NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA! Zmozsna Goszp|a|Vogrszka. POBOZSEN MESZECSEN LISZT Reditelj BASSA IVAN plebänos vu Bogojini. Vszebina. [bi] : Miloscse szi puna......... . 193 Disc.: Lepota preszv. Szrcä........196 Po Ant Obi. z B. : Krscsänszka maü.....200 Discipulus : Pot Krizsa — pot v nebesza . . . 204 — : Szv. Metod............207 Disc. : Marija.............210 P. : Dvä kepa ...............215 S. I. : C veki v dveraj..........218 Disc. : Ali szte molili ? .........219 Drobiš — opomba. Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopicsov, naj mi naznani ! Vsza piszma k meni, vn stamparijo nikaj ! s __ Ki scsé liszt däblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vu Bogojini (Bagonya, Zalamegye) ali naj onomi dà, od koga liszt prekvzeme vszaki meszec. Sziromäki, ki ne m o re j o zdaj vcsaszi pläcsati, kak vszako leto, tak i letosz leliko po vecskrätnih sumah, ali pa, kda bodo meli, naednok pläcsajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga kl(szamosztanaostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. VII. leto. 7. st. Julius. 1911. Miloscse szi puna. Pohajanje bl. D.";Marie pri Ozsébeti nam je najlepša példa kak sze naj oponašamo vu drüzstvi driigih lüdih. Kak ponižna devica, csi li mati bozsa, je ne csäkala, ka bi Ozsébeta k njoj ^prišla, nego je sla ona szäma prvo k Ozsébeti brezi toga,*ka bi njoj prie -gläsze posilala. Z toga szi naj példo vzemejo vszi, ki sze ogiblejo roda, ali prijätla, är je on zse dugo ne pri njih bio, ki ga pohoditi nescsejo, zakaj on ne pride k njim. Med rodom ino poštenim prijatlom je vcsaszi pohajanje potrebno, är sze z njim potrdi vezälje opešane liibéznoszti i postüvanja. Pa zakaj je sla bi. D. Marija ? Vszakojacski szveti namen, pobozsen näcsin je mogeo biti, steri je Mario z domacsije na tiihinszko pelao. Szvet sze navadno z radovednoszti, z segavoszti, na szvoj haszek pohaja. Szebi iscse csäszt i diko vnogi, zato sze ide kazat driigim. Ne tak bi. D. Maria ! Njo je näj-csisitese nakanenje vodilo na pohajanje szorodnice. Jaki i pobozsni liidjé szo med driizstvom tüdi jäkoszti puni, pa to vidimo pri bi. D. Mariji tüdi. Sla je, naj bi mela priliko vöpovedati szvoje veszélje, szvojo zahvàlnoszt Bogi za njegovo dobroto pred onov, stera znà njéno szkrivnoszt. Sla je k Ozsébeti, naj bi njoj na pomocs bila ino bi potrdila lübav med njov i szebov, kak sze dosztaja tüdi nam z našimi prijätli. Pobozsnoszt je ne zrok, ka bi sze pred szvetom, pred onimi stere lübiti moremo, szkrivali ino sze lüdih ogibali. Ne iscsimo drüzstev, nego, csi je potrebno, hodmo tüdi vu drüzstvo radi zvün drüzstev razvüzdanoszti, naj raszté vu nami csäszt i postüvanje blizsnjega. Taksa pohajanja, stera szo ne grehsna, nego szo z lUbéznoszti blizsnjega, na pomocs betezsnikov, na tolàzsbo tuzsnih, na obrambo szlabih, na veszélje sziromàkov i na drüge szpodobne näcsine, taksa pohajanja szv. maticérkev preporàcsa ino je med telovna dela milosztivnoszti racsuna. Pobozsna düsa rada obrné vesz szvoj csasz na dobro, za to sze rada ogible, na kelko je mogocsa, vszaksega drüzstva, stero ne ima drügoga namena, kak szamo csasz kratili, nego csi znà za drüzstvo, stero njoj je na düse-ven haszek, tam sze rada zdrzsäva. Jäkoszt sze rada poiscse z jäkosztjov — vu drügom pa ne ima veszélja. Täksa drüzstva, stera szo grehsna, ali na greh pe-1iio, szo prepovadana. Jaki cslovek sze tàksih ogible. Taksa lQra niksega düsevnoga haszka ne prineszéjo, csi szo jäkoszti pun cslovek szamo trpi, csi sze aoti nemre pa szvojo znotrasnjo nezadovol-k trplenje — Bogi dariije. Szvéci szo razmeli to, kak more cslovek z nàjmén-sega i nàjmenje vrednoga dela szebi i blizsnjemi düse-ven haszek napraviti. Csi bi njé naszlediivali ino bi nasa pohajanja z njihovim duhom napunili, kelko haszka bi szi lehko napravili z pohajanja vnogoga, z sterim drugim scsémo pos-tüvänje szkäzati ! Vnogo neduzsnoga veszélja je v tom, csi sze sto navcsi drüge pohäjajocs szebi i njemi na haszek biti. Ki tak dela, onoga szrcé je nej prazno, kda od pohoda domo ide, nego je puno szvétoga veszélja i pobozsnoga okrep-csanja. • Naszlediij zäto tüdi vu tvojem pohajanji bl. D. Marijo. Redko povrzsi szvoj tihi, miren sztän, nego csi ga povrzses, te jàki 1 pobozsni liidjé näj bodo tvoji prijätli. Tak glédaj, naj vu vszako tvoje pohajanje bo kaj notrizmesanoga, ka de Bogi na csaszt, tebi i blizsnjemi pa na duševen haszek — naj ona, stera za lüdih volo delaš, tüdi Bogi na csaszt obrnés. (bi.) Neizmerna lepota preszvétoga Szrca Jezusovoga. 2. Naj bole verno Szrcé. Lepota vszakoga szrca szo njegove jàkoszti. Kem vecs krscsànszki jàkoszti ma stero koli szrce i v kelko veksoj popolnoszti szi jih je pridobilo, tem bolse sze szme imenü-vati. I ravno zato je Szrce Jezusovo naj bolse Szrce, ar ma vsze jàkoszti v najvéksoj popolnoszti. Jàkoszti pa szo szploh, kak je znàno, bozsanszke i djan-szke. Jàkoszti, ki sze obràcsajo neposzredno na Boga szamoga, sze imenüjejo bozsanszke jàkoszti, kak je: vera vü-panje i lübezen ; stere pa zadevajo szpunjàvanje bozse vole oziroma lüdi, szo djànszke jàkoszti. Vu vszeh sze je Szrce Jezusovo odlikovalo. Med bozsanszkimi jäkosztmi je vera na prvom meszti ; zakaj tridetinszko szpaviscse je dolocsilo (VI. 8) »da za-csétek cslovecsega zvelicsanja, podlaga i korenina vsze pravicsnoszti je vera, »Brezi vere je nemogocse Bogi do-paszti« pise szv. apostol Paveo (Hebr. II, 6) i Zvelicsiteo naravnoszt pravi »Sto ne verje bo pogüblen, -- je zse szojen »(Jan. 3, 18). ' Venda pri Jezusi nemremo od vere govoriti*tak, kak pri nasz lüdeh. Vera je naimre po recsah szv. Pavla •(Hebr. il, i) prepriscsanje od recsih, stere sze ne vidijo. Krisztus je pa vsze vido i vsze vidi, kakoli mamo lüdje vervati. Nikodemusi je pravo : »Zaisztino, zaisztino ti povem, •da ka znamo, govorimo, i ka szmo vidili, szvedocsimo (Jan. 3, 11). Dele je pravo: »Steri je od nebész priseo, je csez vsze. I ka je vido i csüo, to szvedocsi (Jan. 3, 31. 32). Csi je teda Jezus na zemli Boga gledao, sze prav za prav nemre praviti, da je vervao vnjega. Ali ar je Jezus zdrüzsevao bozso i cslovecso naturo v ednoj personi i je vecskrat szam bole pogled meo na ■cslovecso naturo ar je szamo le po szvojoj cslovecsoj naturi mogeo trpeti i odküpiti nasz, sze njem szme vtom poglédi tüdi pripiszati jäkoszt szv. vere. Meo je, kak szv. Tomäzs Akvinszki vcsi, zaszlüzsenje verszko, zakaj vera ma vsze zaszlüzsenje v tom, da sze prosztovolno vklänja bozsoj recsi : pokorscsina vcsini, da je vera zaszlüzsna. Zato tüdi apostol Paveo naznanja namen szvojega velikoga trüda i apostolszkoga dela z recsmih : »da bi bili veri pokorni vszi narodi« (Rim. 1, 5). V tom obziru moremo tüdi praviti, da je büo Jezus ravno zoper vero od satana naj hüjse szküsan. Satan njemi je naravnoszt pravo: »Csi pred méne poklekneš i me moliš, ti vsze to dam.« Satan, ki je Jezusa bar ne do dob roga poznao, je büo priprävleni vsza kralesztva dati, csi odpadne i k njemi prisztopi — njega moli. To sze zna da je to bilo pri Jezusi ne mogocse, ka pri szto i drügih tak z lehka doszégne — odpad od vere ! I ravno v tom nam je dokaz, kak jako verno je bilo Szrce Jezusovo, i pa naj lepši zgléd, kak sze moremo boriti v naj nevarneisi szkusnjävaj zoper szv. vero ; naimre prav na kratko pa odlocsno szkrepkov recsjov : Poberi sze satan, zakaj piszano je itd«. Ali od te szträni ne miszlim dale opiszävati näj popolneise vernoszti Jezusovoga Szrcà liki od- nikse drüge szträni. Jezusovo premilo Szrcé sze szme naimre tüdi zato imenüvati näj bole verno Szrcé, är je nigda na zemli tak lübilo tak iszkalo vero. Po vszoj pravici szmemo trditi, da je nàjvecskràt bilo preszveto Szrcé Jezusovo na zemli zsaljeno zavolo nevere poszlüsälcov ; razveszéljeno je pa bilo vszigdär, gda je pri kom vero naislo, Zavolo nevere szo sze njemi farizeusje näj bole mrzili, i ravno za volo nevere jih je näj vecskrät i naj osztreise pokarao. I är je njegovo karanje pri njih nikaj ne vaialo, sze je britko jokao na Olszkoj gori, gda je so zädnjokrät v Je-ruzsälem är je tüdi z jokajocsim gläszom szam naznano zrok szvojih vrocsi szkuz :. är naimre scse zdaj neszo steli »szpoznati« t. j. vervati. I miszlim da nam niksa recs nemre tak zsivo szvedocsiti kak te szkuze, kak jäko je Jezusovo Szrcé lübilo szv. vero. Z lüsztvom i z apostoli je Jezus zäto bole priza-neszlivo govoro, är szpoznao bar njüvo dobro volo. Venda szo tüdi tej predosztakrät zsälili njegovo premilo Szrcé z szvojov szlabov vernosztjov, Jezus je radovolno prenäsao mraz i vrocsino, zanicsevanje i ponizävanje, ne sze tozso : ali szlabo vernoszt je pa vecskrät na ocsi metao lüsztvi i apostolom. Gda szo v ladji apostolje pred vihérom trepetali, je pravo: »Ka sze bojite male vere?« I scse gda je büo zädnjokrät pri njih pred szvojim vnébo idenjom — tak rekocs za szlovo — je kärao njih nevero i trdobo njih szrca, da tisztim, stero szo vidli, da je sztano, neszo ver-vali (Mark. 16. 14). Dvema vucsenikoma je na poti v Emausz na ocsi metao : »O vi neszpametni i késznoga szrca vervati vsze, ka szo govorili proroki« (Lük. 24, 25). Poszebno pa je pravo Petri, gda ga je navrh valovja dvojecsa nevarnoszt obšla: »Male vere zakaj szi dvojüo?« (Mat. 14, 31.) I szv. Tomazsi je na ocsi metanje pravo: »Zdaj szi vervao, Tomäzs, är szi me vido; blazseni szo steri nészo videli i szo vervali« (Jan. 20, 29). Pa kelikokràt je tüdi lüsztvo kärao za volo nevere i v Nazareti sze je »csüdüvao nad njih nevero!« (Mark. 6, 6). Poszebno jaszno nam pa kàzse eta zgodba, keliko je vaiala v Jezusovih ocseh szveta vera. Drügi dén po szpremenenji na gori Tabor je sztopO Jezus med vnozsino. Niksi moški iz med vnozsine sze priblizsa, poklekne pred njega i proszi : Vucsenik ! pro-szim te, zgledni sze na mojega szina : är je moj jedini. Szmilüj sze ga, är je meszecsen i doszta trpi; zakaj mu-tasztoga düha mä, i ge koli ga zgràbi, ga mecse i vlàcsi, da sze peni i skriple zobmi ; vecskrät ga vogen vrzse i vecskrät vodo, I szan proszo tvoje vucsenike naj ga iz-zseno, pa ga neszo mogli.« Jezus pa je odgovoro i pravo: >0 neveren i szpacseni rod! kak dugo bom privasz? i doklej vasz bom terpel? Pripelaj mi eszi szvojega szina.« I szo ga pripelali, i gda je priseo i Jezusa zagledno, ga je hüdi düh tak sztepeo, da je na tla szpadno i sze vàlao i peno. Zdaj Jezus pita ocso: »Keliko csasza je zse, da sze njemi tak godi?« Òcsa prävi: »Od mladoszti. Ali csi kaj mores szmilüj sze näsz i pomagaj näm !« Jezus prävi : »Csi mores vervati ! Vsze je mogocse vervajocsemi.« I zdaj zakricsi ocsa mlàdéncov i szkuzami pravi : »Veijem 0 goszpod! Pomagaj mojoj neveri!« I Jazus sze popreto necsisztomi dühi i njemi je pravo : »Glühi nejmi düh! jaz ti zapovem oditi iz njega i ne hodi vecs vnjega!« I zakricsao je i ga szilno sztepeo i je so iz njega. Decsäk je pa büo kak mrtev, da jih je doszta pravilo : »Mro je« Jezus ga pa prime za roko, ga zdigne 1 ga zdravoga ocsi zrocsi. Szledkar szo vucsenicje Jezusa szkrivoma pitali. »Zakaj neszmo mi mogli toga düha izgnati ?« Jezus njim odgovori: Zavolo szvoje nevere. Zakaj zaisztino vam povem, csi mate vero kak gorcsicsno zerno, povejte toj gori : »Presztavi sze od tod tä!« i sze bo presztävila i nikaj vam nade nemogocse. Krscsänszka mati. zvéti Gregor pravi, ka je szrcé gonilna mocs cslovecsega zsivlenja. Nasa zsela kaj dobroga doszégnoti, eli sz'- na lagojega obraniti, je vszigdar glavni nägib naaij djänj. Ka szi cslovik zse-lej, za tiszto te rad trpi pa sze scse vecskrät zataji, naj li doszégne, ka zselej. Csi je nase szrcé sz szvojimi zse-lämi obrnjeno k Bogi, te de gorécse za vsze dobro ; csi pa zselej po szvejti pa po njegovom dopadenji, te de sze njemi to tüdi v djànji kazalo. Lùbézen more napuniti szrcé, stera lùbézen sze naj pokäzse v dobrom deli, v szmilenji do szvojega blizsnjega pa v vesztom szpunjävanji vszej sztanovszkij duzsnoszti. Scsés znati, kakse je tvoje szrcé ? Pogledni szvoje recsi pa szvoje oponašanje, szvoja dela pa szvoje molitvi, pa mas pred szebov celo podobo szvojega notranjega csloveka. Zselé, miszli pa nagnjenja pridejo v szrcé, z szrcä pa pridejo v recsi pa v djänje. Za posvetno delo szi telko prizadevles, sze szkrbis za obleko ; szrcé sze ti pa naj razvija kak divja rozsa v logi. Pri zsenszkaj je szrcé scse bole razvito. Sztvorjena je bila z mozsà, pa mozsévi naj bo pokorna v zakoni. Bog, ki je däo vszakomi potrebno pomocs za njegov sztän, je zsenszki dào szrcé, stero sze darüje za drüge. Kak sze trsz ovija okoli kolicsa, ka bi lezsi räszeo, cveo pa szad rodio, tak naj bo mozs opora szvojoj zseni. Csi pa nema veszélja za zäkon pa scsé obraniti devistvo po recsäj szv. Pavia, te sze pa odpovej sznehinnjemi venci pa mesze-noj lùbézni, ka sze tak zamore darüvati Krisztusi. Kak s ze zsenszka darüje szvojoj drzsini, tak sze darüje devojka szvojemi zsenini, za sterim scsé hoditi v zatajiivànji, v szir-mastvi pa v pokorscsini. Sz pokorov sze zacsne novi sztän. »Poszliisaj hcsi, pa glédaj, nagni szvoje viiho pa pozabi na szvoje liisztvo pa na hizso szvojega ocsé. Meszto tvojega ocsé szo ti rojeni szinovje.« (Pp. 44. 11. 17.) Té recsi valäjo tüdi vszaksoj sznehi, stera sztopi v zakon. Kak veszélo pa brezszkrbno je bilo prlé. Szkrb za zsivlenje pa za delo szta mela ocsa pa mati. Mérno szo tekla leta mladoszti, zàto ka njoj je szvetilo szunce materine pa ocsine Wbézni. Szvet sze njoj je vido tak lepi pa vab-liv ! Zdaj jo zové novo zsivlenje : »Pozabi na hizso szvojega ocsé.« Povrzse hizso, stera de njoj naszkori lücka, po szmrti roditelov njoj pa posztäne szkoro zevszema tüha, dobi novo imé po mozsévi, zacsne sze novo zsivlenje, pridejo szkrbi. Dozdaj njoj je bila pot na vsze szt-räni odprta, zaj sze je sztanovitno odlocsila, zàto ka zà-kon, steroga szi je szàma rada zvolila, jo zvézse na mozsà do szmrti. Jezus je pa dobro znao za vsze szkrbi pa te-zsäve, stere mä mati pa zsena, zäto je tomi szvesztvi däo vszo potrebno miloszt za novi sztän. »Meszto pa za dèi vszo pobozsnoszt. Naj opravi szaksa szneha szpoved od celoga zsitka, naj doszta moli pa naj szi vecskrät miszli na nezmerno Kibézen krizsanoga Bogä, ki na nikoga ne pozäbi. Naj zse pred porokov naprävi oblübe, ka de v novom sztàni pobozsno pa Bogi dopadivo zsivela. Naj bi vszakà divojka, gda sze scsé odlocsiti za zà-kon, pred ocsmi mela ete recsi: »Zmiszli szi na konec!« Csi szi ne zvoli dobro, nej mogocse vecs popraviti. Te-lovna lUbézen miné, lepota, bogäsztvo tiidi ne razveszeli szrcà za vszigdàr, pa te more szirota delati britko pokoro szvoje zsive dnéve, more tocsiti grenke szkuzé za szvojo nepremislenoszt. Lejko vam povem nikelko znaménj, ge je zàkon nàvadno neszrecsen, zäto ga med temi okolscsi-nami naj niedna ne szklene. Csi sto sz szvojimi roditeli szlabo ravna, njé ponikoj mä, scse cilo csi je bije, csi sto rad po krcsmäj poszidävle cele noesi, to szo zna-ménja neszrecse, stera v zakoni csaka. »Zmiszli szi na konec !« Leta hitro minejo, szkoro bos sztàla pred szod-bov, pa de Bog terjao odgovor od vszej tvojij domaesij. Zfiivi od zacsétka tak, kak bos szi zselela na szmrtnoj poszteli. Kak zsalosztno sze pa navadno sznehé priprävlajo na zàkonszki sztàn ! Escse vcsäszi pri näj bosij zadisijo vnoge poszvetne szkrbi za obleko pa za dèi vszo pobozs-noszt. Naj opravi szaksa szneha szpoved od celoga zsitka, naj doszta moli pa naj szi vecskrät miszli na nezmerno liibézen krizsanoga Boga, ki na nikoga ne pozabi. Naj zse pred porokov napravi oblübe, ka de v novom . sztäni po-bozsno pa Bogi dopadivo zsivela. Zsenszki sze sz porokov zaesinja novi sztàn, novo zsivlenje. Kak sze delo zaesne, tak te ide dele, pa sze navadno tak tüdi dokonesa. Szletkar je zse tesko kaj po-bogsati, csi sze je sto zse szlaboga navado. Najvéksega poména je zäto, csi sze mläda zsenszka vesaszik v za-csétki oprime réda pa dela v novom sztäni. Duzsnoszti zsené pa materé šztojijo v vnogij màlij opràvkaj vérti-vanja pa v teskij delaj doma pa na poli. Pokecs je bila doma pri materi, szo mati meli szkrb za vérsztvo, zaj je je pa szäma zéla v roke. Csi scsé biti dobra vertinja, szi more vsza opravila pa duzsnoszti dobro razdeliti pa napraviti lepi réd v drzsini. Vszakse delo naj mä szvoj do-locseni csasz, gda sze more opraviti. Vszaka drüzsba mä szvoje posztàve, szvoje segé, po sterij sze trbej ravnati, ka sze doszégne szvoj cio. Rävno tak je v drzsini, Prva posztäva domäese szrecse je pa lepi réd za zseno pa za vszo hizso. Kak naj sze navàdjo deca redüj, csi nega nigdär réda pri hizsi? Zsena more szkrbeti, da sze zajtra prävoga hipa sztäne pa sze lipo opràvijo zajtrasnje molitvi pa drüga opravila. Zsena more szkrbeti, ka jed szeli v pràvon csaszi pride na-szto. Pri steroj hizsi vertinja nema pa nevéj redüj, tam do ga scse ovi domàcsi menje meli. Zàto vszakomi deli szvoj csasz, pa vszeposzédi lepi réd. 'Za molitev pa za verszko zsivlenje tüdi more biti réd. Zakaj sze pri nesternij hizsaj csi duzse bole tà püscsajo zajtrasnje molitve, pa na mesz-taj tüdi vecseràsnje? Nej je pravi zrok doszta dela, liki nerédnoszt materé, stera nema redü, pr^ hizsi. Vcsaszi je, isztina, to nej mogocse. Pa pri lepon dnévnon rèdi bi zäto mogocse bilo fküp moliti. Ràvno to valä tüdi za szvéto meso, za prejémanje szakramentov pa za drüge verszke pobozsnoszti. Ge nega redü v hizsi, tam nega nigdàr csasza za molitev pa za szvesztva, csi ràvno ka je doma tüdi vsze szlabo opràvleno. V zacsétki je, isztina, malo pretesko vsze v pravi réd szpraviti. Zmiszli szi pa, ka sze toga, ka vszaki dén delas, hitro navadiš. Kak nasz szlabe navade vézsejo na grej, tak nasz dobre ojàcsijo pa potrdijo v dobrom. Za zàkon-szki pär je zäto prvo leto nàjvéksega pomena. Naj sze napravi vcsaszi lepi réd za molitev pa za vsza domàcsa opravila. Zaprvice to zlejka ide, pokecs nega decé, pa je scse menje szkrbi pa menje dela. Csi sze zsena v zacsétki zakona navcsi redü, te ga szletkar tüdi lejko zdrzsävle, gda zse kak mati ma nove krizse z dicov. Pa v zacsétki zakona zsena tüdi mozsà lejko navadi na lepi réd, ka zse szletkar nejde vécs brezi tezsäve. Premiszli zäto dobro, zacsni odlocsno szvoj novi sztän pa novo zsivlenje, miszli goszto na konec, na poszkrägnjo vöro pa zsivi zse od prvoga dnéva mäo tak, kak bos szi zselela na szmrtnoj poszteli. Réd de ti prinàsao szrecso v tvojo hizso pa obilen szàd za tvoj trüd. Po Ant. Obi 3. B. Pot krizsa — pot v nebesza. Szveti Tomazs Kempcsan pravi: »Glej, v krizsi ob-sztoji vsze, i nikse drüge poti ne vzsivlenji, kak pot szve-toga krizsa i vszakdenésnje zatajüvanje. Idi kama scses krizs zmirom najdeš. Nemres njemi vujti csi ides kama ste, ar kama ides, neszes ga szeboj i ga zmirom pri szebi najdeš. Csi ga rad noszis, te on ponesze; csi ga pa no-szis ne rad zsmécsa njegova de ti pa zsmetneisa. Csi sces Jezusa lübiti i njemi szliizsiti mores trpeti. Nikaj je ne Bogi bole dopadlivo, nikaj na tom szveti za — tebe bole zvelicsanszko, nego radovolno trplenje za Krisztusa«. Te recsi szo sze szpunjavale nad szveci i szo sze po njih tüdi vedno ravnali. Najsli szo do szvoje szmrti vsze pov-szod. doszta krizsov ; i noszili szo je radovolno i potrpezs-livo za Jezusom i prijeli vecsno zsivlenje. Csi ravno niste-rni imenitnoga sztana, venda njim niedna drüga pot ne bila vnebesza pokazana, kak pot krizsa ; ar le ta, i niedna drüga ne pela vnebesza. Tüdi Jezus Szin Bozsi, je po toj poti hodo. Le na njega pogledni ! Zse kak dete ga vidiš na podobaj, krizs vrokaj drzsati ali na krizsi szpi, i ge koli ga kak zvelicsitela i Odküpitela predsztavlajo, povszod je krizs poleg njega, On i krizs szta nerazlocsliva. Ali te more kaj drügo vcsiti kak njegove recsi : »Sto scse moj vucsenik biti, naj zataji szamoga szebé, dene szvoj krizs na szvoje rame i hodi za menoj?« I szv. Paveo govori: »Steri scsejo pobozsno zsiveti v Krisztusi Jezusi, preganjanje bodo trpeli«. I zakaj to? Krisztus je szam povedao vucsenikoma na poti v Emausz : »Ne Ii je mogeo Krisztus to trpeti, i tak iti vu szvojo csaszt?« Csi scsés teda v njegovo i v njegovoga Ocso csaszt priti, potrebno ti je prvle trpeti — krizs ti je vodnik k csaszti. Zato nasz opomina prvak apostolov : »Krisztus je za nasz trpo, vam zgled zapüsztivsi da hodite po njegovi §ztopinjaj.« K tomi krizsi nasz szpodbada szveti Paveo, gda pravi : »Dano vam je za volo Krisztusa, da ne szamo vnjega verjete, liki da tüdi za njega trpite« (Filipj. i, 29). Sz temi recsmih szv. Paveo vero i trplenje, tak rekocs za ednake dare Bozse ceni ; teda kak brez vere, tak brez krizsa nemremo Bogi dopadnoti. Krizsi szo znamenje, da szmo zvoleni i prijatelje Bozsi, da szmo med racsunom zvelicsanih. Krizsi szo gobe, sterimi dug szvojih grehov brišemo. Krizs je teda zasztava vecsnoga zsivlenja, po recsah szv. Gregora Nazijanszkoga »kraleszka pot vnebesza«. Zato sze ne csüdivajmo, csi je Goszpod vsze szvoje volene, ki szo okoli njegovoga sztoca zbrani vnebe-szah, po poti krizsa ta pripelao, i ne sze nam csüdüvati, temnici. Malogda sze csüje kracsisa predga, kak je eta. pa je zäto zevszema isztinszka. Sztäri, csasztitlivi dühovnik, düsni pasztér voznikov, je ednok v temnici robom eto predgo drzsao: »Moji drägi krscseniki ! Gda szte scse vöni med szvejtom zsiveli, szte zaisztino nej szamo ednok, liki vecskrät csüli, kak szo drügi ponikoj meli szvéto vero pa njéne zapovedi, znàbiti szte scse szami to pomagali delati. To je pa präva isztina: Csi bi vi tak delali pa zsiveli, kak vasz vcsi szv. vera, te vasz niednoga nebi bilo tü ! Amen« ... Pa naj sto prävi, ka je to nej tak ! C veki v hizsnih. dveraj. Pobozsen cvékar (koväcs) je meo lagojega szina, De-lao njemi je edno britkoszt za driigov. Gda je ocsa zvédo, da je szin de napravo kaj hüdoga, zabio je cvek v hizsne dveri. Tak je priseo cvek polek čveka i dveri szo bile sz cveki zse obszéjane. Gda je pa szin v tujini od toga zvédo, je ocsi piszao potrto piszmo i obecsa pobolsanje. Ocsa precsté piszmo, zmekne prvi cvek iz dvér. I gda je palik kaj dobroga csiio od szina, vszigdàr je zmekno po-eden cvek iz hizsnih dvér. Szin steri je med tem zse doràszeo v zréloga mozsa,. sze je povrno domo. Zdaj je bio ocsi dober i bogaven-szin, na. vszo mocs je ocsi dvoro i njemi lajsao tezsàve sztaroszti. I pri vszakom dobrom deli szinovom je ocsa. zmekno po eden cvek iz leszä. Gda je bio tüdi zadnji cvek zmeknjeni, pela ocsa veszéli szvojega szinà k dveram. i njemi pravi, da szo zdaj vszi cveki minoli. Na to pa pravi szin pun zsaloszti i potrtoszti: »Ja oc§a cvekov ne vecs, ali lüknje szo pa scse osztale.« Tak, dragi moj cstevec, je pri vszakom csloveki. Grehi stere szi gda vcsino sze ti opdüsztijo pri dobroj; szpovedi, ali naszledki greha, szlaboszt vole, hüdo nagne-nje, pa tüdi vremenitne kastige ti pa scse osztanejo. Zato sze ogibli greha ! S. J. Ali szte za szvojo deco zse kaj molili? Eden uradnik je pripelao szvojega nepokornoga szina? dühovniki, od steroga je bilo znäno, ka zna gojiti mladino. Szlikao njemi je nebogavnoszt szvojega deteta z. naj bole csarnimi fàrbami, ka gvisno vcsini ocsa le te-gda je zse zagnja szila. „Goszpod uradnik," prävi dühovnik, „ka szte pa vsze szvojim szinom zacsinjali. " „Vsze szem poszkuszo, pa ne lepa, ne osztra recs ne pomaga nikaj ?" „Rees je Ii je to vsze, ka szte vesinoli ?" „Tüdi palco szem nücao." Drügoga nikaj? Uradnik je bio v zadregi, niksa skér njemi vecs ne bila znàna, stera bi mogla njegovoga szina pripelali na pravo pot. „Goszpod uradnik," pravi dühovnik, „doszta szte vesinoli za szvojega szina, ali na naj bolso skér szte pozabili. Ali szte za szvojega szina tüdi kaj molili ?" Uradnik poglédne v tla i odgovori ; „Toga pa ne." „Ali szte za szvojo deco zse kaj molili?" To pitanje obszega reliki tao vzgoje. Molitev oeso-i matere doszta pomàga pri zgoji- Scsés le viditi, stera molitev je naj bolsa ? Povem ti, da je to Goszpodova molitev oli oesanas. Ti, ki szi szam ocsa, praviš v toj molitvi Bogi rävna tak ocsa, kak tebe zovejo tvoja deca. O nebeszki Ocsa ! daj, da moja deca, ki szo tüfdi tvoja deca, poszvetijo tvoje ime, tebé vedno bole szpoz-nävajo i lübijo povelicsüjejo i szlavijo. Daj, da bodo moja deca zveszti szinovje i hcseré szv„ Katolicsänszke Cérkvi, tvojega kralesztva na zemli ; da bodo zsiveli vedno vu kralesztvi miloszti i da pridejo ed-nok v kralesztvo tvoje, szlave ! Daj, da bodo, vedno tak szpunjävali tvojo volo, da sze bodo drzsali tvojih zapovedi, . kàk to csinijo tvoji angelje i szveci v nebeszah ! Blagoszlovi, o Bog, mojo pridnoszt i moje delo, moje szkrbi i moj triid, da bi njim moja roka pripravlala vszak-denésnji kruh, ki szi ga pripravo vszem szvojim sztva-ren. Ali ne daj njim szamo telovnoga krüha, daj, da bodo lacsni tüdi dühovnoga krüha tvoje recsih, i pozsivi jih znebeszkim krühom szvojega tela ! Bodi szmileni, miloszti pun Ocsa ! Csi bodo tak nesz-recsni, da te z bantüjejo, odpüszti njim njüve dugé! Jaz szen je vcsio szmilénje do szovräzsnikov, odpüszti njim zato, kak tüdi oni odpüscsajo szvojim duzsnikom ! O Ocsa, .ovo, keliko nevarnoszti i zapelavanja csäka poszebno dnesz moje decé, o ne vpelaj je vu szküsävanje, nigdär ne dopüszti. da bi je premägao hüdi düh — telo i szvet; csuvaj je szlabe pajdasije, szlabi knig szlaboga zgleda. Resi mojo drägo deeo vszega hüdoga, odvrni od njih beteg, neszrecso, zsaloszt i tugo. poszebno csuvaj i odszlobodi mene i deco greha i vecsne szrnrti, da bomo ednok vszi gori pri tebi v nebeszah ! Tak sze da ocsanäs kaj primerno obrnoti na vzgojo decé! Naj bi ga sztarisje i vzgojiteli v tom szmiszli molili ! Disc. Drobiš. Kama pela pijanoszt ! Poleg Drave v ednoj vesznici je zsivo kmet, ki je meo preci lepo imänje. Té kmet je * sz szojov zsenov i decov v lepom mèri zsivo A pred par letmi je zacsno v krcsmo zahajati i sze je vdào pijanoszti. Od toga csasza je prejseo mér, steri je prvlé kralüvao v njegovoj hizsi. Vecskrät je priseo pijan domo keszno vno-csi, gda szo zse szpalä njegova deca i njih mati. —• V szvojoj grdoj pijanoszti je je zdrämfao sz szpänja i szo szirote vecskrät mogle bezsati k driigoj hizsi. Ravno to je napravo zädnjo nedelo v preminocsem meszeci. Priseo je domo tak pijan da je szäm nej znao, ka dela. Gda je domäcse razegno od hizse, je hizso viizsgao. Potom je pa vzéo püks'o pa sze je sztrelo. — Jeli je to nej zsalosztno, na taksi näcsin koncsati zsivlenje ? — Opomba. Lajnszko leto szmo vasz opomenoli na tom meszti, da bi sze pazili agentov. Nase opominanje je melo lepo uspej. Kajti preminocse zimo sze je klatilo troje zsidoszkih agentov, ki szo miszlili, da do pä tak •dobro zsétvo meli, kak prvesnja leta. A vkanili szo sze. ]Liidjé szo njim nej vervali i njuvoga blaga szo szi nej narocsili. To szo meli prav ! A najslo sze je vecs taksih, ki szo agenti tak zdävali po koronaj ali szekszaraj, da naj reksi to bo na on namen, na steroga agent pobira. To je pa nej bilo prav! Kajti agent je nej odgovoren nikomi za tiszte peneze, stere njemi sto da brezi podpiszka. Takse peneze agent navadno szäm szräni. Zäto vasz opominamo, ne dävajte penez agentom v roke. Csi bi pa sto rad na kaksi dober namen, kak na cérkev ali na miszijone kaj ■däo, on naj neszé tiszte peneze csasztitomi g. plevànosi, ki zse poslejo tà peneze, kama do namenjeni. Agentje i zs njimi vréd zsidovje szi pa naj po postenesoj poti szprà-vlajo szvoj vszakdenésnji krüh. Naj delajo pa naj sze trii-»dijo, kak sze trüdimo mi. Amerikänszke drzsàve proti kajenjej. Gibanje proti kajenjej sze csem duzse bole siri v Ameriki. Szkoro vszaka drzsäva je zse szprijéla kakso posztävo, poleg stere sze zabranjiije mladini kajenjé; zlàszti kajenjé cigaret je osztro prepovedano. Drzsäva Ilinoisz je zdaj szpre-jéla takso posztävo, da vszaki trgovec, steri od 18 let mläjsemi decsäki odä cigareto, de kaznüvani na 50 dolä-rov. Obdrügim ednok telko. Csi ga pa tretics dobijo, da je mladini cigarete trzso, ga zaprejo na deszét dni vu vezo. — Ka pa prinasz? — Zsalosztno! Prinasz sze nancs roditelje ne brigajo za zdrävje szvoje decé. Dopüs--csajo njim zse v mlädoj mladoszti, gda bi sze telo näj-lepse moglo razvijati, da szmodijo vonjécse cigarete i szi ne premiszlijo, kak sz tem zasztävlajo razvijanje teda. Bog je pravicsen. V Aszódi na Vogrszkom je nej dàvno nasztänola velka burjajca. Grmelo je i treszkalo. Eden lütarän, po imèni Hetike, je sztäo na prägi szvoje hizse pa sze je pogovärjao sz szoszedom. Med szvojim govorom je zacsno preklinjati pa sze z Bogä norca delati. T szvojoj prevzétnoszti sze je kukeo po prszaj, da naj reksi vdäri v njega grom csi mä mocs. Komaj je szpre-govoro té recsi, je gròm vdaro v njega i je mrtev szpa-dno na tla. — Tä isztinszka zgodbica naj bi szlüzsila v opomin vszem tisztim, ki kunéjo i preklinjajo ; naj bi je opominala, kak sztrasno sz tem zsälijo Boga ! — Szpreobrnenje liitaränszkoga vucsenjäka. Profeszor dr. Albert Ruville, eden z med nàjvéksih lütaränszkih vucsenjäkov zdäsnjega veka, je povrgeo krivo lütaränszko vero pa je sztopo v katolicsänszko Cérkev. Od szvojega szpreobrnenja je szpiszao knigo, v steroj knigi dokazsiye, da je lütaränszka vera kriva, mä krive nävuke, zäto on — kak szäm prävi — sztopi zs njé i de kotriga tiszte Cérkvi, v steroj je präva isztina, ge sze Bog näjbole •csaszti. Té vucseni profeszor je szäm preiszkävao celo zgodovino vszega krscsänsztva i je najseo pa szprevido, da je jedino präva -vera: katolicsänszka. Szäm prävi eta: »Moj ciò je bio, poiszkati isztino pa gda szam to isztino najseo v Jezusi, je bio moj ciò Jezus. K njemi priti kak näjblizse, zs Njim sze popunoma zdrii-zsiti v preszvétom Resnom Teli, to je moje prizadevanje«. — Zakaj zselejo szociäldemokrätje zsgänje mrtvecov? V meszti Halberstadt na Nemskom je té dnéve mrla neksa zsenszka, stero szo odpelali v krematorij v Gotho, da bi jo tam zsézsgali. ■Gda je prišla njéna rodbina, ka bi vidla zezsiganje pokojne, szo je nej piisztili v krematorij, nego szo jo proszili, naj malo po-csäka, är je escse nej vsze krédi priprävleno. Rodbina je csäkala pol vöre i potom stela iti v krematorij. A tüdi zdaj szo je nej piisztili notri. To je pa zse rodbini prevecs bilo i je nej stela •duzse csakati, nego je sla v krematorij. — A ka szo vidli tam? mrtvec, steroga szo domä polozsili v 600 koron vredno drvo, je zdaj lezsao v ednom, sz püsztih blänj vküpzabitom drevi, zvün toga je escse menkao drägi prsztan sz pokojnoga roké. Z ednov recsjov: pokojne zsenszke telo szo oropali od vszeh drägih predmetov i szo jo tak steli zsezsgati. To je rodbino tak razburilo, da je celo zädevo däla naznänje szodniji, stera de zdaj kaznüvala ropare mrtvecov. — Taksi szo liidjé, ki zavrzsejo Bogä ! Escse mrtvece scséjo oropati ! — Szociäldemokrätje. — Kak nam je zse znàno, scséjo szo-•ciäldemokrätje odszträniti pa odpraviti vsze, ka je krscsänszkoga. Ne märajo za Bogä, nej za düso, nej za nebésza, nej za cérkev, pa nancs zakäpanje mrtvecov njim je nej po voli. Oni nescsejo privoscsiti cslovecsemi teli, da bi szi po trüdnom zsivlenji pocsi- vaio v toj hladnoj zemli,' nego ne scséjo zsezsgati. Na Nemskom szo zse posztavili vecs taksih pecsnic, tak zvänih krematorijov, v sterih zsgéjo mertvece. — Naj sze zsgéjo szociäldemokrätje, csi je to veszeli. Mi njim nescsemo krätiti njüvoga veszélja. Escse prinasz bi trbelo zsezsgati vsze tiszte modriäse ki sze drznejo praviti, da nega Bogä. Sz. I. — V. R. Vase nabiranje od Amerikäncov na nove oltäre v prisesztnom sznopicsi pride. Vszem: Csasz je tü, vu sterom zse te näjsziromas- kesi tüdi kaj szlüzsi, zäto proszim pomali narocsninor « ovacsi sze nam stamparje szvädijo. Egyhäzmegyei könyvnyomda, Szombathely. Mil o diàri na novo Bogojanszko cérkev. Z-Filovec. K. Toplak Ana V— Berdén Jüri 5-— Mericsnyàk Ferenc 6-— Traibarics Stevan oslajov 20 — Horvàth Jakob 4-— Varga Anton 2-— Nemec Jozsef 2 — Kerman Jozsef S'- Kerman Stevan oslajov IO-— Mericsnyàk Matjas 10-— Törk Ivan 4-— Lovrencsécz Ivan 30'— Oslàj Ferenc 5-— Oslàj Ivan 20"- Berdén Anton 14-— Glavàcs Anton 7-— Barbarics Matjas 20-— Gsernela Stevan 10 — Pótek Jànos 4 — Berdén Matjas 4-— Ivanics Ferenc 10- Puhan Stevan 5-— Puhan Jànos 4-— Puhan Martin 10 — Felbar Jozsef 4-_ Cservék Miklos 6-— Berdén Jozsef 1Q-— Caszar Fer. dovi ca 4-— Oslàj Paveo 5-— Nemec Jozsef stev. . 4-— Lovrencsóc Jozsef 12.— Horvàth Stevan 48-— Oslaj Jozsef 2-— Berdén Martin 10 — Berdén Ferenc 5-— Traibarics Martin 10-— Oslàj Stevan 2-— K Oslàj Mihàl Miklosin 8-— Berdén Martin dolnji 5 — Berdén Mihàl 6-— Lovrencséc Stevan 10 — Malacsics Stevan 5- — Csernela Jozsef szpodnji 4-— Törnar Martin 4-—. Oslàj Stevan 20-— Traibarics Jozsef 10-— Berdén Jozsef 5-— Berdén Martin i Ivanies Magda 10— Ivani es Balazs 5'— Vogrinec Treza 5-— Vogrinec Bara 6-— Lovrencsécz Stevan 10.— Nemec Jozsef szpodnji 10-- Csernela Ferenc 6-- Fraibarics Jiiri 10-— Ivanies Stevan 6-— Oslàj Ivan 2'— Traibarics Ivan 5'— Csernela Martin 3 — Pétek Stevana zsena 4-— Varga Martin 51— Berdén Jozsef 10-- N. N. 8-- Oslàj Stevan 10-— Vogrinec Ana 10'— Kerman Ferenc 10-- Eozsman Ferenc 10:— Sban Mihàl 5-— Oslàj Stevan 11-— Zelenko Martin 8'-— Berden Martin > 6-— Traibarics Mihàl 10w Camplin Stevan 8-— 'Berdén PafetP* 4-— Zelenko Ferenc 4-— Horvàth Jözsef 4- — Horvàth Jozsef oslajov 2-—