa pridejo ti dolgovi? Gotovo čez 80 odstotkov vseh dolgov izhaja od tod, ker stari predrago izroče premoženje sinom in sinovi kmetije predrago prevzamejo. Kadar se stari že ne more več ganiti ne na levo ne na desno, tedaj pa mora mladi prevzeti s Se z večjimi dolgovi, kakor jih je oče imel, ker oče po navadi obremeni kmetijo Se s kolikor mogoče velikim prevžitkom. Marsikateri stari bode rekel: Za božjo voljo, živ pa tudi ne morem v zemljo, od česa pa naj živim, če bi pre-vžitka ne imel. Starisi, kateri sinu premoženje izroče, imajo pravico in si tudi lahko veli*, prevžitek izgovore. Dolgovi pa niso premo-
ženje. Kdor bi bil primoran, sinu samo dolgove izročiti, naj ima toliko očetovske ljubezni, da sinu svetuje, naj gre ročno po svetu s trebuhom za kruhom, kakor da bi pet ali deset let kmetoval, nazadnje pa moral itak s kmetije iti. Za taksne je bolje, da kar gre in ne potrati svojih najboljših let pri nehva-
(Dalje sledi.)
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerje> o
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.

04.1'b
Listnica uredništva. Gosp. K. —: Hvala
za poročilo, pride prihodnjič 1 — Ljutomer: Porabimo o priliki, hvala t
Loteriiske številke
Gradec 2. julija: 81, 29, 68, 4, 6. Dunaj 2. julija: 49, 6 35 32, 30.
Proda se.
Vrvi, štrange, mreže in vsakovrstno vr-varsko blago prodaja po nizki ceni Flo-rijan Kučanda, vrvar v Mozirja, (Savin. dolina)._410 5—5
Stampilje iz kavčuka, modele za pred-
tiskarije izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.	426 61—4
Hiša v Studencih pri Mariboru, blizu cerkve in šole, se proda. — Naslov pove
upravništvo._443 10—4
Novozidana hiša s 5 sobami, 3 kiT
hinjami, kletjo pod celim hramom, lepim vrtom, se po ceni proda v Studencih 183 pošta Maribor.	448 3—3
Hiša z dobro najemnino in g lepim, velikim vrtom, se po ceni proda v Studencih blizu cerkve sv. Jožefa, pošta Maribor.
Naslov pove upravništvo._455 3—3
Hiša s trem: sobami, dve kleti, ena njiva, živinjski in svinjski hlev, je na
prodaj v Spod. Radvanju št. 110._
Mala hiša, 2 izbi, kuhinja, klet, orala zemlje, se po ceni proda na Lem-baški cesti štev. 167, Studenci pri Mari-
boru. _465 2—2
Hiša s trgovino v Ljutomera št. 44 se takoj po zelo ugodnimi pogoji proda. Vse skupaj meri pol orala ter sta 2 sobi, kuhinja, hlevi in vrt za zelenjavo. Cena je 2800 gld., ter treba zalo malo izplačati, ker je mnogo intabulirano. Naslov pove upravništvo.	466 2-—2
Kovaško orodje se proda pri He leni Horvat v Veržeju pri Ljutomeru.
_476 2—2_
Posestvo, v lepem kraju, 5 minut od kolodvora, obstoječe z več njiv in z lepim sadnim vrtom. Izve se pri lastniku v Moš-
kajneih št. 3H._ 482 3—1
Malo posestvo, obstoječe iz male, čedne hišice s 3 sobami, dve kleti, kuhinjo itd., mal sadono-uik in njiva ter le;, na novo z »meril'a uko trto nasajeu vinograd. Posestvo leži ob glavni cesti ter železniški progi, 10 minut od postaje Rajhenburg. Proda se skupno ali pa tudi posamezno. Posestvo je posebno pripravno za kakega penzijonlsta. Več pove Ivan Rebek v Celju, Poljske nI. 14. 477 1-1
Hiša, 10 minnt od mesta, s S stanovanji, gospodarsko poslopje, vrt, sadonosnik, njiva, vsega skupaj en oral, se po ceni proda. Janez Beigott, Studenci štev. 18, pošta Maribor.	480 2—1
Zgotovljeno obleke za;dečke in za može prodaja Jožef Vertnik, krojač in posestnik v Spodnji NovivaBi, od sedaj naprej vsako nedeljo in praznik po prav nizki ceni na glavnem trgu v Totovi hiši v Slov. Bistrici.	487 2—1
Lepo posostvo se zaradi visoke starosti lastnika proda ali pa da v najiin. Naslov pove upravništvo. 485 1—1
t Služba organista in cerkovnika se ' odda s 15. avgustom pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Prošnjiki naj bodo cecilijanci, z dobrimi spričevali, pošteni in lepega vedenja, zmožni voditi tudi večji zbor. — Cerkveno predstojništvo pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, dne 25. junija 1904.
Služba cerkovnika in orgljarja se razp¡3nje v Seleh pri Slovenjgradcu. Prošnjiki, ki naj bodo samični in če mogoče rokodelci, naj se oglasijo osebno do 1. avgusta t. 1. pri podpisanem predstojni-štvu. — V Seleh pri Slov. graden, dne 21. jnn. 1904. Jernej Pernat, župnik.
Lepo kmečko posestvo, ki ima
30 oralov, se proda s 1. a\gustom. Več se izve pri Jožef in Ana Gomza v An-drencih Sv. Anton v Slov. gor. 1—1
Travnik na Lazah ali Vilkomi in les v Polički vesi je na prodaj. Več pri Al. Gornik, Jareninski dol, Jarenina. 3—1
Izvrsten harmonij se pioda radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo._492 3—1
V najem se da.
Trgovina z mešanim blagom, nahajajoča se sredi vasi s podružno cerkvijo in šolo, se da takoj v najem ali pa proda pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo.	458 8—3
Proste službe.
Trgovski pomočnik, izurjen v raa-nulakturnl in špecerijski stroki, želi s 1. julijem službo menjati. Naslov pove upravmštvo.	412 5—5
Delavke in delavce sprejme v stalno delo tovarna Wesely & Comp. v Gotov-Ijah.__3—1
Kuharica, ki je že bila več let v žup-nišču gospodinja, vajena vsakega dela, išče službe zopet v kako župnišče. Pisma se naj pošljejo do 20. julija na naslov: Janez Kotnik, Miihlgasse 39, Maribor.
2—1
Krojaškega učenca, poštenega, sprejme takoj g. Jakob Čaplo v Selnici ob Dravi.	486 8—1
Služba organista in mežnarja se
odda s 15. jul. 1904 na Polenšaku. Prosilci naj se osebno oglase pri cerkvenem predstojništvn na Polenšaku. 478 1-1
Razno.
Lipov cvet kupi po 50— 60 kr. kilogram A. Vertnik, Maribor, Koroška cesta
št. 50. __570 3—2
Dijaki se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje. Blizu vseh šol. Naslov pove upravništvo. 471 8-1
2 dijaka nitjih razredov iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje. Pomaga se jim tudi pri učenju. Kje, pove upravništvo.	3—1
488 1-1
Mlinarskega učenca, močnega, sprejme Štefan Lešnik v Framu, postaja Rače	474 2-2
Okrajni odbor in okrajna hranilnica v Kozjem javita, ua je dne 4. julija 1904 v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni umrl večletni zaslužni načelnik okrajnega zastopa in ravnateljstva okrajne hranilnice v Kozjem, resign. odvetnik gospod
dr- Fr. Rausch.
Njegovemu zlatemu značaju bodi trajen spomin!
V KOZJEM, 4. julija 1904.
Okraj, odbor. Okraj, hranilnica.
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išjjas, odrevenelosti, proanu (reumatizmu), glavobolu in z^bobolu. Ena steklenica 120 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se PriP°roi» posebno rekon-.	valescentnim, bolnim na že-
lodcu in oslabel-m na krvi. Steklenica 150 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, požiljate v frankira.
Benedikt Hertl, posest, graščine Solič pri Konjicah, Sp. ŠtaJ. V zalogi pri Al. Q u aud e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulic« in v Mozirju ___________ _______pri Martinu Žuster.	526 52—38
Oddaja popravil.
Pri župni cerkvi in nadarbinskih poslopjih na Črnigori pri Ptuju se oddajo popravila potom zniževalne dražbe in sicer po stroškovnem proračunu v znesku 10348 K 27 h.
Zmaniševalna aražba se bo vršila v ponedeljek, dne 11. julija 1904 ob 9. uri dopol. v župnišču na Črnigori in se pripomni, da se bodo vsa dela oddala samo enemu podjetniku. Vsak dražbenik mora položiti pred začetkom disžbe 5 % varščine.
S popravili se mora takoj pričeti.
Stroškovniki so v pregled pri c. kr. okraj, glavarstvu v Ptuju in v župnišču v Črnigori.	479 1—1
Cerkveni konkurenčni odbor na Črnigori,
dne 24. junija 1904.

Slovenska tvrdkal
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster $$ % K v Račjem pri Mariboru
— priporoča — 38 12-7
nagrobne spomenike	-
razne velikosti po najnižjih cenah.
Najboljše
priporoča po najnižjih ^ cenah-—
trgovina z železnino „MERKUR"!
454 s -www P. Majdič — CeJJe
Bogata zaloga raznih poljedelskih strojev, predmetov za stavbe, ESC traverz, železniških šinj, vodovodnih naprav, cevi in splch vsega v železniško «troko spadajočega blaga.	-
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri e. kr. okrajnem sodišču na Vraaskem je po prošnji Antona Terglava na Polzeli kot kuratorja Jakoba Kolenca na Bregu pri Polzeli na prodaj po javni dražbi nepremičnina, vlož. št. 75 k. o. Polzela (Heilenstein) in sicer hiša št. 1 na Bregu pri Polzeli z gospodarskimi poslopji, dalje z zemljiškimi parcelami ter zraven gpadajočim 99/9 deležem „gmajne" vlož. štev. 165 k. o. Polzela s pritiklino (setvijo) vred, za katero se je ustanovila izklicna cena v vnesku 5772 K 60 h.
Dražba se bo vršila	463 l—l
dne 18. julija 1004
na Vranski sodniji, soba št. 1, ob 11. uri dopoludne.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti v sodne roke.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji na Vranskem, soba št. 2, na dan licitacije ali pa tudi poprej, vsak dan ob uradnih urah.
C. kr. okrajno sodišče Vransko, oddel. I,
dne 6 junija 1904.
V najem se 1. oktobrom t. 1.
da s
111
v „Narodnem domu" (poprej gostil. „Aufmuth"), tik mestne farne cerkve v Velikovou na Koroškem.
Gostilna je bila pred dvema letoma popolnoma popravljena, je celo moderno urejena z električno razsvetljavo in vodovodom, za prenočevanje tujcev je pet zelo lepih sob s celo novo opravo na razpolaganje. Pri hiši je prostorno dvorišče in dva hleva za spreganje konj. V hiši ura-duje hranilnica in posojilnica za Veliko-vec in okolico s pol milijona letnim prometom in posluje tudi gospodarska zadruga v Sinčivasi. Ponudbe naj se blagovolijo poBlati	473 3—2
do 1. avgusta 1904 hranilnici in posojilnici v Velikovcu na Koroškem.
Izjava.
Mihael Podgoršek dajem s tem naznanje, da sem raz-žalil g. M. Rois, občinskega predstojnika v Čagoni, dne 23. jun. t. 1. pri g. Sarnec-u, gostilničarju v Št. Lenartu ter ga prosim s tem odpuščanja.	484 2—1
M. Podgoršek,
pek.
oooooo
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
iz molitvenika
VII. natis
<za-se rezane)
se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Cena: v
platno vezano K fSO. 8 pošto vred K l-AO. Ta knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
Izjava.
Jaz, Diemant Jurij, posestnik iz Partina, preklicem, kar sem govoril o g. Hugo Hinterlechner-ju, živinozdravniku v Št. Lenartu kct neresnično, obžalujem, da sem ga žalil na njegovi časti ter ga prosim odpuščanja. 431 3—3
Zahvalim ss mu, da odstopi od tožbe proti meni in bom poravnal vse stroške.
V Parlinu dne 11. jun. 1904.
Jurij Diemant, m. p.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a, m. n o t i ■ k u . ~ Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.

dravo in lepo živino imeti, je bogastvo !	—
Vse to doseže hranilni prašek za živino!
T» hranilni ži-¿(X vinski prašek — priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rabijo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino Posebno se pripoioča: Prah za konie.
XX
Vsak dan dojde veliko naročb iz vseh krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov.
Ta čisti in pospešuje preba-v o, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bolan konj kmalu ozdravi, med tem
ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti iti čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto. da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-bito se daje kravam, da dobro dojijo in d&jeio mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem loleznim svinj, posebno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-3 Vsak gori navedenih prašekov stane: 3 škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 v franko. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo
Mestna v lekarna v Zagrebu,
Iflarkov trg: št. IOO, zraven cerkve sv. Marka.
Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči.
XXXXXXXXXXX K K K XXI
▼▼ W W ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ V » v V w W ▼▼	W W WW ^
ji sonii]
Od e. kr. okrajne sodnije v Mariboru oddel. V. se bode vsled zahteve lastnika posestvo v št. 264 d. obč. Kazvanje, hiša št. 37 in 36, gospodarsko poslopje in kovaeniea, sadonosnik in njiva javno prodajala za izklicno ceno 4000 K
dnn 28. julija 1904 dopoldne od 11.—12. ure
v sodnijskem poslopju uradna soba št. 7.
Pouudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo Na posestvu zavarovane zahteve upnikov ostanejo ne oziraje se na knpno ceno.
Kupno ceno, odštevši zahteve upnikov, se mora plačati v dveh obrokih v enem oziroma dveh mesecih.
Pogoji so v uradni sobi št. 6 na vpogled.
C. kr. okrajna sodnija Maribor, oddel. V,
dne 27. junija 1904.	481 l—l
AlAlàlàBAlàlàMABABABAB
H Največja in najcenejša	♦
domača slovenska I eksportna tvrdka ar, zlatnine in srebrnine. I Priznano dobro blago! 0 j mmam žepne ure so pravega | ivloarakega Izdelka, mm*
H. Suttner
urar v Kranju (Krainburg).
Zalagatelj dražbe c. kr. državnih uradnikov za Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in i a-tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ===j M Opomba: Da je moje blago zares fino in ure zanesljivo Idoče, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. —• Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, nai se zaupno obrne na mojo tvrdko.


Rarol tančic
cc .—» -<Jt
kamnoseški mojster v Mariboru jg
Schillerstrasse 25 H
X se priporoča v izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih JC
kamnov in stavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, _kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni._
X X
^^ ^ 453 80-3
Koliko in koliko kmetovalcev se je že prepričalo, da so umetna gnojila mnogo bolj koristna in razmeroma tudi mnogo bolj cena nego živalski gnoj 1 Takisto gotovo je, da so nekatera umetno pripravljena živila za ži-vadi v gospodarstvu zelo dosta bolj redilna in razmeroma tudi mnogo bolj ceneja (če niso draga!) nego navadno polagate krme. Takšna, čez vse koristna, umetno pripravljena živila so sledeče navedene priklaje : 1. Drobec Iz za-nesljlvo celo svežih kosti z 20°/o do 30% mesnih in mastnih snovi od uradno potrjeno zdravih goved. Primešava se k navadni krmi in samice vsakovrstne perutnine potroJSJo število v letu lezenth JaJee; piščanci, pujski kakor vsakteri mladiči vzrastejo jako naglo in vsa živad, n. pr. svinje se čudohitro odebele. — To sredstvo .je bilo v tem letu že večkrat na razstavah odlikovano. — Pripravlja 3e ta drobec v dveh vrstah : I. vrste zelo droben, II. vrste manj droben in stane v Mariboru podpisanem: I. vrste 1 kg 40 vin., 50 kg 16 K; II. vrste 1 kg 33 vin., 50 kg 15 K. Uporabni uavod se dodava. — 2. Na Dunaiu 19. 4 odlikovane umetno pripravljene klaje za sohne |itlee, ki so v ljudsko-gospodarskem oziru tudi velikega pomena: a) Vénéra, nadomešča trdo kuhana jajca, je odgojevalna klaja za gnezdne mladiče in krepilna priklaja oorastlim pticam ; 60, 30 in 10 vin. bj Aurora, se priklaja za časa misenja in stori pticam perje rudeče; 2 K, 1 K in 30 v. e) Ornithygén, je zdravilo za vse bolne in nepojoče ptice; 50, 30 in 10 v. Uporabni navod je vsakemu blagu priložen. — P. n. gospodarji in gospodinje, ne bojte se malih izdatkov, ko vam zagotovijo visokoobrestnega dobička ! Š teden je takih izdelkov bi bilo neumno I — Razglede (prospekte) brezplačno. — Priporoča se Vam
I vat». E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg št. 3.
Cez 30 let stare, zdrave in poštene osebe morejo si pridobiti dovoljenje za pro-davanje koščenega drobca, ki je v gospodarstvu potreben kakor vsakdanji kruh, in drugih umetnih klaj po hišah in zagotovljen jim je dober in trajen zaslužek.
S parno silo obratovana
420 8-3
za glinske izdelke
v Račju
priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spadajo-čega blaga, kakor zidne opeke, izdelane z roko ali pa na strojih, votle zidne opeke, opeke za oboke, lončenih eevt za drenažo, na strojih izdelane strelne opeke. ME* patentirane zarezne opeke, *9Q ploič za tlakanje. — Blago izvrstno, ker je napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Cene nizke!
iflfc
I
Naročila za
mm
I
kraj e vne razglednice
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Fsrdo Lukovar.
Tisk tiskarn« sv. Cirila.