SATS

Hervis
TVORITE
NIKE
moška trenirka I material: 100% poliester-mikro I stranski žepi z zadrgo na zgornjem delu in hlačah I vrvica v pasu hlač I zadrga na spodnjem delu hlačnic
r
Tudi na Celjskem	Brezplačni izlet
kure pod ključem	za naročnike
Stran 2	Stran 6
Št. 81 / Leto 60 / Celje, 25. oktober 2005 / Cena 150 SIT
NAMESTO 11.990
7.999
FILA RACEBOOT III SUEDt
modni športni čevlji I naravno usnje I podplat iz gume I velikosti od 36 do 46
*To je izbor Hervisovih strokovnjakov na podlagi testiranj sortimenta izdelkov v Hervisu. L_
NAMESTO 21.990.-
9.990.
DENALI
moška jakna I prešita I dva zunanja žepa I na rokavu dodaten žep I v črni ali rdeči barvi
FIL/k
TRENOOVSKI COPAT leta*
NAMESTO 7.999,-
4.999.-
Venah
9770353734020
Ptičja gripa na sosedovem dvorišču
Virus ptičje gripe se vse hitreje širi po starem kontinentu in iz dneva v dan prihaja tudi bliže nam. V petek so virus ptičje gripe potrdili na Hrvaškem. Mrtve divje labode so našli le slabih 200 kilometrov od slovenske meje, v občini Zdenci v bližini jezera Grudnjak, kamor je pred nekaj dnevi priletelo približno 1.500 labodov.
Da bi preprečili širjenje virusa ptičje gripe, so na Hrvaškem pobih že na tisoče ptic v krogu treh kilometrov od žarišča bolezni, država pa se pridružuje vedno daljšemu spisku držav, iz katerih je prepovedan uvoz perutnine in perutninskih izdelkov v Evropsko unijo, s tem pa tudi v Slovenijo. V začetku meseca so najnevarnejšo vrsto virusa ptičje gripe H5N1 potrdili v Romuniji, Turčiji in Rusiji, sum nanjo pa se je pojavil tudi v Grčiji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Evropska unija je zato sprejela vrsto ukrepov na veterinarskem področju in okrepila koordinacijo na zdravstvenem, kjer se države pripravljajo na morebitni izbruh pandemije gripe, do katerega bi prišlo s križanjem virusa ptičje in človeške gripe.
Zapora perutnine in drugih ptic
Veterinarska uprava RS (Vurs) je v soboto določila območja z večjim tveganjem za širjenje ptičje gripe v Slo-
veniji ter ukrepe, ki se na teh območjih izvajajo z namenom zmanjšanja tveganja prenosa visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influnce A H5N1.
V Sloveniji sta po določitvi Vursa dve območji z izrazitim tveganjem: v severovzhodni Sloveniji se območje razteza vzhodno od avtoceste od mejnega prehoda Šentilj do odcepa Dramlje v smeri proti Ljubljani in od odcepa Dramlje po glavni cesti skozi Dole in Trnovec do Šentjurja in po glavni cesti od Šentjurja v smeri Rogaške Slatine do mejnega prehoda Dobovec; v jugozahodni Sloveniji pa gre za ozek ozemeljski pas zahodno od črte od mejnega prehoda Osp do glavne ceste Ljubljana-Ko-per in naprej proti Kubedu in Gračišču do mejnega prehoda Sočerga.
Virus ptičje gripe vrste H5N1 je izbruhnil leta 2003 v Aziji in se začel širiti po svetu. Za boleznijo je zbolelo skoraj 120 ljudi, od tega jih je polovica umrla. Virus ptičje gripe se sicer prenaša na človeka le z bolne živali, mutiran virus pa naj bi se po domnevah prenašal tudi s človeka na človeka.
Na teh območjih je prepovedano gojenje perutnine in drugih ptic iz ujetništva na prostem, kar pomeni, da morajo biti ptice v zaprtih prostorih, ne le v ogradah, saj je
REKLI SO
Tudi del Celjskega sodi v območje, kjer je odslej prepovedana prosta reja.
le tako onemogočen stik z divjimi pticami. Poleg te prepovedi so v veljavi še drugi preventivni ukrepi: zaščita vodnih zajetij, kjer se zadržuje domača perutnina, pred divjimi pticami, prekuhavanje vode za napajanje perutnine, če se za napajanje uporablja površinska voda, do katere imajo dostop divje ptice, prav tako pa velja tudi prepoved uporabe domače perutnine kot vabe za privabljanje divjih ptic.
Logika, položena v zibel
V 22 osnovnih šolah po vsej Sloveniji je bilo v soboto dopoldne 20. državno tekmovanje iz znanja logike. Za 105 osnovnošolcev s Celjskega, ki so prišli iz 15 osnovnih šol, je bilo tekmovanje v Podružnični osnovni šoli v Debru pri Laškem.
Tam sta jih pozdravila tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan ter tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Rado Stojanovič, dobrodošlico v imenu laške občine pa jim je izrekel Jože Krašovec. »Človek je vesel, da so logiko nekaterim vile rojenice položile že v zibel, in prav zavidam vam; da ste tudi vi med njimi, ki ste danes prišli v Laško,« je dejal med drugim. Tekmovalce so s plesno točko pozdravile tudi laške mažoretke, ki so med najboljšimi v Sloveniji.	MOJCA MAROT
Na celotnem ozemlju Slovenije je prepovedano zbiranje perutnine in drugih ptic, gojenih v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.
Veterinarska uprava RS je zanikala informacije, da so v Sloveniji že obravnavali sum na aviarno influenco oziroma ptičjo gripo, kot je to v nedeljo v oddaji Dnevnik na TV Slovenija povedal nekdanji direktor Vursa Zoran Kovač. »Letos Nacionalni veterinarski inštitut izvaja povečan monitoring omenjene bolezni predvsem pri divjih pticah. Tako so pri vseh pticah, ki so jih prinesli na inštitut, preverili tudi morebitno navzočnost virusa ptičje gripe. Navzočnost tega virusa do danes ni bila ugotovljena,« so sporočili iz Vursa.
Sicer pa veterinarska uprava poziva rejce perutnine in drugih ptic na drugih območjih Slovenije, da prav tako upoštevajo ukrepe, ki veljajo na območjih z izrazitim tveganjem.
Veterinarski nadzor
Veterinarski inšpektorji so v nedeljo že opravili prvo kontrolo zapore perutnine in drugih ptic na območjih severovzhodne in jugozahodne Slovenije, na katerih obstaja izrazito tveganje za pojav ptičje gripe. V 27 naseljih so obiskali 102 rejca. Ugotovili so, da so rejci obveščeni o ukrepih, ki jih je predpisal
Italija je po odkritju poginulih labodov že prepovedala uvoz perutnine in jajc s Hrvaške in iz drugih balkanskih držav. Obenem so oblasti začele strog nadzor ptic selivk, ki jim redno odvzemajo vzorce. Prodaja perutnine je tudi v Italiji upadla za polovico, zaradi česar so ogrožena številna delovna mesta. Nedavno so v Italiji sicer uvedli obvezno označevanje perutnine v trgovinah, da bi kupci poznali njegov izvor. Oblasti pa so poostrile tudi nadzor na mejnih prehodih s Slovenijo, da bi preprečile uvoz divjih ptic, ki so jih ustrelili lovci.
Vurs, vendar približno polovica rejcev do prihoda veterinarskega inšpektorja perutnine še ni imela zaprte. Te so opozorili, da je treba do preklica perutnino gojiti v zaprtem prostoru in ne le v ogradah. Veterinarski inšpektorji bodo s kontrolo izvajanja navodil in ukrepov Vursa na območjih z izrazitim tveganjem nadaljevali tudi v prihodnje, njihovo naslednje poročilo pa lahko pričakujemo v sredo.
MBP
Janez Korenjak iz Raz-borja: »Z izjemo medijev posebnih navodil nismo dobili. Ampak naša kmetija, ki je v bližini drameljskega avo-tocestnega izvoza, že sodi v območje, kjer moramo imeti perutnino zaprto. Človek res nikoli ne ve, kako bi se obrnil, da bo prav. Najprej na veliko propagirajo prosto rejo, bio jajca, zdaj pa spet vse nazaj v kurnike. Pri nas imamo sicer kakih deset kokoši za domača jajca. V kurnikih sicef ne bodo tako pridno nesle kot prej, vendar nas pri teh nekaj živalih ne bo posebej udarilo.«
Dragica Dobnik iz Raz-borja: »Smo slišali, da sodimo v območje, kjer bi morala biti vsa perutnina zaprta. Ampak v bližnjem ribniku imamo tudi race in gosi. Kako in kaj naj z njimi, nam trenutno ni jasno. To so živali, ki so ves čas na prostem, ki tako gnezdijo in valijo. Pozimi jih sicer spravimo v ogrado, vendar to ni dolgoročna rešitev. Zaenkrat res še ne vemo, kako se bodo stvari obrnile in kaj bomo ukrenili.«	ST
Obvestilo bralcem
Zaradi praznikov Novi tednik v torek, 1. novembra, ne bo izšel. Bralcem bomo zato v petek, 28. oktobra, ponudili v branje številko v povečanem obsegu.
Zadnji rok za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za številko Novega tednika, ki bo izšla v petek, 4. novembra, bo zaradi praznikov sreda, 2. novembra, do 17. ure.
Kure obvezno pod ključ tudi na Celjskem - Ukrepi proti prenosu ptičje gripe vse strožji
Podeželski učenec
dražji od mestnega
Minister za šolstvo in šport Milan Zver napoveduje spremembe v plačilu vrtcev, financiranju šolskih prevozov in
številu podružničnih šol
V petek se je minister za šolstvo in šport Milan Zver v Gornjem Gradu sestal z zgornjesavinjskimi župani ter ravnatelji osnovnih šol in vrtcev. Ravnatelji so ministru predstavili nekatera aktualna vprašanja, potrebne naložbe v šolah in položaj vrtcev v manjših občinah, predvsem pa opozorili na problematiko podružničnih šol in prevozov šolskih otrok.
Glede vrtcev j e minister Zver zagotovil, da bo ministrstvo poskrbelo za normalen razvoj predšolske vzgoje. »Letošnji pravilniki, ki so kompromis med lokalnimi skupnostmi in vrtci, nakazujejo, da racionalizacija ne bo vplivala na kakovost predšolske vzgoje. Pri vrtcih, ki so pri OŠ, bomo zahtevali dodatno sistematizacijo pedagoškega vodje, zao-
strili pa smo normative, ki bodo v pomoč predvsem občinam,« je poudaril minister Zver, ki je napovedal spremembe v načinu plačevanja cen vrtcev, saj preveč obremenjujejo lokalne skupnosti - samo slabo tretjino še plačujejo starši.
Nekajletni problem v zgornjesavinjskih pa tudi drugih šolah je financiranje šolskih prevozov. Sicer te stroške delno pokriva tudi država, ki pa ne upošteva specifike, predvsem velikosti lokalnih okolij. Minister Zver se strinja, da tako tudi prevozi močno bremenijo posamezne lokalne skupnosti. Z reformo šolskega sistema naj bi uvedli financiranje po številu učencev (ne po številu oddelkov), dodaten denar pa zagotovili s korekcijskim faktorjem, ki bo upošteval »ceno učenca na podeželju, ki je bis-
tveno višja kot v mestu,« kot se je izrazil minister Zver.
Obisk v Gornjem Gradu je bil izjemno dobro pripravljen. Celo tako dobro, da večine novinarjev niso pustili v matematično učilnico in smo tako čakali pred vrati. Na veliko presenečenje ministra Zvera, ki mu ni bilo jasno, zakaj nismo prisostvovali pogovoru.
Kar se tiče podružničnih šol, v ministrstvu sicer ne zagovarjajo njihovih ukinitev, ker imajo pomembno vlogo v manjših krajih, vsekakor pa bo zaradi kakovosti treba razmisliti o racionalizaciji. »Slovenija si tudi na tem področju ne more privoščiti popolne liberalizacij e. Ponekod vzdržujemo šole s tremi otroki, kar je veliko breme in slab
Ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Lilijana Bele, minister Milan Zver in gornjegrajski župan Toni Rifelj med pogovorom, ki so mu prisostvovali predstavniki vseh zgornjesavinjskih občin.
znak za kakovost vzgoje in lokalnimi oziroma s krajev- za strošek, trpi tudi kakovost,« izobraževanja. Treba bo poi- nimi skupnostmi in jim nali- meni minister Zver. skati meje ter se pogovoriti z ti čistega vina. Ne gre zgolj	US, foto: EDI MAVRIČ
Vojaki na Kosovo
Sinoči so se v celjski vojašnici s slovesnim postrojem 20. motoriziranega bataljona poslovili od motoriziranega voda, ki odhaja na mirovno misijo KFOR na Kosovo.
O Občini Frankolovo
budne, saj slovenski vojaki od- ki bodo vanj zanesljivo vnesli lično in že tudi s posebnimi nov nemir, pohvalami poveljujočih čast- Včerajšnjo slovesnost so v nikov opravljajo misijo ISFOR. celjski vojašnici izkoristili še Upamo, da se bodo tako do- za proslavo 14. obletnice od-bro odrezali tudi vojaki, ki na hoda zadnjega vojaka JLA iz 42-članski motorizirani eno- Kosovo odhajajo prav v času, Slovenije in za proslavo dneva ti, ki se je na misijo skrbno pri- ko se pričenjajo pogovori o pri- reformacije, pravljala, poveljuje poročnik hodnjem statusu te pokrajine,	BRST
Jernej Krajne. Že po tradiciji mu je, kot poveljujočemu častniku, poveljnik podpolkovnik Miha Škerbinc - Barbo podaril cigaro in v njeni škatlici posebna navodila, da častno in skrbno opravijo zadane naloge ter se po poteku misije vsi zdravi in varno vrnejo v matično enoto.
Kot je znano, se je letos s prve mirovne misije, ki so jo opravili v Bosni, vrnila prva od enot celjskega bataljona, ki je tam odlično in s pohvalami opravila svoje naloge. Še do februarja pa bo v Afganistanu četa 20. bataljona, ki v Basri varuje tamkajšnje letališče. Novice iz Afganistana so spod-
Nova Slovenija v Laškem
V soboto so se na rednem letnem shodu v Kulturnem centru Laško zbrali vsi predsedniki občinskih in regij-
ustvarja pogoje in možnosti, da bo lokalna samouprava lahko bolje zaživela kot doslej.
nikov, menim pa, da bomo te številke v prihodnosti zelo povečali,« je še dejal Andrej
Poleg tega smo občinam na- Bajuk in dodal, da sicer for-
skih odborov stranke Nova kazali več sredstev iz transfe- malno kandidature za pred-Slovenija (NSi). Predsednik ra za investicije in ta naj bi se sednika ni vložil, zagotovo pa stranke in hkrati finančni v poltretjem letu še podvoji- bo to storil. Ugibanj o mož-minister Andrej Bajuk je de- la, s čimer bomo uresničili nih protikandidatih je več, nejal, da so največ časa na pos- zastavljeni cilj. Nenazadnje nazadnje je v stranki kar ne-imajo na lokalni ravni le ta- kaj uglednih imen, ki so se že ko formalno več možnosti, da dokazala tudi v politiki, kot odločajo o svoji usodi,« je de- na primer evropski poslanec jal Bajuk in omenil tudi, da Lojze Peterle, sedanji mini-) vselej podpirali ustanovi- ster za delo družino in socialne
vetu namenili pripravam na lokalne volitve prihodnje leto, kjer si stranka obeta precejšen uspeh.
»Predsednikom sem pred-
stavil vse tisto, za kar sem se tev novih občin.
' preteklosti zavzemal in za ki" se je zavzemala stranka, ' i vse, kar sta vlada in držav- dobju imeti tudi več župan-
zadeve Janez Drobnič in dru-
Seveda si stranka NSi želi gi. A razen Bajuka nihče od prihodnjem mandatnem ob- omenjenih ni želel komenti-
ni zbor uspela v tem času tu- skih mest. »Trenutno : di že uresničiti. Nenazadnje v slovenskih občinah šest žu-smo dosegli, da so se nekoli- panov in več kot dvesto svet-ko vendarlp povečala sreds-tva za lokalno samoupravo, predvsem pa se bo letos povečala glavarina in to za 10 odstotkov, medtem ko tudi proračuna za prihodnji dve leti vključujeta še dodatno povečanje glavarine, in sicer za približno 4,5 odstotka. To pa
rati morebitne kandidature. »A,« je rekel minister Drobnič, »nič ni nemogoče.«
MOJCA MAROT
Občinski svet Vojnika bo na izredni seji danes zvečer odločal, ali se strinja z
krajev, ki na ta način omogočajo Franko-lovčanom uresničevanje njihove ustavne pra-
začetkom postopka za izločitev območja	vice. Občinski svet Vojnika je sicer dal so-KS Frankolovo iz sedanje Občine Vojnik	glasje za takšno odločitev že leta 2001, venin ustanovitev samostojne frankolovske	dar je državni zbor predlog za ustanovitev občine. Do konca meseca imajo namreč	občine Frankolovo zavrnil. Združenje kra-območja, ki želijo postati samostojne ob-	jevnih skupnosti Slovenije se je nato v ime-
čine, čas za vložitev potrebne dokumentacije. O teh pobudah (s Celjskega sta že vloženi za samostojni občini Rečica ob
nu različnih nezadovoljnih predlagateljev pritožilo na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer predlog za presojo ustavnosti
Savinji in Rimske Toplice) bo najprej od- pravkar obravnavajo.
ločal državni zbor, zatem pa še ljudje n referendumih.
Zaradi novele Zakona o lokalni samoupravi morajo predlagatelji samostojne fran-
Pobudo za današnjo obravnavo je podpi- kolovske občine postopek zdaj obnoviti, salo deset občinskih svetnikov iz različnih	BJ
gradbeno podjetje ceije d-d.
Vodjo računovodske službe
)bjave tega oglasa, na naslov: gradiš, i -, Bukovžlak 71, 3221 Teharje. z i:
A nedoločen čas,
URC
Kovintradu posli letos cvetijo
Ob polletju več dobička kot v celem lanskem letu - Novo skladišče za 15.000 ton izdelkov
Celjski Kovintrade, ki ima v 12 evropskih državah svoja hčerinska podjetja in predstavništva, še naprej povečuje prodajo metalurških izdelkov in druge tehnike. Letos je že v prvem polletju ustvarili 12,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za polovico več kakor lani, ko je prav tako bil zelo uspešen. Doma so ustvarili 6,7 milijarde tolarjev, v tujini pa 5,8 milijarde tolarjev prihodkov. Ob polletju so imeli 412 milijonov tolarjev čistega dobička pred obdavčitvijo, kar je več kot v celem lanskem letu.
Predsednik uprave Iztok Seničar takšne rezultate pripisuje predvsem dobremu delu zaposlenih, pa tudi nenehnemu vlaganju v širitev in razvoj. Samo letos so odprli Steel Center na Jesenicah, kupili desetino podjetja VMK Metal iz Budimpešte, postali solastniki družbe Multistahl Poznan na Poljskem, kupili dobro četrtino družbe Ravne Steel Center in ustanovili hčerinsko družbo v bolgarski Sofiji. V petek pa so v industrijski coni Štore II odprli še svoje največje centralno skladišče za izdelke črne metalurgije. Naložba je vredna skoraj dve milijardi tolarjev in največja v
dosedanji zgodovini podjetja. Seničar pravi, da se jim bo povrnila v devetih letih.
Skladiščni center, ki je postavljen ob glavni cesti in industrijskem železniškem tiru, ima 10.000 kvadratnih metrov pokritih in 2.500 kvadratnih metrov zunanjih površin. V njem bodo lahko skladiščili 15.000 ton blaga. Skladišče je namenjeno predvsem strankam v Sloveniji in tudi hčerinskim družbam v sosednjih državah. Po besedah člana uprave Jožeta Kastelica je potreba po njem nastala zaradi močne rasti obsega trgovanja z metalurškimi izdelki v zadnjih letih. Ker niso imeli zadosti lastnih zmogljivosti, so kar 70 odstotkov blaga morali skladiščiti v najetih prostorih na različnih lokacijah. Zaradi novega skladišča bodo zdaj kupcem lahko ponudili konkurenčnejše cene in hitrejšo dobavo, povečali pa bodo lahko tudi količine in izbor izdelkov. Ka-stelic računa, da bodo obseg prodaje črne in barvne metalurgije v treh do štirih letih povečali kar za 100 odstotkov.
Skladišče je le prvi od objektov, ki jih bo Kovintrade zgradil v Štorah. Za kasnej-
Nov skladiščni center so odprli (z leve) celjski podžupan Marko Zidanšek, minister za promet Janez Božič in predsednik uprave Kovintrada Iztok Seničar.
šo širitev so namreč od celjske občine na isti lokaciji kupili še 20.000 kvadratnih metrov zemljišča. Na njem želijo zgraditi obrat, kjer bodo po željah kupcev razre-zovali in drugače obdelovali razne metalurške elemen-
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Cetis bo v Gabonu organiziral loterijo
Glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik je s predstavnikom vlade Ga-bona podpisala ekskluzivno koncesijsko pogodbo za prirejanje športnih in klasičnih iger na srečo v tej državi. Pogodba velja deset let, lahko pa jo bodo tudi podaljšali.
Kot je znano, je Cetis prejšnji mesec v Gabonu že podpisal pismo o nameri za ustanovitev skupnega podjetja za prirejanje iger na srečo, v katerem bodo Celjani skrbeli za razvoj, izdelavo in dobavo izdelkov ter znanje. Ustanovna skupščina podjetja, v katerem bo imel Cetis večinski delež, naj bi bila že v začetku novembra v Gabonu. Po besedah Simone Potočnik v Cetisu pričakujejo, da se bodo prve klasične igre na srečo začele v Gabonu že konec tega leta, športne stave pa v začetku prihodnjega-
Cetis si že dlje časa prizadeva priti na nekatere trge centralne Afrike in ustanovitev podjetja v Gabonu je že drugi ugodni rezultat.
ŇtŘČ
Simona Potočnik in predstavnik vlade Gabona Emmanuel Nze Bekale, ki bo direktor skupnega podjetja.
vodi prodajo varnostnih tiskovin, so zaradi posla v Gabonu zelo veseli in verjamejo, da ga bodo uspešno izvedli.	JI
Uspešen je namreč tudi v Republiki Kongo, za katero je že izdelal vozniška dovoljenja. Kakor je povedala Mi-hela Colnarič, ki v Cetisu
Glin ostal v savinjskih rokah
Stečajnemu upravitelju Tomažu Kosu je po neuspešni poletni dražbi uspelo prodati premoženje na-zarske tovarne ivernih plošč Glin. Novi lastnik, s katerim mora kupoprodajno pogodbo podpisati še ta teden, je Stanko Kopušar oziroma njegovo podjetje Tiples iz Zgornjega Pobrež-ja pri Rečici.
Za tovarniški objekt, ki ga stečajni upravitelj tokrat ponujal za 85 milijonov tolarjev, kar je 40 odstotkov manj kot na prvi dražbi, se je potegovalo kar osem kupcev. Stanko Kopušar je bil pripravljen plačati največ - kar 96 milijonov tolarjev. Kot je dejal, se za nakup ni odločil zato, kes nujno potrebuje prostore, ampak je predvsem želel, da »nekdanja tovarna ne bi prišla v roke tujcem iz drugih delov Slovenije«. Kaj bo naredil iz objekta, se še ni dokončno odločil. Zase bo obdržal le tretjino površin, ki jih bo uredil v skladišče, za preostali prostor pa bo iskal strateškega partnerja, ki bi v tovarni zopet zagnal kakšno proizvodnjo.
Glin, ki je bil v lasti cerk-■ niškega Brest Pohištva, je šel v stečaj februarja letos. Delo je takrat izgubilo 90 delavcev, od tega je bilo 10 odstotkov invalidov. Priznane terjatve do podjetja znašajo 551 milijonov tolarjev, od tega so jih za 124 milijonov tolarjev prijavili delavci. Glede na to, da je večina nepremičnin pod hipoteko, Kos ocenjuje, da poplačilo terjatev ne bo tolikšno, kot si obetajo delavci. JI
Borza v senci Krke
Podobno kot sredi oktobra se je tudi v zadnjem tednu največ trgovalo z delnicami Krke. Z njimi se sklene več kot polovica vseh poslov na borzi, pri čemer dnevni promet, ravno zaradi povečanega povpraševanja po delnicah Krke, v zadnjih dneh redno presega vrednost 700 milijonov tolarjev.
Krka je v zadnjem tednu skočila na najvišje nivoje v zadnje pol leta. Cena se je sicer zadnji dan v tednu tudi precej znižala. Ob vedno uspešnejši prodaji družbe, predstavljajo največji problem rastoči stroški surovin, v preteklem letu pa tudi neugodno gibanje tečaja ameriškega dolarja. Cene njihovih ključnih surovin so se v letošnjem letu ustalile in sredi leta so za nekaj časa celo upadle. Prav to pa daje poznavalcem upati, da bo letošnji rezultat presegel napovedi družbe. Ob polletju so prihodki skupine za 15 odstotkov presegali primerljive lanske, dobiček iz poslovanja in čisti dobiček pa sta bila na ravni lanskega, kar je sredi leta zmanjšalo zanimanje za to delnico. Špekulacija na ugodnejše pogoje poslovanja v drugi polovici leta pa v zadnjem času krepi povpraševanje po teh delnicah.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj Promet v mSIT			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	24.202.05	16.13		0,41
CETG	Cetis	30.000.00	0,00		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.299,90	144,00		-0,00
GRVG	Gorenje	5.710,50	192,84	-*-	1,72
PILR	Pivovarna Lašk	o 7.338,02	53,58		0.34
JTKS	Juteks	25.000.00	5,68		0,00
ET0G	Etol	48.000.00	2,37		-0,49
Končno se je začelo trgovati tudi z delnicami Droga Kolínska, s katerimi je bilo prvi dan trgovanja sklenjenih kar za lepih 23 milijonov tolarjev poslov. Prvi enotni tečaj se je oblikoval pri 3.276 tolarjih, v naslednjih dveh dnevih pa je cena močno padla. Objavljena knjigovodska vrednost delnice je ob polletju znašala 3.132 tolarjev. Na poslovni rezultat, ki je bil v prvih dveh mesecih poslovanja lepo pozitiven, pa znajo letos vplivati stroški odpuščanja delavcev, ki pa se bodo poznali šele v poslovnem rezultatu v drugem polletju, po drugi strani pa družba napoveduje precejšnje prihranke zaradi racionalizacije poslovanja.
Indeks
SBI20
Zadnji tečaj
4.524,67 4.119,32 123,28
0,12
Z večino ostalih vrednostnih papirjev se v prvi polovici tedna ni ravno veliko trgovalo, saj je šele v sredo borzni indeks SBI 20 zabeležil prvi korenitejši pozitivni premik, kar je verjetno posledica selitve realiziranih dobičkov na delnicah Krke v druge naložbe, precejšnja rast večine pro-metnejših delnic se je potem nadaljevala tudi v četrtek, v petek pa je bilo opaziti kar močno korekcijo ob sicer nižjem prometu.
BARBARA DRVARIČ, borzna posrednica, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Izziv tudi na Kitajskem
Velenjski Esotech je z Inštitutom Jožef Stefan podaljšal pogodbo o poslovnem sodelovanju še za pet let.
Esotech in ljubljanski inštitut sta v zadnjih letih uspešno izvedla že vrsto projektov za slovenska in tuja podjetja, trenutno pa prijavljata projekte tudi za Palomo in celjsko Cinkarno. Doslej sta izvajala predvsem projekte z okolje-vrstveno vsebino, odslej pa bosta sodelovala tudi pri projektih za učinkovito rabo energije. Nove izzive vidita zlasti v jugovzhodni Evropi in na Kitajskem, k sodelovanju pa bosta pritegnila tudi podjetja iz slovenskega ekološkega grozda, v katerem je najbolj dejaven prav Esotech.
JI
Vedno z vami za čisto in prijazno okolje
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
ranci j ska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJE IN OBDELAVA FEKAUJ
- .
Manj mestnih četrti?
Celjski mestni svet danes o reorganizaciji, ki bi prepolovila število mestnih četrti
V celjskem mestnem svetu bodo danes bržkone sprejeli pobudo oddelka za splošne zadeve, da bi že do prihodnjih lokalnih volitev namesto deset imeli v Mestni občini Celje le še pet mestnih četrti.
Pobudo utemeljujejo s spremenjeno vlogo krajevnih skupnosti (KS) in mestnih četrti (MČ) po letu 1990. Z upadanjem zanimanja za delo vodstev in svetov KS in MČ, z zmanjšanjem njihovih pristojnosti in zmanjšanjem področij njihovega dela, pa tudi z upadanjem vneme prebivalcev za sodelovanje v različnih akcijah so nastali pogoji, da se
dejavnosti MČ in KS prevetrijo, prav tako so dozoreli pogoji za njihovo drugačno, po mnenju mnogih bolj racionalno organizacijo in nesporno tudi za uvedbo kakovostnejših načinov sodelovanja med MČ in KS ter občino.
V pobudi, kjer se za zdaj lotevajo le MČ, so zapisali tudi grob predlog združevanja in novih meja, pri čemer so skušali obdržati sedanje meje, le v posameznih primerih so jih popravljali tako, da bi bile čim bolj logične, po vodotokih, obstoječih eestah, železnici in podobno. Sedanje MČ Kajuh, Savinja in Šlander naj bi tako združili
v novo MČ Otok, ki bi ji priključili tudi ves del sedanje KS Medlog južno od magistrale vzhod - zahod, do meje z občino Žalec. MČ Cen-' ter. Dolgo polje in del Gabe-rij, južno od Dečkove in Kidričeve oziroma Bežigrajske nameravajo združiti v novo MČ, ki je za zdaj še brez imena. Severni del MČ Gaberje bi pridružili sedanji MČ Hudinja. MČ Dečkovo naselje in Nova vas bi tudi združili v novo četrt. Ob tem pa se predlagalcem postavlja vprašanje, kaj storiti s KS Medlog, v kateri bi po odcepitvi južnega dela ostalo vsega še 750 krajanov. Odpirajo mož-
nost, da bi jo priključili MČ Lava ali pa KS Ostrožno.
V oddelku za splošne zadeve Mestne občine Celje predlagajo mestnemu svetu, da sprejme pobudo in da že danes imenuje tudi delovno skupino oziroma projektni svet, ki bo še pravočasno, torej do prihodnje jeseni in do novih lokalnih volitev pripravil za sprejem dokončen predlog nove organizacije mestnih četrti v občini Celje. Ob tem opozarjajo, da ima Mestna občina Maribor mestne četrti, v katerih v poprečju živi 17 tisoč občanov, v Celju pa je največja MČ Nova vas s 4.572 prebivalci.
BRST
Gasilci rešili Petrol
Z NT&RC
v kino in na koncert
mestni kino metropol
v petek, 4. novembra, ob 20. uri
Film HARMONIKARJI,
v katerem nastopajo Brat-ko Bibič, Hazemina Donlič-Minka, Drago Ivanuša, Janez Škof, Marko Hatlak in Lojze Slak
in po filmu koncert dueta LeonzMinko.
Nagradno vprašanje se glasi:
V KATERI ZNANI SKUPINI JE IGRAL LOJZE SLAK?
Pošljite odgovor ter svoje podatke na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, Celje. Trije izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v številki Novega tednika, ki bo izšla 4. novembra.
Dobitniki gasilskih odlikovanj
Na slavnostni akademiji ob 50-letnici GZ Celje in Poklicne gasilske enote Celje so podelili več kot 160 spominskih zahval posameznikom in organizacijam, ki sodelujejo z gasilci, šest gasilcev in GZC pa je dobilo najvišja odlikovanja GZ Slovenije, ki jih je podelil poveljnik GZS Matjaž Klarič. Na fotografiji (od leve) so dobitniki odlikovanj Janko Rebov, Anton Mačkošek, Zdenko Gorenšek, Jože Spevan, Alojz Obadin in Albin Turnšek, manjka Janko Hirnšek. TV - Št. 81 - 25. oktober 2005 -
V lepem jesenskem vremenu in mesecu požarne varnosti sta GZ Celje in PGE Celje s poklicnimi gasilci v Petrol skladiščenje v Gajih pri Celju izvedli večjo preventivno akcijo ob razlitju plinskega olja pri pretakanju na črpališču železniških vagonov.
Iztekajoče olje je prišlo v stik z zavorami cisterne, ki so bile zaradi mehanske okvare močno pregrete. Snov se je vnela in zaradi velike površine razlite tekočine je požar zajel omenjeno cisterno. Dežurni gasilec je opazil požar in takoj sprožil ročni javljalnik požara.
Na požarišče so se najprej pripeljali domači gasilci, za njimi pa gasilci PGE Celje in vseh štirinajst prostovoljnih društev v GZ Celje iz občin Celje in Štore. Zaradi poškodovanih v požaru je sodelovalo tudi vozilo reševalne postaje ZD Celje. Preventiv-
Iz topov na gasilskih vozilih se je proti goreči cisterni z razlitim oljem vsul dež penila, zaradi velike vročine in lažjega pristopa gasilcev v popolni opremi pa so pomagale enote z močnimi brizgi hladilne vode.
na vaja je trajala štirideset	sporočil, da je v vaji sode-	trol skladiščenje pa je opominut, končala pa se je s čiš-	lovalo 149 gasilcev s petind-	zoril tudi direktor Miran čenjem potoka, kamor je iz-	vajsetimi vozili. Sodelujoči	Obreza. Vajo so si ogledali teklo olje. Podpoveljnik v preventivni akciji so po-	tudi gostje iz Nemčije, ki že GZC Milan Kroflič je vodji	kazali visoko stopnji pri-	vrsto let sodelujejo s celjski-intervencije, poveljniku GZ	pravljenosti, na stalno pre-	mi gasilci. Celje Vinku Sentočniku,	ventivno pripravljenost v Pe- TV
FARAONOVA
^RCjlet/M
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak četrtek ob 14.15 na Radiu Celje
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
4X
SjgyřEfR:
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Nagrajenca oddaje 20.10. 2005
IRINA MARINKOVIČ, Pokoše 4a, Pragersko ANDREJA BRDNIK, Na Boč 33, Poljčane Prejmeta srebrna prstana Adamas
nag^nikupon
Ime in priimek:-_
Naslov:__ , .-.......
■7 H1AČIU If DA I Elf " "««m ixhhjeu
tus Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET!
IZLET V PRLEKIJO!
V soboto, 26. novembra, bomo dva avtobusa srečnežev popeljali na brezplačni izlet v Prlekijo med čudovite griče in ravnine med Muro in Dravo.
Zlati maturanti pri žalskem županu
Zlati maturanti pri županu
Dan konjiških gasilcev
V Slovenskih Konjicah je bila v soboto slovesnost ob 50-letnici delovanja Gasilske zveze Slovenske Konjice, ki združuje prostovoljna gasilska društva iz Slovenskih Konjic, Tepanja, Draže vasi, Žič, Loč, Zbe-lovega in industrijske cone Konus.
Najprej so pred gasilskim domom odkrili spominsko ploščo v spomin na lansko naravno ujmo, ki je 9. avgusta prizadela širše konjiško območje. Pri reševanju premoženja je bil prispevek gasilcev nenadomestljiv, nihče
pa si ne želi ponovitve naravne katastrofe. V spomin in v priprošnjo svetemu Florija-nu je namenjena spominska plošča, ki so jo odkrili predsednik častnega odbora prireditev ob 50-letnici GZ, konjiški župan Janez Jazbec, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Lado Fijavž in predsednik GZ Slovenske Konjice Stanislav Hlastec.
Po slovesnosti pred gasilskim domom so gasilcem v dvorani Konjičanka na slavnostni akademiji izrekli javno priznanje in zahvalo za prostovoljno in humano de-
lo. V spomin na njihov prispevek ob lanski ujmi je odslej na Konjiškem 9. avgust dan gasilcev.
Sicer pa so gasilci pripravili »svojo« slovesnost že prejšnjo nedeljo. Na njej je gasilsko odlikovanje 1. stopnje prejel predsednik GZ Stanislav Hlastec. Ob visokem jubileju je zveza izdala tudi knjigo, v kateri so opisan! dosedanje delo zveze, njena organiziranost, priznanja, kadrovski sestavi, delo posameznih komisij in podobno. Knjigo je pripravil Florjan Jančič.	MBP
Župan občine Žalec Lojze Posedel je v petek v Sa-vinovi hiši pripravil sprejem za zlate maturante, ki prihajajo iz žalske občine.
Zlati maturanti na splošni maturi iz žalske občine so Larisa Čehovin in Žiga Domja-
nič, ki sta obiskovala Gimnazijo Celje-Center; Monika Kostanjevec, Sara Kališnik in Urška Leben iz Šolskega centra Celje oziroma Gimnazije Lava in Jera Petriček iz Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Na poklicni ma-
turi je laskavo priznanje osvojila Klavdija Karlovčec iz tehnične strojne šole v Celju.
Kulturni program sta pripravila kvintet harmonikarjev Harminet Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki ga vodi Andreja Hirnšek, in Lidija Koceli. Zbrane zlate maturante, njihove starše in ravnatelje osnovnih in srednjih šol je pozdravil župan Lojze Posedel, ki je vsem čestital ter zaželel, da bi bih tako kot na maturi uspešni tudi v prihodnje. Najboljšim dijakom,_ zdaj že študentom je podelil knjigo Evropa naše preteklosti in sedanjosti.
TT
V Vojniku o zdravju
v Vojniku bo 26. oktobra predavanje Kaj je zdravo življenje. o tem, kako lahko sami najbolje poskrbimo za zdravje, bo predavala prira. Jana Govc Eržen, medinske sestre iz tamkajšnje zdravstvene postaje pa bodo udeležencem izmerile krvni tlak, telesno težo in višino ter izračunale indeks telesne teže. Predavanje bo v kulturnem domu ob 18. uri.	BJ
V Tušu smo v sodelovanju z Novim tednikom tokrat pripravili akcijo, v kateri boste lahko naročniki izžrebani za celodnevni izlet za dve osebi, ki vam bo odkril skrivnosti in lepote prvih zimskih dni v Prlekiji.
Pokušali bomo vrhunska vina, se podali pod zemljo med hrastove sode, v katerih zori žlahtna kapljica vinske kleti Jeruzalem Ormož, obiskali Središče ob Dravi in se krepčali z lokalnimi specialitetami.
In kako postati eden od izbrancev?
Kupon pošjite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Številka Tuš klub kartice:
□moognuTn
Naročniška številka Novega tednika:
mmm
Telefon:
/Itednik
rnfl-ni!HBD @
JERUZALEM ORMOŽ
Izpolnite kupone, kijih bomo objavljali v prihodnjih številkah, in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov!
Ime in priimek: Naslov:_
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Rožnati oktober
Na delovni obisk je v Šentjur v četrtek prišel minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Poleg srečanja z županom Štefanom Tislom in njegovimi sodelavci si je minister ogledal stanovanjski kompleks Livada in gradnjo industrijske cone - južni del.
Po srečanju je Podobnik na novinarski konferenci pohvalil Šentjur. Gradnja stanovanjskega kompleksa Livada je v zastavljeni finančni konstrukciji, ko si finančno breme delijo Republiški stanovanjski sklad, občina in izvajalec CM Celje, lahko dober primer tudi v prihodnje. Šentjur bo do konca leta tako pridobil 57 novih stanovanj, od tega 32 najemniš-kih. Dobro je zastavljen tu-
Rožnate pentlje, ki ste jih morda opazili ali prejeli v soboto na stojnici na Zvezdi v Celju, so simbol svetovnega meseca boja proti raku dojk. Sodelovanje Europe Donne - Slovenskega združenja za boj proti raku dojk in Projektne pisarne Celje - zdravo mesto ter Združenja za boj proti raku Celje je dalo idejo o stojnici, kjer bi javnost neposredno seznanili s tveganji, predvsem pa s preventivo na področju boja proti raku dojk.
»Najboljši pregled je samopregled, po 50. letu pride na vrsto mamografija,« pravi prim. Jana Govc Eržen, članica upravnega odbora Europa Donna ter predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik in Dobrna. Navaja tudi zgovorno in zaskrbljujočo statistiko: »Več kot 50 odstotkov žensk prvič pride k zdravniku z metastatsko boleznijo, petletno preživetje je zato v Sloveniji za 10 odstotkov nižje od povprečnega v Evropi, rak dojk pa je pri nas najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto zboli vse več žensk in Številka je že presegla letno mejo tisoč obolelih, povpreč-
Zdravstveno-vzgojne zloženke so hitro pošle.
na starost obolelih žensk se znižuje. Letno umre za rakom dojk okoli 400 žensk. Preveč.« Glavni problem ostaja premajhna osveščenost. Samo število mamografov ni dovolj za uspešno zgodnje odkrivanje bolezni, potrebovali bi razvito mrežo centrov za bolezni dojk po evropskih strokovnih priporočilih, v katerih bodo delovali dodatno
izobraženi strokovnjaki. Cilj je znižati umrljivost v Sloveniji za 25 do 30 odstotkov.
»Še enkrat poudarjamo, da je preventiva ključnega pomena,« je med sobotno akcijo ob stojnici, ki se je šibi-la pod promocijskim materialom povedala Jana Govc Eržen, medtem ko je na silikonskem modelu mimoidočim" kazala, kako tipati doj-
ke in odkrivati morebitne spremembe. Zanimanje za akcijo je bilo veliko, vendar je od besed do dejanj dolga pot. Pri stojnici so se ustavljali tudi moški: »Povejte in pokažite svoji ženi,« jih je brž ustavila Jana Govc Eržen in jih mimogrede založila še z zloženkami z informacijami o bolezni prostate.
PM, foto: ALEKS ŠTERN
Ivo Trošt direktor Kozjanskega parka
Po nekajmesečnih postopkih je Vlada RS na seji prejšnji četrtek na predlog kadrovske komisije imenovala Iva Trošta za novega direktorja Kozjanskega parka.
Novo delovno mesto bo omenjeni, ki je še vedno zaposlen kot vodja krajevne enote RS Zavoda za gozdove Slovenije za območje UE Šmarje pri Jelšah, prevzel 1. januarja '2006. Že 1. decembra pa bo začel obiskovati Kozjanski
park, kjer bo sodeloval z vršilcem dolžnosti Marjanom Dro-fenikom pri aktivnostih, ki jih je treba končati do konca leta. Tako bo končano skoraj enoletno obdobje, ko so Kozjanski park vodili do odstopa Franci Zidar, nato vršilec dolžnosti Marjan Drofenik in v pričakovanju 1. januarja novoimenovani Ivo Trošt.
TV
bo vroča!
Dober korak na še dolgi poti
di projekt čistilne naprave, ki jo občina gradi v sodelovanju s klavnico. Pri finan-cirjanju lahko pomemben delež pričakujejo tudi od države in predvsem evropskih skladov. Eden največjih šentjurskih adutov v prihodnosti je gotovo nova industrijska cona, kjer prav zdaj pospešeno gradijo vso potrebno infrastrukuro. Po različnih ocenah si lahko na tem območju občina s širšo regijo obeta vsaj nekaj sto delovnih mest. Seveda pa ostaja še kar nekaj nerešenih vprašanj, ki so se jih tudi tokrat v pogovoru bolj ali manj le dotaknili. Ena takih je na primer kratek stik med državo, ki hoče obvarovati poplavna območja, in občino, ki bi ta prostor krvavo potrebovala za razvoj industrije, gospodarstva in infrastrukture. Tudi tokrat so ostali na načelni ravni, saj bo za izvedbo prostorskega načrta v občini treba narediti še precej strokovnih študij, ki jih je ministrstvo obljubilo do konca leta. Podobna težava ostaja šentjurska obvoznica z nesojenim nadvozom. Šentjur bo v tem pogledu očitno raje, kot da bi se zadovoljil z vrabcem v roki, čakal na goloba. Žal pa je slednji z navezovalno cesto vred šele na ravni pobud in presoj. Ministrstvo za okolje in prostor, tako minister, si bo za umestitev te nave-zovalne ceste v program vsekakor prizadevalo. Pod črto pa Šentjur postaja vse bolj perspektivno okolje, zanimivo tudi za nove priseljence.
SAŠKA TERŽAN Foto: MN
spremenili v savno, nova štipendista pa krstili z naravno zdravilno vodo iz Term Zreče.
Vino se Je spremenilo v štipendiji
V Termah Zreče so v soboto odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na 14. Jesenski likovni koloniji. Prireditev so združili s slovesnim podpisom pogodb o štipendiranju iz štipendijskega sklada 11. Likovnih prijateljevanj, ki so bila v Zrečah maja.
Na letošnji jesenski likovni koloniji so od srede ustvarjali člani KUD dr. Lojza
Kreigherja iz Kliničnega centra v Ljubljani. 35 slikarjev in dva kiparja je ustvarilo 42 del, ki so se pridružila že več kot 500 stvaritvam iz preteklih let. Vsa ustvarjena dela krasijo prostore Unior Turizma.
Odprtje razstave so združili s podelitvijo in slovesnim podpisom pogodb o štipendiranju iz Štipendijskega sklada 11. Likovnih prijate-
ljevanj. Iz štipendijskega sklada, ki ga vsako leto oblikujejo z dražbo vin Zlatega griča, bosta letos prejemala štipendije študent ekonomije in marketinga Uroš Štruc ter študent arhitekture Dominik Sagadin, oba iz Zreč. Pogodbi sta podpisala z direktorjem Unior Turizma Maksom Brečkom in zreškim županom Jožetom Koširjem.
MBP
www.novitednik.com
Gimnazija Je rojena
NOVI TEDNIK VODNIK
V Slovenskih Konjicah so v petek slovesno odprli gimnazijo. Novogradnja, ki jo 180 dijakov dosedanjih treh letnikov obiskuje že od 1. septembra, je nastala v rekordnem času, saj so začeli graditi šele januarja letos. Gre za največjo naložbo zadnjih let v občini, vredno več kot 780 milijonov tolarjev.
»Gimnazija je rojena,« je v nagovoru, v katerem je poudaril vse napore, ki so bili potrebni, da je prišlo do izgradnje gimnazije, zaključil konjiški župan Janez Jazbec. Zbranim dijakom, profesorskemu zboru in staršem v športni dvorani je spregovoril tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver. Čestital je vsem, ki so prispevali, da je bila gradnja končana v vsega nekaj mesecih, konjiško gimnazijo pa ocenil kot prido-
bitev za slovensko dražbo v celoti. Nato je obširneje spregovoril o prenovi srednjega šolstva v Sloveniji. Doslej je bilo največ narejenega pri prenovi poklicnega in strokovnega izobraževanja, zdaj pa so se resno lotili tudi reforme splošnega izobraževanja. Spremembe so nujne, je dejal, pripravljajo pa jih ne le ljudje iz kabinetov, temveč predvsem tisti, ki delajo v gimnazijah.
Dijaki so prispevali pester kulturni program, v katerem so se v skladu z vodilno mislijo prireditve - Povsod je lepo, na gimnaziji Slovenske Konjice najlepše - z besedo, s pesmijo in plesom sprehodili po Evropi.
Pred prerezom traku, ki so ga ob ministru in županu zaupali še ravnatelju gimnazije mag. Francu Šelihu, poslan-
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog V deželi sončnic Hermanova.ustvarjalnica 17.00 SLG Celje	~~
E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Oderpododrom,abonnuipo posebnem razporedu in iz-
18.00 Velenjski grad__
Klepet pod arkadami,
19.00 Dom sv. Jožef Celje_____'
mag. Drago Tacol: Psihološki večer
Predsednik konjiških gimnazijcev Denis Muhič in naj dijak šole Jernej Jevšenak sta navdušena nad novimi gimnazijski prostori, same dobre besede pa namenjata tudi svojim profesorjem.
cu v državnem zboru Rudiju ču, sta zbrane nagovorila še šev gimnazije in Šolskega cen-Petanu in predsedniku dijaš- naj dijak šole Jernej Jevše- tra Konjice-Zreče Iva Mlin-ke skupnosti Denisu Muhi- nak in predsednica sveta star- šek.	MBP
Poti po labirintu trga dela
Celjski center za informiranje in poklicno svetovanje v novih prostorih
V petek je celjska območna enota zavoda za zaposlovanje v prostorih Ljudske univerze v Celju na Cankarjevi 1 odprla prostore Centra za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS).
Center sicer v Celju deluje že peto leto, zaradi prostorske stiske in z željo, da bi ga uporabnikom z lokacijo v mestnem jedra še bolj približali, pa so ga preselili
v prostore Ljudske univerze. Obiskovalci CIPS so osnovnošolci, dijaki in njihovi starši ob odločitvi o nadaljnjem študiju ali zaposlitvi, študenti, svetovalni delavci na šolah, učitelji in tudi brezposelni in zaposleni, ki iščejo druge delovne izzive. Jožica Razpet vodja celjskega oddelka za zaposlovanje, poklicno orientacijo in programe zaposlovanja je pove-
dala, da imajo v CIPS okoli 500 opisov poklicev, Zbrane informacije o programih vseh srednjih šol v Sloveniji, s poudarkom na programih šol v regiji, programe vseh treh slovenskih univerz in visokih šol, ob tem pa še ponudbe o šolanju in študiju v tujini. »Ponujamo še informacije o možnostih štipendiranja doma in v tujini, pri nas je mogoče opra-
viti računalniške teste interesov za lažjo odločitev o prihodnji poti izobraževanja, zelo pomemben del opravil v CIPS pa je poklicno svetovanje,« je povedala Razpetova.
Kot se je ob otvoritvi slikovito izrazila v.d. direktorice republiškega zavoda za zaposlovanje Anka Rode, gre za center, ki pomaga iskati poti skozi zapleten labirint
skupnega nastopa na 32. srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki se jim je pridružila Godba na pihala Nova Cerkev.
Lovski zbori in rogisti iz treh držav
V občini Vojnik je bilo v soboto 32. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki je bilo tam prvič. Zbralo se je več kot štiristo pevcev in rogistov.
Med skoraj štiridesetimi skupinami so bile tudi s Hrvaške in iz Italije, od koder je prišel slovenski zbor iz Do-
m
berdoba. Udeleženci so najprej, nastopali v Vojniku, na Frankolovem in v Novi Cerkvi, popoldne je sledil njihov skupni nastop pod šotorom v Novi Cerkvi, kjer se jim je pridružila tamkajšnja godba na pihala.
Srečanje lovskih zborov in rogistov je bilo na pobudo Viktorja Kovača, vodje - Št.
Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve, glavni organizator pa je bila Občina Vojnik. Lovska zveza Slovenije ji je zato podelila plaketo za razvijanje in promocijo lovske kulture, še eno plaketo pa so podelili županu Benu Podergajsu. V občini Vojnik so letos pred tem organizirali že mednarodno srečanje rogistov. BJ 81 - 25. oktober 2005 -
19.00 Knjigama Kultumica_
Srečanje z znano osebo
19.30 SLG Celje ___
Evripid: Medeja
abonma Torek večerni in iz-
Sylvie Hue (klarinet), Jože Kotar (klarinet), Roger Boutry (klavir)
končen ob zaključku seminarja za klarinet 19.30 Kulturni center Laško
Špas teater: Kadar mačke ni doma komedija
trga dela. V centru bo vsak dan deloval informator, ki bo pomagal iskati želene informacije, ob sredah pa bodo tam tudi svetovalke poklicnega usmerjanja. Ob otvoritvi so posebej izpostavili partnerski odnos države in lokalne skupnosti, ki je omogočil postavitev tega centra v središču mesta, v prostorih Ljudske univerze.
BRST
Nani Poljanec v muzeju
Ljudski ustvarjalec Nani Poljanec iz Rogaške Slatine (Aleksander S. Jurkovič) je pripravil enajstdnevno prireditev Ljudski muzej Nanija Poljanca, ki se je začela v petek, trajala pa bo vse do noči čarovnic.
V najstarejši zgradbi Rogaške Slatine, v nekdanjem Grafičnem muzeju, so tako predstavljeni dosedanji Poljančevi projekti, muzejski predmeti iz njegovega življenja in Trenutne instalacije 6886. Vsega skupaj predstavlja enajst tematskih zbirk, z enajstimi nastopajočimi gosti od dneva do dneva, enajstimi kulinaričnimi doživetji, vse skupaj za njegov četrti izpit »Majgisterija iz organizacije«.
Za danes, v torek, je napovedan nastop glasbene skupine Barni & Pitna voda (ob 19. uri), za jutri filmarja Sandija Pobežina (s premiero njegovega kratkega filma Furež na Ju-neževi domačiji, ob 19. uri), v četrtek pa igralec Matjaž Jav-šnik (ob 18. uri). Sledili bodo kitarist Vojko Vešligaj, skladatelj Jure Godler, harmonikar Primož Mikolič ter za noč čarovnic Sašo Hribar in Radio GA-GA.	BJ
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku____
U. Krager: Ples duhov v otroškem vrtcu pravljična ura 17.00 Mladinski center Velenje Eraine ustvarjalne delav-
17.00 Knjižnica Velenje
Špeline ure pravljip 19.00 Dom sv. Jožef Celje
prof. dr. Janez Bogataj: Dediščina - družina -vzgoja predavanje
19.30 Glasbena šola Celje __
Arabsko-judovski mladinski orkester abonmajski koncert ZKP
10.00 MNZC - Otroški muzej
Hermanov brlog__
Plesne razglednice Hermanova plesna ustvar-jalnica z Ano Vovk Pezdir 17.00 Mladinski center Celje Nuša Konec Juričič in Zlatko Blažič: Ko v družino pride droga in odvisnost predavanje 19.00 Likovni salon Celje......
Umetnik na delovnem obi-
19.00 Knjižnica Lažko
Aleš Ulaga: Jadranje okoli
potopisno predavanje
ratjjpcelje
J^jj na Štirih frekvencah
Umira jezero v tihoti
Slivniško jezero že desetletje na rakovi poti - Lastniške razprtije vse globlje - Še upanje za kompromis?
Kadarkoli pogledamo čez planke, ugotavljamo, da znajo sosedje v turizmu včasih le z več takta in podjetnosti izbrati ovojni papir. Vsebino imamo mnogokrat doma lepšo in kvalitetnejšo. »Sonce, voda, zrak, svoboda,« je že malo zguljen rek, a v svojem bistvu še vedno vse, kar človek potrebuje. Zaplete pa se s človeškimi zdrahami. Včasih prerastejo vse okvire zdrave pameti, se vlečejo tako daleč, da nihče več ne vidi ne začetka ne konca ... Jabolko spora pa nemo gnije.
Pot do ribiškega doma na Slivniškem jezeru te hitro odnese v idilične spomine in pripovedovanja ljudi, ki so skozi družabna srečanja, družinska kampiranja, nedeljske piknike in otroške pustolovščine tu preživeli čudovite dneve. Dokler te v realnost ne prestavi polomljeno štrbunk stranišče na eni strani ter popolnoma razbita počitniška prikolica na drugi. A v vsej tisti »gošči« in šavju delujeta čisto domače. Ribiški dom je zgodba zase. Že tako rahitična stavba je po vsakem neurju v slabšem stanju. Vhod v klet je postal zelen sluzast žabjek. Okolica je zaraščena, polna smeti, smetnjaki, klopce polomljene ... Od nekdanje slave ni ostalo veliko. In tudi letošnja sezona razen ribičev na jezero prav posebnih turistov ni privabila. Ob sončnem popoldnevu se ob obali sicer sprehaja nemalo ljudi. Resda včasih med praznimi pivov-skimi steklenicami in plastičnimi vrečkami, a kaj bi to. Kraj je v vsej svoji zapušče-nosti in razsuti tragiki na svoj način še vedno lep in privlačen.
Veliko babic -kilavo dete
Slivniško jezero se razteza na dolžini osmih kilometrov in je s 84 hektarji maksimalne površine umetna tvorba, ki so jo za potrebe industrijske vode v Železarni Štore in za zadrževanje poplavnega vala Voglajne naredili pred 30 leti. Z jezerom upravlja Ri-
bištvo, turizem in gostinstvo (RTG). Družbo so konec leta 1989 ustanovili Železarna Štore, Ribiška družina Voglajna in Nivo Celje. Direktor slednjega, Danilo Senič, je dejal, da je bil razvoj družbe v takratnih zaostrenih gospodar-
skih razmerah uspešen in dinamičen. Leta 1996 so slovenske železarne prodale svoj delež družini Moser. »S tem je prišlo do razhajanja med novo sestavo družbenikov glede višine vloženih sredstev oziroma družbeniških deležev. Posledice so bile razpoznavne v nazadovanju družbe. In ker je bil naš vpliv na vodenje ter upravljanje podjetja premajhen, smo leta 1999 iz njega izstopili s prodajo poslovnega deleža,« je o vlogi podjetja Nivo pri Slivniškem jezeru povedal Senič.
Ivan Moser, danes upokojeni šentjurski zdravnik, napoveduje pri takem gospodarjenju iz leta v leto bolj črno sliko jezera, s čimer se strinjajo tudi mnogi drugi. Izdelan ima tudi podroben načrt sanacije. O obojem je podrobno spregovoril tudi za naš časopis, kasneje pa vse-
izjave umaknil, češ da novinarka ni razumela ničesar, kar ji je povedal. Nov pogovor je odlagal na čas po končani tožbi z ribiči, na čas po praznovanju 50-letnice ribiške družine in nazadnje, kot je končno priznal, ob »svetem nikoli«. Z njegove plati torej od vsega na dolgo in široko povedanega ne smemo napisati nič.
Moser naj pusti pri miru ribe, ribiči bodo turizem
Drugo in tokrat žal edino plat medalje je predstavil predsednik RD Voglajna Ervin Belak. Glede lastništva pravi, da so stvari še precej odprte in pravno neurejene. Družina združuje 136 ribičev. Od ribiških dovolilnic imajo letno več kot pet milijonov
tolarjev prometa, ki pa jih skoraj v celoti vrnejo v jezero s štirimi do petimi tonami rib. Člani so opravili tudi 60 tisoč delovnih ur pri čiščenju jezera in okolice ter vzdrževanju infrastrukture. Glede Moserjevega sanacijskega na-
Ervin Belak, predsednik RD Voglajna
črta je Belak izrazito kritičen: »Ribiči v jezero vložimo toliko dela, da čez deset let verjetno ne bo nič drugače, kot je danes. 1\idi količina rib ne upada; sam sem postavil rekord, ko sem v treh urah ujel 42 kilogramov rib. Jezero poleg tega ni sistem, ki bi ga tako lahkotno praznili kot kak bazenček. Vem, da je Moser vložil takrat velik vložek, 250 tisoč takratnih mark, vendar ne more imeti vsega.« Zamere po Belakovih besedah izhajajo predvsem iz tega, ker jih Moser obravnava kot partnerje samo takrat, ko mu ustreza, sicer pa večinoma niti poslovnega poročila ne dobijo na vpogled.
»Vsi problemi so se začeli, ko je Nivo izstopil iz družbe in je Gregor Moser postal direktor RTG. Ribiški dom na primer vse od takrat vidno propada.« Za konec je Belak v imenu ribičev še dejal, da so pripravljeni ponuditi roko, saj nimajo nobenih interesov v turizmu, Moser pa naj umakne roke z rib. »Jezero je tako veliko, da bi imeli na njem vsi prostor. Proti Mo-serju osebno nimam nič, ampak v tem primeru se mi zdi, da ga ni, ki bi lahko shajal z njim,« zaključi Belak.
Vloga občine in krajevne skupnosti pri vsem skupaj je zelo majhna. Na KS čisto dobro vedo, kako in kaj bi lahko, a nimajo denarja. Turistično društvo Gorica pri Slivnici poskuša jezero kar najbolj vključiti v svoje delovanje. Lani so organizirali zelo odmevno in uspelo srečanje slovenskih objezerskih krajev, a Dušan Polenšek, predsednik TD, pravi: »Zdaj so stvari silno nedorečene in nihče ne bo vlagal denarja, dokler se vode ne zbistrijo. Turistično društvo je bilo ustanovljeno ravno zaradi jezera, a je Šlo vsaj 20 let v tem pogledu mimo. Generacije, ki bi lahko kraju veliko dale, pa odhajajo ...«
Na občini so v tem okviru pristojni le za sprejetje prostorskega načrta. Trenutno ga rešujejo skozi zasebne pobude. Celostna prostorska ureditev jezera z okolico pa je očitno tako kislo jabolko s tohko različnimi interesi, da si nihče ne želi ugrizniti vanj.
Zgodbe smo se lotili že spomladi, ko smo dobili kar nekaj ogorčenih namigov, kako zanemarjeno je jezero z okolico. Predvsem z Moser-jeve strani je bilo čutiti, da se bodo stvari zdaj zdaj premaknile in tako ali drugače razpletle. Še posebej je to upanje oživelo pred skupnim srečanjem na Razvojni agenciji Kozjansko, od katerega so si vsi veliko obetali. No, po več kot pol leta se zdi, da rešitev ni niti za centimeter bliže, kot je bila kdaj koli prej. Smrdljiva luža, ki bi lahko bila jezero, pa živi svojo žalostno usodo dalje.
SAŠKA TERŽAN
Žalostna usoda jezera se zrcali na vsakem koraku. V kleti je namesto pivskih zalog našel svoj prostor sluzast žabjek. -;- Št. 81 - 25. oktober 2005
Direktor naše medijske hiše Srečko Šrot čestita prvouvrščenemu, dogajanje nadzira generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc.
Vidno navdušeni - z leve: Štefan Tisel, Srečko Šrot, Štefan Zidanšek, Aleš Hauc, Igor Marinič
Naj pismonoša 2005 - glavno dejanje
Preprosto najboljši - z leve čepijo prvi trije: Srečko Pele, Gabrijel Novačan in Silvo Šeško
Zdravko Maček je izdelal spominski album z vsemi našimi članki o pismonošah.
Štefan Zidanšek je okronal našo posebno poštarsko poročevalko.
- Akcija več kot uspela
be poslušalcev v oddaji Vrtiljak polk in valčkov, ko smo zavrteli skladbo Poštar Pepi," je povedal Tone. "Na začetku smo bili precej skeptični, saj smo imeli od prej izkušnje z drugačnimi poklici, pa se je kaj kmalu pokazalo, da se nismo zmotili. V uredništvo so začeli kar leteti kuponi, ljudje ste se z vsem srcem zavzeli za ta izbor. Pismonoše očitno v vaših očeh uživajo velik ugled, radi jih imate, skupaj smo zadeli v črno," je dodala odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn.
Veliko smo si imeli povedati v tem večeru, pa čeprav sta glavno besedo na vsak način hotela imeti poštar Pepi, zaščitni znak Okroglih muzikantov, ki je besno pihal v svoj rog, in pismonoša v pokoju Franjo Pasarič, začasno rehabilitiran v priložnostnega prinašal-ca posebnih telegramov. Slednji je na oder prihlačal z veliko poštarsko torbo in kot se za glasnika dobrih novic spodobi, lepo po vrsti zdeklamiral zapisana sporočila. "Vsem današnjim zmagovalcem in v akciji sodelujočim pismonošam iskreno čestitam - v imenu vseh, za katere nihče ni glasoval," je Franjo izzval gromek smeh. Pa ni ostalo le pri tem. Naša urednica in direktor Srečko Šrot sta prvič, pa verjetno tudi zadnjič v življenju doživela glasbeno čestitko v živo, telegram, v katerem je Novi tednik prejel čestitke za častitljivih 60 let, jima je v podpis izročil sam direktor poštne poslovne enote Ce-
Pismonoše blesteli tudi na zaključni prireditvi
S četrtkovo zabavno prireditvijo in slovesno podelitvijo priznanj ter nagrad najbolj priljubljenim pismonošam v kulturno-gasilskem domu v Gorici pri Slivnici smo postavili še piko na i odmevni akciji Novega tednika. Zbrali smo se z desetimi najboljšimi, z njihovimi kolegi, od katerih smo prenekaterega prav tako predstavili v našem časopisu, tistimi, ki so za njih pridno glasovali, pridružili pa so se nam tudi nekateri najvidnejši predstavniki Pošte Slovenije. Okrogli muzikanti so poskrbeli za dobro glasbo, vesela družba za zabavo in smeh ... Bilo je nepozabno.
Že dostikrat smo opisali začetke žence četrtkovega večera z odra su-akcije, vas zabavali s številnimi vereno popeljal skozi prireditev, ni anekdotami in vam nekaj mesecev mogel mimo obujanja spominov, vsak teden postregli z reportažnim "V uredništvu smo zgodaj spomla-zapisom o katerem od vaših in na- di staknili glave in tuhtali, kakšno ših pismonoš. Pa vendgr Tone akcijo bi izpeljali tokrat. Do pismo-Vrabl, ki je v svoji maniri udele- noš smo prišli, ko sem slišal zgod-
Tone Vrabl je od posebnega pismonoše prejel telegram. Št. 81 - 25. oktober 2005 -
Akrobatska godba Okroglih muzikantov
Poštarska godba: Franjo Pasarič in "asistenta".
lje Štefan Zidanšek. Za vse tiste, ki ne veste, kako je videti glasbeni telegram v živo, povejmo: poštar Franjo iz svoje poštarske vreče pritrese harmoniko, raztegne meh, pokliče na pomoč še dva muzikanta, Mitjo Štefančiča in Zvo-neta Vasleta... Okrogli muzikanti so se v zakulisju že kar krepko tresli, da bodo ostali brez dela.
Priznanja, nagrade in plesni vložek
Pojdimo lepo po vrsti, pa čeprav se nam je toliko dogajalo v Gorici pri Slivnici, da bi nam zmanjkalo prostora, če bi vse zapisali. "Nikakor pa ne smemo pozabiti na Ivano Stamejčič," je namestnico odgovorne urednice z dobrim razlogom napovedal Tone. Ivana je bila namreč tista, ki je - medtem ko so se dekleta potepala pri pismonošah, zapisovala njihove anekdote in si pustile streči (podčrtajmo, da nikoh niso ostale lačne in žejne) - v uredništvu skrbela za to, da je šlo v akciji vse kot po maslu. Skozi njene roke je šlo vseh vaših 25.151 kuponov in na sumu jo imamo, da si je v ta namen omislila poseben detektor za morebitne ponarejene kupončke. Največ preglavic sta ji povzročila dva Boštjana Kokota, oba iz pošte v Šmarju, eden iz Senovice, drugi iz So-tenskega, saj nekaj časa nismo ugotovili, da sta to dve različni osebi.
Zmagovalna deseterica je v četrtek posedla v prvo vrsto dvorane, fantje so se vestno odeli v svoje uniforme in napeto, z nekoliko treme, saj tolikšne pozornosti niso vajeni, čakali na glavno dejanje. Čas je bil, da tudi njih postavimo pod "žaromete". Tako so se na odru od dna proti vrhu lestvice zvrstili vaši najljubši: Alfonz Pačnik, Slavko Krš-lin, Zdravko Maček, Damijan Ra-buza, Damijan Leber, Boštjan Kokot in Alojz Vogrinc. Iz rok Srečka Šrota in Štefana Zidanška so pre-jeli častne spominske plakete, ki
je stopil tudi Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije, ki je najbolje uvrščenim namenil tudi nekaj finančne stimulacije. Spremljala sta ga mag. Igor Marinič, namestnik generalnega direktorja, in Vinko Filipič, direktor sektorja za trženje.
Splošni vtis je bil, da smo s skupno akcijo dejansko zadeli v polno, poklic pismonoše pa je povsem zasluženo pridobil na ugledu. Na Pošti Slovenije niso mogli prehvaliti naše ideje in iiiso skrivali presenečenja nad tem, kako radi imajo ljudje njihove fante. Slišati je bilo tudi, da smo na Novem tedniku in pošti tako ali tako napol oženjeni. Hja, kdo, če ne pismonoše pa naš časopis dvakrat tedensko prinesejo v vaše domove? Drug brez drugega ne moremo, brez vseh vas pa bi oboji ostali brez dela.
Uradni del smo tako vozili proti koncu, skrb za glasbo sta vešče prevzela Albert Leskovšek in Damjan Loknar, dogajanje je budno spremljal predsednik KS Gorica pri Slivnici Martin Cmok, nista manjkala niti šentjurski župan Štefan Tisel in direktor občinske uprave Jože Palčnik. Okroglim muzikantom se je mudilo v gostilno Ankice Lesjak, da ne bi preveč shujšali, ostali pa so si lahko postregli z bogato obloženih miz. Muzikanta nista počivala, Saška se je seveda morala urno zavrteti z neutrudnim Šeškom, Polona je tekala okoli vseh "svojih" pismonoš, še do danes pa ni izdala, kateri je bil njen najljubši.
Po takšnem bučnem zaključku nam je bilo vsem skupaj kar malo žal, da se je akcija končala. Z mislimi smo že pri naslednji, a ostajamo enotni - pismonoše bodo za vse nas in vas ostali edinstveni.
MP
Foto: GAŠPER GOBEC
Neutrudna Albert Leskovšek in Damjan Loknar
Pismonoša Stanko Kopinšek je zamenjal tla in strop.
Najboljši trije so zavrteli "svoje punce".
bodo verjetno našle posebno mesto v njihovih domovih, ter priložnostna darila obeh podjetij. Še preden pa je napočil trenutek za razglasitev treh najboljših, je Tone na oder povabil Polono Mastnak, ki je s pismonošami delila največ terenskih zgodb, saj jih je v času akcije obiskala kar 20 od skupno tridesetih in se po besedah sodelavcev naravnost "zagrebla" zanje. "Zato, ker je bilo vedno luštno," je povedala Polona in hkrati sumljivo namigovala Štefanu Zidanšku nekaj okoli morebitne kariere na pošti. Jo je pa ta zavoljo "posebnih dosežkov pri popisovanju pismonoš" okronal s poštarsko kapo.
"Čisto zmeraj sem se izgubila na terenu, ker vsi živite v krajih, za katere sem prvič slišala, še v center Loke pri Žusmu me je bilo treba priti iskat, da ne govorimo o manevrih na poti do Mirka Brežnika, ko sem njegove sosede pol ure prepričevala, da pri njih živi pismonoša - zmotila sem se v hišni številki," se je spominjala Polona. Njen splošni vtis je bil, da pismonoše odlikujejo posebne lastnosti, najbolj pa ljudje pri njih cenijo tisti pristni vsakdanji stik, prijazno besedo, drobno pomoč in dobro voljo. Vse to odlikuje tudi naše zmagovalce,
Poštar Pepi je hotel zasenčiti vse vaše favorite.
na oder so jih pripeljala kar "njihova dekleta". "Kje ste, Srečkovi navijači?" je Mateja Jazbec na noge dvignila prijatelje tretjeuvršče-nega Srečka Pelca. Ta je bil izjemno vesel uvrstitve, spomnil se je lju-
Seznam nagrajencev
Irena Stoklas, Dvor 14, Šmarje Pri Jelšah, Jožica Fijavž, Kašova 8, Vojnik, Jožica Lipičnik, Pod Gabri 23, Celje, Ana Leskovšek, Voduce 40, Gorica Pri Slivnici, Lilijana Pusar, Hrastje 23, Loka pri Žusmu, Martina Lupše, Drensko Rebro 4, Lesično, Cvetka Vodeb, Voduce 21, Gorica pri Slivnici, Danica Gobec, Novake 14, Nova Cerkev, Emilija Stagoj, Višnja Vas 14b, Vojnik, Jadviga Tratnik, Zlateče 9a, Nova Cerkev, Tjaša Čakš, Vogla j na 7a, Gorica Pri Slivnici, Irenca Cerovšek, Podvrh 113, Braslovče, Stefan Kačičnik, Ul. Bratov Jančar 33, Vojnik, Marica Jakob, Pristova 2, Dobrna, Ivan Lu žar, Jankova 13, Vojnik, Barbara Zorko, Zg. Rečica 117, Laško, Vida Deželak, Vizore 19, Nova . Cerkev, Mojca Tržan, Miklošičeva 5, Celje, Breda Kokotec, Na Otoku 10, Celje, Petra Topole, Jagoče 8, Laško.
Nagrade čakajo nagrajence na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
beznive gospe, ki mu je pred odhodom na zdravljenje kar na dom poslala številne kupone in poudaril, da bi si še marsikdo od kolegov zaslužil biti na tej lestvici. Prvi pismonoša, ki ga je obiskala Polona Mastnak, je bil drugouvrščeni Gabrijel Novačan, ki mu je zmaga ušla le za las. Skupaj sta obujala spomine na obojestransko tremo, vendar je Novačan na vprašanje, če so novinarke res tako hude punce, dahnil, da sploh ni bilo tako hudo. Pridružila se jim je še Saška Teržan in na oder ponosno pripeljala velikega zmagovalca Silva Šeška, ki še zmeraj ni prebolel napada besnega purana, sicer pa je bil strašansko počaščen zaradi zmage. Okrogli muzikanti so uřezali valček in šesterica se je seveda spektakularno zavrtela.
Čestitkam, pohvalam in nagradam ni bilo ne konca ne kraja. Na oder
Domača zmaga v četrtei
Celjski rokometaši praktično že med najboljšo evropsko šestnajsterico
Šport prinaša nove in nove zanimive zgodbe. Tekmo lige prvakov v predmestju Gôteborga je dokončno odločil 22-letni Celjan Aljoša Rezar, potem ko je še v petek branil vrata svojega letošnjega kluba Slovana v DP. Celjski klub ga je prijavil za LP in ga aktiviral zaradi poškodbe Gregorja Lorgerja, ki je ostal doma.
Rezar se na Kodeljevem proti Rudarju ni nič kaj odrezal in doživel poraz, dan kasneje pa je na treningu na Švedskem že dokazoval kakovost.
Ko ima hudič mlade...
Pred tem je posebni, dveurni polet z Brnika v celoti prespal Gorazd Škof in vse bolj postajal bled. Popoldansko vadbo je le opazoval, ponoči pa zaradi prebavnih motenj le malo spal. V dopoldanskih urah je prihajal k se-
bi, nato pa je sledilo kosilo. Želel si je odrezati kos kruha, a mu je uspelo zgolj kožo in meso z levega prstanca. Po jedilnici je bilo krvavo, dr. Rudi Čajavec pa mu je oskrbel rano. Škof je nekaj ur kasneje »zelen« stopil na avtobus, a nič bolje ni bilo z barvo obraza pri Aljoši Rezarju. »Mali se trese od strahu,« je bila zašepetana ocena Rezarjevega stanja. In dogovorili so se takole: Skof bo ne glede na počutje začel tekmo, Rezar pa se bo skušal vživeti v vzdušje, se znebiti treme in nato poskusiti resneje poseči v dogajanja na igrišču. Požunov »filing« je spet zmagal.
Rezar je namreč doslej 5 minut branil v Beogradu proti Crveni zvezdi in 2 minuti v Pamploni proti Portlandu. Je sicer evropski klubski prvak s Celjem iz leta 2004. Iz slačilnice je prišel povsem enako kot že tolikokrat doslej, ko je zgolj grel klop. In priznal: »Večkrat sanjariš o takšnih stvareh in obenem misliš, da se pač ne bodo nikoli zgodile. Tokrat je bilo drugače!« V sredo ga je poklical Slavko Ivezič in ga obvestil, da bo najbrž med potniki. »Res je, da sem imel malo treme, kar je povsem običajno. Kmalu sem se je otresel, se popolnoma zbral in potem se je odprlo.« V1. polčasu je zabeležil eno obrambo, v zadnji četrtini tekme pa je zaustavil sedem »zi-cerjev« in spravil v obup domače napadalce. To je bil pravi Rezarjev šov in po zaostanku z 21:19 v 42. minuti je sledil delni izid 14:5.
Po devetih letih
Edi Kokšarov je zgrešil le iz druge sedemmetrovke, tudi njegov niz zabijanj v švedsko mrežo je bil impo-zanten. Stoodstoten je bil postavni
Edi Kokšarov je bil spet pravi vodja na igrišču.
krožni napadalec Goran Kozomara (4-4), Matjaž Brumen je po vratolomnih skokih z desnega krila vse 4 gole dosegel v nadaljevanju. Že leta 1996 so celjski kadeti slavili v tej dvorani, ko so pod vodstvom Vita Sel-čana postali evropski prvaki (zmago sta »ponovila« Kozomara in tedanji tehnični vodja Slavko Horvat), tokrat pa je bil trud namenjen tudi proslavi
Cvetje za naj igralca tekme Aljošo Rezarja.
Francoska sodnika Bord in Buy sta spet delovala, kot da imata posebno nalogo. Najbolj smešen dogodek je bila izključitev Brum-na, ko je žogo zaustavil z desno roko, sodnika pa sta menila, da je to storil z nogo. Harbok je zgolj blokiral strel Lenartssonu iz vratar-jevega prostora in rdeči karton je zagotovo prestroga kazen.
rojstnega dne Mira Požuna, ki je prav v nedeljo dopolnil 62 let. Tone Turnšek je bil pred tekmo že na robu obupa, saj se je smola le še stopnjevala. Ko je bilo vsega konec, je bil židane volje kot le redkokdaj. Švedi so prejšnjo noč slavili Abbino zmago po 50 letih Evrovizije, potem pa je švedski rokometni prvak doživel Waterloo v svoji dvorani, ki je obnemela že 5 minut pred koncem (24:30), Flori-jani pa so ugotovili, da dolga pot ni bila zaman. Po telefonu sta čestitala Gregor Lorger in Sergej Rutenka DEAN ŠUSTER Foto: ZORAN ČULK GREGOR KATIČ
Sàvehof-Cel
PARTILLE - Športna dvora in Olivier Buy (Francija), del SAVEHOF: Sandstrôm 13 Larholm 4 (2), Franzen, Fahlj son 5, Môlier, Gustafsson, ^ Lundbàck.
CEUE: Škof 5 obramb, Re Mlakar, Hribar 2, Harbok 5 (, Natek 2, Kokšarov 10 (3), Zo Sedemmetrovke: Sàvehof. Izključitve: Sàvehof 8, Cel Rdeč karton: Harbok (36.
IZJAVE
Tone T\irnšek: »Težavám kat bilo ne konca ne kraja. Ko malce opomogel, pa se je urezi Tekma je nato pokazala, da in» nekaj mladih, kakovostnih igra) Predvsem mislim na Rezarja, bil fantastičen v drugem polčasu prepotentno, če napovem zane vo zmago z Grki. Boja z Adei jem pa se zelo veselim. To bo takel kot pred dvema letoma, da pričakujem našo zmago.«
Miro Požun: »Dva kroga predi cem tekmovanja v skupim gli veliko breme s pleč. Veselje je ko večje zaradi naših poškodb in lezni. Še dobro, da je Harbok rdeči karton, kajti stanje njegove pone bi se še poslabšalo. Že v pr napadu ga je zabolela. Bili smo menjeni z zmago in smo domal dolgo lovili. Sodnika sta nas kar cej »posekala«, ko pa smo izena se nista več vmešavala. Žebljico na vico smo zadeli s spremembo obi be 5-1 v 6-0 malo pred odmorom, mar bo v Celje prišel po zmago.
Slavko Ivezič: »Na koncu je de na potek dogodkov rezultat da celo previsok. Ob odmoru se dogovorili za potrpežljivost, deli smo, da gostitelji niso tako bri, da ne bi storili nekaj napak, tom čestitam, ker so se držali dc vora in gradili zmago skozi celt tekmo.«
Andrej Šušterič: »Rezar sevet Slovanovec, temveč je naš fant, jen in prekaljen v Celju. Zelo srečen za njegovo predstavo, ki: je zagotovila zmago.«
NOGOMETI
13. krog 1. SNL: CMC Publik - HIT Gorica 2:1 (0:0); Stajič (< Beršnjak (66), Šuler (90), Anet per - Rudar 2:1 (1:1); Kremeni (14), Drobne (81- 11 m); Dri (20), Primorje - Nafta 2:0, D žale - Drava 1:0, Maribor Pivo na Laško - Bela krajina 1:1.
mmmsmmM
DOMŽALE	13	8	5	0	33: I
HIT GORICA	13	7	3	3	22:12
NAFTA	13	8	0	S	19:11
PRIMORJE	13	7	1	5	22:15
MARIBOR PL	13	6	4	3	17:12
CMC PUBLIKUM	13	5	2	6	15:21
ANET KOPER	13	4	3	6	17:20
BELA KRAJINA	13	3	4	6	13:24
DRAVA	13	3	3	7	10:20
RUDAR	13	1	1	11	7:34
11. krog 2. SNL: Livar - Drav 1:1; Biščan (78); Očko (28). Vr red: Dravinja 23, Triglav 20, Kr 17, Zagorje 16, Factor 15, Livar, A minij 13, Šenčur 11, Dravogradl Svoboda 9.
Fantastični Rezar za Sâvehofov Waterloo
Med 600 gledalci, ki so prišli vzpodbujati nogometaše CMC Publikuma, je bilo le malo takšnih, ki so verjeli, da lahko Celjani porazijo aktualnega državnega prvaka. Prvi del se je končal z 0:0, nato pa so varovanci Nikole Ilievskega v pičlih dveh minutah dosegli dva zadetka in optimizem je narasel.
Zmago so igralci poklonili svojim navijačem, saj se zavedajo, da so jih na prejšnjih domačih tekmah močno razočarali s slabimi predstavami. Publikum je pod vodstvom Ilievskega vendarle okusil slast domače zmage v DP; ni mu uspelo proti Beli krajini (0:3), Kopru (3:3) in Nafti (1:3). Strelec prvega zadetka Duško Stajič je dejal: »Zmaga proti Rudarju in uvrstitev v polfinale pokala sta nam dali krila. Vse smo dah od sebe in na koncu zasluženo zmagali. Žal mi je samo, da sem prejel dva rumena kartona in nisem mogel soigralcem pomagati do konca.« Prvi polčas ni postregel z zanimivo igro, več priložnosti za vodstvo so imeli Goričani. Neboj-ša Kovačevič se je znašel sam pred Amelom Mujčinovičem, ki je strel obranil, Aleš Puš pa je zatresel celj-
sko prečko. Celjani so po odmoru prikazali bolj srčno igro, kar se je obrestovalo v 64. minuti po podaji Mitje Brulca do Stajiča, ki nato dresa ni povsem slekel, a je vseeno moral z igrišča. Kljub temu so se Celjani spet veselili po samo dveh minutah, saj je na 2:0 povišal Domen Beršnjak. V 90. minuti je podajo Saše Raniča izkoristil Marko Šuler in s približno 10 metrov zadel desni spodnji kot celjskih vrat. »Obe ekipi sta prikazali odprto igro in na trenutke smo lahko gledali zelo kakovosten nogomet. Premagati najboljše moštvo Slovenije z igralcem manj je velik uspeh. Čestitam mojim igralcem, ki sporočajo, da zmago podarjajo navijačem,« je povedal celjski trener.
Velenjski Rudar je gostoval v Kopru in po porazu sameva na zadnjem mestu s štirimi točkami. Izenačil je Goran Dragič, v drugem polčasu je bil odličen velenjski vratar Janko Šribar, ki je zaustavil štiri izjemne priložnosti domačinov, a je v 81. minuti sledila najstrožja kazen in Oskar Drobne je postavil končnih 2:1.
JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN
Nigerijec Iheji je v kratkem času ob Breziču postal steber celjskega moštva. Št. 81 - 25. oktober 2005 -
na Laško
2.000, sodnika Gilles Bord ®y (Češka).
Johansson 1, Stenqvist, î3 (1), Fritzon S, Lennarts-alomenos 3. Trener Rustan
Kozomara 4, Brumen 4, i Ivanković 1 (1), Gorenšek, Miro Požun.
m
Čeha pozabili v Londonu
Urko Jugovič: »Kazalo je zelo sla-Ua srečo smo spremenili obram-jker hrabre spremlja sreča, je (tatar Rezar odbranil maksimal-it bil nosilec preobrata. Izključi-ferboka je še strnila naše vrste.« I Kokšarov: »Aljoša že dolgo feenira z nami. Škoda, da je po-jSlovanu. Dokazal je, da lahko Jpa na tem nivoju. Odigral je zelo »mbno vlogo pri naši zmagi. Iska krila so proti naši obrambi ftekavala po sredini, tudi pivot jbival podaje, kar pa smo s plit-jbrambo kasneje preprečih.« jran Kozomara: »Igra nam ni ste-jjotem pa smo kar poleteli. Ob-fso lepši, ker smo imeli obilo te-Na začetku se nismo prilagodili jjškemu kriteriju, ki ni bil enako-èn za obe. ekipi. Ko smo povedli, Idi Francoza odnehala.« atjaž Brumen: »Pustili smo sr-i igrišču. Vedeh smo, da mora-jekmo dobiti, da ne bi obračun nega kroga z Ademarjem odlo-tnaši usodi glede osmine finale smo bili v prvem delu dokaj pi, pa je bilo v nadaljevanju su-
jjTOS Balomenos: »Trudih smo I vso moč in tričetrt tekme bi-řednosti. Nato je vstopil dragi ji in nas razorožil. To je bila imnica. Prvič smo v ligi pr-
Í, zato v Leonu nimamo kaj iti. Vsekakor bomo skušali
vici - skupina B: Celje PL, ar 6, Sâvehof 4, Athinaikos ipina C: Gorenje, Lrhus 6, ir, Merano 2.
Rokometaši velenjskega Gorenja so si po zmagi v 4. krogu lige prvakov nad islandskim Haukarjem praktično že zagotovili nastop v osmini finala. Na Islandiji je blestel vratar Dušan Podpečan, ki je zbral kar 24 obramb, 11 golov je po bledi predstavi v prejšnjem krogu proti Árhusu, prispeval Vedran Zrnič, poškodovani Momir Ilič in kapetan Sebastjan Sovič sta jih dodala po 7.
Domačini v prvem polčasu niso bili dorasel nasprotnik Velenjča-nom, slednji so tako v napadu kot obrambi delovali precej prepričljivo. Dosegli so 20 zadetkov, prejeli pa le 11. »Zelo dobro smo odigrali v obrambi, atraktivno smo zaključevali napade, zadevali smo z vseh položajev. Izkazali sta se tudi krili, kar na prejšnjih tekmah ni bil naš plus. Ta polčas je bil tudi eden boljših v letošnjih sezoni,« je povedal Sebastjan Sovič. V nadaljevanju so Velenjčani vodstvo še višali, a so se kaj kmalu razigrali tudi Islandci in nekaj minut pred koncem so se jim približali zgolj na tri gole razlike. Na srečo se scenarij pred šestimi dnevi proti Árhusu ni ponovil in varovanci Larsa Waltherja so tekmo rutinirano pripeljali do konca in tako osvojili dve pomembni točki. »Domačini so nas
Velenjčani poleg pomembne zmage najbrž ne bodo zlahka pozabili tudi pripetljaja, ki se jim je dogodil v Londonu, ko so se vračali domov. V kombiju so namreč pozabili letošnjo okrepitev, 20-letnega Čeha Tomaša Řezníčka. Slednji je v kombiju zaspal, česar pa ni nihče opazil, tudi voznik ne in odpeljal je naprej. Soigralci so ga pogrešili, ko je bilo že prepozno. Ob tem spoznanju najbrž ni manjkalo smeha, saj se takšne stvari ne dogajajo prav vsak dan. Rezniček je nato namesto proti Sloveniji odletel proti Češki, kjer ga čakajo reprezentančne priprave.
presenetili z globoko obrambo, pokrivanjem našega najnevarnejšega strelca od daleč Iliča, tako da smo naredili kar precejšnje število napak v napadu. Tudi v obrambi nam ni najbolje steklo, vendar nas je nazaj v igro vrnil fenomenalni Dušan Podpečan in potem smo dokaj mirno pripeljali tekmo do konca,« je zaključil Sovič. Velenjčani še imajo možnost, da osvojijo tudi prvo mesto v skupini C.
6. novembra bo gost Rdeče dvorane Merano.
JASMINA ŽOHAR
3CEE
Haukar- Gorenje 28:33 (11:20)
HAFNARFJOERDUR - Športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Bre-to in Huelin (Španija).
HAUKAR: Gudmundsson 5 obramb, Stefansson 5; A. Bjoernsson, B. Bjoernsson, Kristjansson 4, Gudrunarsson 1, Gunnarsson 4, Ingolfsson 6, Gudmundsson, Stefansson, Thorisson 1, Petursson 4, Pederssen, Sig-tryggson 8, Karlsson. Trener: David Hordur Hardarson.
GORENJE: Podpečan 24 obramb, Rutar; Tamše, J. Dobelšek, Kavaš 2, Oštir 3, Sovič 7, Sirk, Skok, Ilič 7, L. Dobelšek 1, Šimon, Režniček 2, Blaževič, Zrnič 11. Trener: Lars Walther.
Sedemmetrovke: Haukar 2 (4), Gorenje 3 (3).
Izključitve: Haukar 4, Gorenje 10 minut.
Rdeč karton: Luka Dobelšek (43).
Bistveni potek rezultata: 2:5, 9:17, 10:19, 13:23, 18:23, 26:29, 28:33.
I
m
oskusu
MORAMA
I krog 3. SNL - vzhod: Kovinar I Železničar 2:1 (1:1); Osojnik later (55); Mačukat (42), Stojnci fje pri Jelšah 4:1; Rumež (38), k (60, 65, 89); Firšt (90). Vrst-& Paloma 23, Kovinar 22, Mura »vrč, Stojnci 20, Črenšovci 19, pičar 17, Pohorje 16, Šmarje 13, lik, Veržej 11, Tišina, Ormož nci 4.
j krog Štajerske lige: Šampion 'a 1:1 , Šentilj - Šentjur 0:0, - Šoštanj 1:0, Zreče - Peca i s Claudius - Brunšvik 3:1. red: Šoštanj 25, Šentjur 22, Oplotnica 19, Zreče 17, Gets 16, Kungota, Peca 15, Mons s. Pesnica 13, Brunšvik 12, 11, Dornava 10, Šampion 8. ,-og MČL Celje: laško - Kozje martno - Rogaška Crystal 1:1. H red: Rogaška 19, Šmartno 17, ? 10, Ljubno 6, Laško 0. krog i. SLMN: Beton - Nazarje :3); Goranovič (6), Simič (9), (10, 15), Šnofl (12, 13); Hren
(6), Kugler (9,25), Šemenc (17), Krof-lič (27), Dohover - SI ovenirp 3:2 (1:1); Stres (18, 39), Majcen. (36); Djerič (20), Kralj (27), Majcen (36). Vrstni red: Beton 15, Dobovec, Kobarid 12, Tomi 10, Litija 6, Slovenica, Puntar, Extreme 4, Nazarje 3, Tomaž 2.
Liga malega nogometa Občine Štore, 15., zadnji krog: Cene sokoli - Kasper 3:0 b.b, Pečovje - Marinero 3:6, Štore Steel - Stopar 5:2, Laška vas - Dikplast 2:1, Vard - Torpedo 2:2, Storkom - Index 4:8, B.S. Štore - B.S Polule 7:7. Končni vrstni red: Cene sokoli 45, Marinero 37, Pečovje 30, Štore Steel 28, Laška vas 26, Index 25, B.S. Štore 22, Stopar 21, Vard, Svetina 20, Torpedo 16, Polule 14, Dikplast 13, Storkom, Kasper 3. (JŽ)
MED GOLI
SREDA, 26.10.
1. SL, 14. krog, Ptuj: Drava - CMC Publikum (15), Rudar - Primorje (18).
NA KRATKO
Srebotnikova brez finala
Ziirich: Velenjčanka Katarina Sre-botnik in Japonka Šinobu Asagoe sta izgubili polfinalni dvoboj na teniškem turnirju v Švici. S 6:7, 7:5 in 6:2 sta ju premagali Cara Black (Zim-babve) in Renee Stubbs (Avstralija). Srebotnikova se je med posameznicami prebila na 31. mesto na svetu, kar je le za eno mesto slabše od njene rekordne uvrstitve februarja leta 2003.
Javornikova vojaška prvakinja
Benetke: Helena Javornik, članica AK Zreče, je zasedla tretje mesto na maratonu v Italiji. S časom 2:32,12 je za dobre tri minute izboljšala vojaški svetovni rekord in postala tudi vojaška svetovna prvakinja.
Nov rekord kegljavk
Nova Gorica: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 4. krogu državne lige z 8:0 premagale Gorico. Varovanke Lada Gobca so postavile ekipni rekord kegljišča (3366 kegljev). Najboljša je bila Barbara Fidel s 601 podrtim kegljem. JŽ
itavi se je izkazal vodja Laščanov Damir Milačič (v belem dresu).
Izogib trinajstemu porazu
Po sobotnih srečanjih »celjskih« ekip v najmočnejših dveh ligah, kjer igrajo, je bilo veliko zadovoljstva.
Izgubili so namreč le Zrečani, pa. še tem ni veliko manjkalo do prve zmage v sezoni.
Uspešen teden
Laščani so imeli zelo naporen, a zato še kako uspešen teden. Po torkovi zmagi v Domžalah (ta šteje dvojno, tako za Jadransko kot slovensko ligo) so v četrtek gostovali v Sežani pri Kraškem zidarju. Čeprav je trener Ante Perica hranil moči nekaterih igralcev (Damir Milačič je igral le 5 minut), so pivovarji prišli do pričakovane zmage. Domači so se sicer odlično upirali, a je ob koncu le odločila kakovost Laščanov. Da je te kvalitete dovolj, je pokazal sobotni slovenski derbi dveh najboljših naših ekip. Po dvanajstih zaporednih porazih so Laščani le uspeli premagati Union Olimpijo, s čimer so tako sebi kot vsem ostalim dokazali, da imajo dovolj kvalitete tudi v tej sezoni. Odličen prvi polčas jim je prinesel 11 točk naskoka in čeprav so jih zmaji v tretji četrtini ujeli, igra pivovarjev iz mesta ob Savinji ni razpadla. Hitro so ponovno dvignili razliko in srečanje mirno pripeljali do konca. Odličen je bil center Jeff McMillan, ki je doseženim 15 točkam (86-odstotni met) dodal še 13 skokov. Tudi ostali so odigrali izvrstno: Ori Ichaki 21 točk, Nejc Strnad 13, Damir Milačič 13, Aleš Kune 8 in 9 skokov. Zanimivo pa je, da so Ljubljančane premagali prav z njihovim orožjem, to je s trojkami (11:7 za Laško). Ta zmaga bo ob odsotnosti Roberta Trohe in Žana Vrečka samo še dodatno dvignila samozavest Laščanom, ki zdaj odhajajo na težko gostovanje v Beograd k Partizanu.
Brez težav na Dolenjskem
Elektra je v Novem mestu upravičila vlogo favorita, saj je zlahka slavila za 14 točk. Treba je sicer priznati, da so se domačini uspeli dobro upirati ekipi Dušana Hauptmana, ki se je končno popolnila (Aleksandar Boji-ć je že igral, saj je le dobil papirje). Moštvo iz Šaleške doline so na Dolenjskem vodili Miha Čmer (19, 63%, 3 trojke), Grega Mali (16) in Salih Nuhanovič (14 in 9 skokov). Pravi preizkus kvalitete Elektre v tej sezoni pa bo sledil že jutri, ko bo v Šoštanj prišla ekipa Geoplina Slovana.
Zrečani so doživeli še drugi poraz v sezoni, tokrat so morali priznati premoč novincu v ligi. Dobra igra v večjem delu srečanja je bila izničena s slabo odigranim zaključkom, posledica pa je bil dragi poraz. Boštjan Sivka (17, 73%, 8 skokov) in Peter Jovanovič (12+5) sta imela premalo podpore soigralcev za zmago. Zdaj čaka Zrečane v soboto domače srečanje proti Krki, kar bo prav gotovo priložnost za zmago, ki bi vrnila samo-zaupanje in mir v ekipo.
Gledalci zelo zadovoljni
Šentjurčani so se prvič v sezoni predstavili svojim navijačem, ki so v zadnji minuti stoje z glasnim aplavzom pozdravili zanesljivo zmago proti neugodni Postojni. Po prvem delu, v katerem se je videla živčnost domačih igralcev, ni še nič kazalo na tako zanesljivo zmago Šentjurčanov, ki so v nadaljevanju odigrali odlično in imeli tri minute pred koncem že 31 točk prednosti. Deset skokov - Urban Palčnik in Mario Novak po 9 -več kot gostje so imeli domačini, ki so ob koncu zbrali kar 20 asistenc (Jimmie Hunt 7, Andrej Maček 6), kar dovolj zgovorno priča o kolektivni igri. Prva strelca sta bila odlični Blaž Ručigaj (20, 63%, 4 trojke) in Sandi Čebular (20, 57%). Po dveh zmagah bo pravi preizkus moči Alpo-sa Kemoplasta sledil že v sredo, ko bo gostoval v Domžalah pri Heliosu.
JANEZ TERBOVC
Za še več športa na Polzeli
Nov športno rekreacijski center je namenjen vsem
Polzelani so v petek v neposredni bližini osnovne šole dobili nov športno rekreacijski center. Ta je pomembna pridobitev predvsem za šolarje, pa tudi ostale športnike in rekreativ-ce. Naložba je vredna dobrih 130 milijonov tolarjev, od tega je kar 80 odstotkov denarja zagotovila občina, pomagala pa sta tudi ministrstvo za šolstvo in šport ter fundacija za šport.
Čeprav bi se morala cena ustaviti pri 130 milijonih tolarjev, so morali zaradi geoloških zahtev naložbo malo podražiti, vendar natančna cena še ni znana. Kot smo na odprtju lahko videli, bi se v športni center splačalo vložiti še enkrat toliko, če bi bilo treba. Otroci namreč niso
skrivali svojega veselja ob novih igralnih površinah.
Polzelani so dobili igrišče za košarko in rokomet, atletsko stezo, ob igrišču je tudi balinišče, poskrbeli pa so tudi za igrala za najmlajše. Kot je ob odprtju novega športno rekreacijskega centra poudaril župan Ljubo Žnidar, se s to polzelsko pridobitvijo izpolnjujejo želje in sanje mnogih športnikov, rekreativcev in predvsem osnovnošolcev, ki bodo lahko po novem pri predmetu športna vzgoja uporabljali tudi te površine. Ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl je omenila uresničitev dolgoletnih sanj. Šola zdaj potrebuje le še urejen prometni režim v okolici.
Zagotovo pa so novega centra veseli predvsem šport-
PANORAMA
KOŠARKA
Jadranska liga
4. krog (m) : Pivovarna Laško - Union Olimpija 80:74 (18:12, 42:31, 61:56); Ichaki 21, McMillan 15, Strnad, Mi-lačič 13, Kune 8, Finžgar 7, Klarič 2, Jevdžič 1; Oliver 17, Halperin 14. Vrstni red: Široki, Cibona, Slovan, Partizan 7, Zadar, Olimpija, Pivovarna Laško, Crvena zvezda, Vojvodina, Železník 6, Hemofarm, -Bosna, Zagreb 5, Helios 4.
4. krog (ž): Gospić - Merkur 77:55 (26:12, 38:31, 52:43); Maloča 26, Yolovska 15; Erkič, Kubátová 13, Čon-kova, Laskova, Libicova 8, Jur-še 4, Komplet 1. Vrstni red: Struga 7, Šibenik, Gospić, Merkur, Budućnost 6, Croatia 4, Željezničar, Jedinstvo
4,	Herceg novi, Vojvodina 3.
1. A SL
2. krog (m): Kraški zidar -Pivovarna Laško 78:81 (16:22, 41:39, 59:56); Mučić 21, Laza-revski 14; Ichaki 16, Kune 14, Koštomaj, Klarić 12, Jevdžić 9, McMillan 7, Strnad 6, Finžgar
5,	Alpos Kemoplast - Postojnska jama 85:57 (18:15 36:26, 63:45); Ručigaj, Čebular 20, Maček, Novak 13, Ribežl 5, Hunt, Krušič 4, Palčnik, Sebič,
Salko 2; Lenassi 22, Črešnar 13, Krka - Elektra 63:77 (11:12, 30:36, 45:51); Taraniš 14, Cerkovnik 12; Čmer 19, Mali 16, Nuhanovič 14, Ivanovič 9, Bo-jić, Nedeljković 7, Vidovič 5, Loka kava - Rogla 64:62 (17:11, 31:27,52:44); Ivanovič 17, Trop-pan 10; Sivka 17, Jovanovič 12, Grum 9,1 Iohler, Brolih 7, Anić 6, Meško 4. Vrstni red: Alpos Kemoplast, Elektra, Pivovarna Laško 4, Domžale, Loka kava. Postojnska jama 3, Koper, Slovan, Rogla, Kraški zidar, Zagorje, Krka 2.
2.	krog (ž): Konjice - Sežana 54:80. Vrstni red: Ježica, Ilirija, AJM, Sežana 4, Odeja, Domžale 3, Neso, Konjice, Črnomelj, Jesenice 2.
1. B SL
3.	krog: Celjski KK - Triglav 65:85; Hopsi - Banex 108:86; Rizman 25, Pungart-nik 17, Godler 14, Tajnik 10, Podvršnik, Goropevšek 9, Ar-čan 8, Turnšek 6, Gržina 5, Vaši 3, Kobale 2; Remus 27, Keblič 21, Ribič 11, Kočar 10, Šmid 7, Vipotnik 5, Goleš 3, Lušenc 2. Vrstni red: Nova Gorica 6, Bežigrad, Rudar, Hopsi, Hrastnik, Kolpa 5, Triglav, Litija, Banex, Olimpija mladi, Cerknica 4, Celjski KK, Radenska, Portorož 3.
niki. Predsednik Zveze športnih društev Polzela, ki združuje 13 ŠD, Simon Ograjenšek je dejal, da bo novi center zagotovo prinesel nove programe. »Predvsem bo poudarek na kraljici športov, na starem igrišču namreč za atletiko ni bilo pogojev,« je povedal Ograjenšek in dodal, da se bodo z atletiko največ ukvarjali prav v osnovni šoli, kjer imajo tudi odlične profesorje športne vzgoje.
Ob odprtju so morali nove površine tudi krstiti. Pr-. va športnika, ki sta jih preizkusila, sta bila košarkarska legenda Ivo Daneu, ki je dal prvi koš na novem igrišču, in tekačica, sicer domačinka, Marina Tomič, ki je, s štirimi učenci pretekla prvi krog na novi atletski stezi.
ŠPELA OSET,
ROKOMET
1. SL
7. krog (ž): Celje Celjske mesnine - Celeia Žalec 27:29 (10:18); Potočnik 7, Zorko, Skutnik, Majcen 3, Toplak, Kikanovič, Stipa-. nova, Jankovič 2, Radovič 1; Cerar 9, Kadivnik 6, Čur-ko, Korun 4, Futač, Skočir, Čerenjak 2. Vrstni red: Krim 14, Celeia Žalec 10, Ptuj 9, Inna Dolgun, Olimpija, Kočevje 8, Celje Celjske mesnine 6, Brežice 5, Maks 4, Izola, Loka kava 3, Škofije 0.
ODBOJKA
Interliga
4. krog (m): Mladost Zagreb - Šoštanj Topolšica 3:0 (20, 14, 16).
POD KOSI
SREDA,26.10.
1. A SKL, 3 krog: Pivovarna Laško - Zagorje, Domžale: Helios - Alpos Kemoplast (obe 19), Šoštanj: Elektra Esotech - Geoplin Slovan (20).
Evropski pokal (ž), 2. krog, Celje: Merkur - Gospić (18).
OSEBNO
Šepetanje konju
Kot otrok si je želel osla in dobil konja. Podaril mu ga je oče in tako se je nadaljevala družinska tradicija. Primož Rifelj iz Mozirja je tako kot njegov ded in stric večino časa preživel v hlevu in na domačih travnikih, ko pa je v osemdesetih letih njegov oče ustanovil konjeniški klub, je konjeništvo postalo njegov hobi, ki je hitro prerasel v resno delo s konji. Pri štirinajstih letih ga je oče vprašal, kaj bi najraje počel v svojem življenju, in odgovor je bil: Jahal konja! Tako je njegov hobi kar hitro prerasel v tekmovalni šport in Primož Rifelj, član konjeniškega kluba Ganymed iz Žalca, je postal tudi državni prvak v preskakovanju ovir in vse bolj opazen v mednarodni konkurenci.
Od svojega 15. leta je domala vsak teden na kakšnem konjeniškem turnirju, zadnji dve leti večinoma v tujini. Aprila letos je, na primer, na finalu svetovnega pokala centralne evropske lige v Varšavi zasedel četrto mesto. Njegovi cilji pa segajo še višje.
Kako višje?
Marca prihodnje leto se bom ponovno udeležil svetovnega pokala v Varšavi, korak višje pa že pomeni medaljo.
Kakšnega konja imate danes?
Nimam lastnega konja, v podjetju Dar trade iz Petrovč, kjer sem zaposlen, delam s konji, med njimi pa je tudi osemletni Bavarec, paradni konj Chico, s katerim tekmujem.
Koliko tekmovalnih konjev ste v svoji športni karieri že zamenjali?
Težko rečem koliko, verjetno jih je bilo od 20 do 30.
Koliko je treba odšteti za dobrega konja?
Cena za dobrega športnega konja je danes od deset tisoč evrov naprej.
Na letošnjem državnem prvenstvu v Celju oziroma Škofji vasi ste zaradi protesta in izjav za medije močno razburkali vode v slovenski konjeniški zvezi. Za kaj je šlo in kako se je ta zadeva končala?
Na tem prvenstvu, ki je bilo na začetku julija, se nas je večina tekmovalcev strinjala, da pogoji za tekmo niso dobri, ker je bila podlaga pretrda, a je te naše pripombe sodniški zbor gladko ignoriral. Zato je bila moja reakcija precej burna, nisem se mogel sprijazniti s tako trdo podlago, ki posledično pomeni bolečine v nogah konjev. Sledil je predlog za disciplinsko komisijo, a se do danes ni še nič zgodilo.
Kaj vas konjeniško tekmovalnega še čaka v tem letu?
Mednarodni turnir v hali, ki bo konec oktobra v Celovcu, s tem pa se bo letošnja sezona mednarodnih tekem končala.
Ste se kdaj pri jahanju huje poškodovali?
Ni bilo hujšega, le zlom v zapestju in zlom kolena pri padcu in nekaj lažjih poškodb, sicer pa so poškodbe sestavni del tega športa.
Česa vaš tekmovalni konj ne mara?
Ne mara dolgih poti v transporterju, po vsaki takšni poti se mu vidi, da je utrujen. Sledi teden dni pašnika in potem je spet dobre volje.
Kakšna kri se pretaka po žilah vašega konja in kakšna po vaših?
Po žilah mojega Chica se pretaka topla kri, po mojih pa slovenska, sem čisti Savinjčan.
Ste trmasti kot konj?
Ja, morda celo bolj.
Kaj vam vaš konj najbolj zameri?
Doslej mi ni še ničesar zameril, nikoli se mi še ni uprl, dobro shajava drug z drugim.
Ste človek, ki sedi trdno v sedlu?
Mislim, da sem kar na realnih tleh, ampak z visokimi ambicijami.
Tudi vi kdaj šepetate svojemu konju?
Včasih se res malo pocrkljava. Pred vsako tekmo mu zašepetam, naj se potrudi, da bova imela dober nastop in da se bom tudi jaz potrudil. Verjamem, da konj to razume.
In kaj ponavadi šepetate svoji ženski, ženi, ljubici?
Nimam ne svoje ženske, ne žene in ne ljubice. Zaenkrat ostajam samski, saj se zavedam, da bi me vsaka dala na čevelj, ker sem tako zelo malo doma.
Konj umre ali pogine? Ste bili kdaj priča smrti konja?
Konj pogine. Bil sem zraven, ko sta pri porodu poginila kobila in njen žrebiček. To
Primož Rifelj s Chicom
je bil zame zelo boleč občutek, tega dogodka se zelo nerad spominjam.
Kdo vam »obuva« konja in kako se vi obuvate?
Mojega konja podkuje kovač iz Kočevja, ta vzdržuje vse konje v konjušnici v Grušov-lju, plemenske kobile in žrebeta pa v konjušnici na Polzeli. Z mojo obutvijo pa je tako, da jo kupim, ko jo potrebujem. Sploh pa je nakupovanje zame velika muka, nujnost in nobeno zadovoljstvo.
Kako se znajdete v kuhinji?
Najbrž ne veste, da sem po poklicu kuhar, vendar se h kuhanju zdaj le še redkokdaj spravim, ker sem, kot že rečeno, tudi zelo malo doma.
Obstaja hrana, ki je nimate radi na krožniku? Kaj najraje jeste?
Edina hrana na tem svetu, ki je ne jem, so vampi. Ko je moja stara mama še kuhala, sem najraje jedel njen pražen krompir, sicer pa glede hrane nimam posebnih želja.
Koliko časa prebijete vsako jutro v kopalnici?
Pet minut.
Kdaj ste nazadnje jokali?
Pred letom dni, ko sem moral zaradi poškodbe dati na evtanazijo svojo kobilo.
MARJELA AGREŽ Foto: DEAN ŠUSTER
Spet polnimo nakupovalne vozičke!
Akcija Do polnega vozička brez mošnjička spet v polnem teku - Zvonimira Belcer domov odnesla za dobrih 18 tisočakov živil!
Kot je že znano, smo zaradi velikega odziva poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika skupaj s Tušem spet začeli z veliko nagradno igro Do polnega vozička brez mošnjička.
Bojana Avguštinčič: »No, kdaj bomo začeli? Petke že imam nabrušene... «
V	spomladanski akciji, ki je trajala tri mesece, smo prejeli 3 tisoč vaših kuponov za sodelovanje v igri. Vsak teden smo v radijski oddaji izžrebali srečneža, ki si je lahko s pomočjo naših novinark v Planetu Tuš v štirih minutah nabral čim več izdelkov. Skupno so si tako bralci in poslušalci nabrali za 200 tisoč tolarjev živil. Rekordni znesek v višini 29.900 tolarjev je uspelo nabrati poslušalki v zadnji oddaji konec junija.
V	bobnu je ponovno vse več vaših kuponč-kov, kot prva v drugi sezoni nagradne igre pa je imela srečo Zvonimira Belcer iz Celja. Seveda se moramo tudi tokrat držati pravil, ki niso bistveno drugačna kot v prvi sezoni (pravila so objavljena na www.radio-celje.com in na www.novitednik.com), le na koncu, po štirih minutah »nakupovanja«, so na razpolago možnosti, ki jih ponujajo štiri kuverte. Eno od njih izžreba naključni kupec v trgovini. V kuvertah se skrivajo: joker, ki pomeni, da nagrajenec dobi še dva izdelka, če si je predhodno izbral tistega, kjer se skriva joker; prazen list, ki ne prinaša ničesar; dve kosili v restavraciji v Planetu Hiš ah pa list z napisom Dodatna minuta, ko nagrajencu omogočimo še minuto časa.
da lahko radijsko nakupovalko usmerja po trgovini.
Zvonimira s tem ni imela sreče, saj je stranka v Tušu (ki jo za trud nagradimo prav tako z dvema kosiloma v restavraciji), ki smo jo izbrali, potegnila ravno kuverto, kjer je bil prazen list! Skoda, a Zvonimira ni bila razočarana, nasprotno, vsa nasmejana se je po živila v vrednosti 18 tisoč tolarjev oglasila takoj po igrici.
Drugo sezono velike nagradne igre je odprla tekačica Bojana Avguštinčič, ki noče . priznati, toda skriti ne more, da se je na tek dobro pripravila. Celo poletje se je menda držala stroge diete, da je lahko speljala ta
velik nagradno-akcijski podvig ... Športno se je udejstvovala tudi Simona Šolinič, ki se bo med police zapodila danes ob 13.10. Sodeč po takšnih zahtevnih pripravah in medsebojni konkurenci lahko sklepamo, da se obeta spet nora tekmovalna sezona nagradne igre. Da bo res tako, lahko spremljate v posnetku igre vsak ponedeljek zvečer tudi na Televiziji Celje.
Pošiljajte kupone, na katerih nam lahko napišete tudi, kdo mislite, da bo v novi sezoni igre nabral več, Bojana ali Simona, napišete lahko tudi kakšen izviren komentar, ki ga radi preberemo v živo in avtorja tudi nagradimo z nagrado naše medijske hiše.
Od leve proti desni: Branko Pušnik (TV Celje), Zlatko Bobinac (Marketing NT&RC), Vid Habjan (Tuš), Tomaž Burdian (TV Celje), Simona Šolinič in Bojan Pišek (NT&RC), nagrajenka Zvonimira Belcer, Branko Ogrizek in Bojana Avguštinčič (NT&RC). Manjkajo še ključni členi: Simona Planko (Tuš), Simona Brglez in Aljoša Bončina, ki skrbita za studijski del igre ter ostali, ki so kakorkoli pomagali, da je igrica v drugi sezoni spet tako dobro zaživela!
Brezglavi nakupi se nadaljujejo!
Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili.
Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke.
KUPON za sodelovanje v igri
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Ime in priimek:
Naslov:	
Telefon:	
Davčna številka:	0000000D
Naročniška številka NT:	000000
Št. Tuš klub kartice:
::0moroomrooo
' raijjpcelje
aitednik CTfH -k llflITH
Podpis:
Gledališka igralka, članica SLG Celje:
3 leta
Poreklo: Ljubljanska srajca
Status: (Še) samska
Sanje: Skrite
Rada se smeji. Ko gre zares, je zares resna. Mlada igralka, ki jo je v celjsko gledališče zvabila Tina Kosi, ki je tako nehote posegla v njeno umetniško in zasebno kariero. Tjaši je prav. Prej je bila nekaj časa na svobodi. Če ji rečemo, da je ljubljanska srajca (tísto o moč-vimikih v Celju ji raje ne povemo, ker je Tjaša svetla izjema), se zvonko zasmeji, da se ji zasvetijo velike modre oči in zableščijo beli zobje. Morda bo nekoč igrala v kakšni dobri komediji, nam zaupa. To pa sodi že pod rubriko: sanje. Zanje bo še veliko časa. Je točna in profesionalna, kar poklicu, ki si ga je izbrala, tudi pritiče. Raje ne vprašam, koliko minut je potrebovala za zmenek iz Ljubljane v Celje. Zgodil se je v ženski garderobi, uro pred predstavo Medeja, ki jo uvede Tjaša.
Pa te bom vseeno vprašala: Kakšna voznica si?
Ljubljana-Celje-Ljubljana in spet Celje ... Za ljubi kruhek, za poklic, ki ga imam rada, za gledališče, ki me je lepo sprejelo v svojo igralsko družino - vozim hitro. Prehitro, vem in se tega med vožnjo večkrat spomnim in stopim s stopalke za plin. Zalotim se, da vozim preveč agresivno, ampak to opravičujem z dejstvom, da sem bila včasih šprinterka in športniki so znani po hitrih vožnjah.
Šprinterka torej, tek na kratke proge, tudi ena izmed zasvojitev...
... ja, ki me je zaznamovala. Vse rada hitro delam.
A delaš dobro. Berem kritike. Nazadnje v predstavi Medeja, Medejina dojilja. Kritiki niso skoparili z laskavimi ocenami, kot: odlična Tjaša Železnik ...Ti take besede godijo?
Komu pa ne bi. Super mi je, kadar me pohvalijo in tako kritiko rada preberem. Si jo tudi izrežem in spravim. Pravzaprav si spravljam vse o svojem delu.
Natančnost je torej tudi tvoja vrlina. Imaš kakšnega priljubljenega kritika, podkupljenega? Šalim se.
Ne, ne, to pa res ne. Če že, potem bi raje komu kaj zagrozila.
Kdo te je pa najbolj razjezil?
Najbolj me razjezijo takšne kritike, ki jih ne razumem, ki so tako učeno napisane, da jih sam bog ne razume in kljub te-
na tem področju, se komaj prebijem čez tak umetelen jezik. Skratka, leporečenje brez pravega bistva. Potem dobim občutek, da je kritika sama sebi namen in da še kritik ne ve, o čem piše.
Kaj šele mi, gledalci, kajne?
O, gledalci navadno sprejmejo predstavo veliko bolje kot kritiki. Tako ali tako so si gledalci in kritik v glavnem na nasprotnih polih.
Razen šprinta med Celjem in Ljubljano, imaš še kaj prostega časa. Še kaj delaš?
Nič kaj takega, kar bi zanimalo bralce. Tudi s televizije že dolgo nisem dobila kakšnega vabila, po seriji TV Dober dan nisem nič več snemala. Rada berem, to je to.
Ljubezen?
(Rdečica, zadrega, smeh) No coment.
Sklepam, da si zaljubljena?
Mnnn...no...ja. Ja.
Izdamo princa?
Mnnn.., no. Ne.
Potem se pa raje skrijva na drugo stran zavese. Kaj doživljaš, preden se zavesa odpre?
Na nastop čakam zelo suvereno. Vem, da znam tekst in skušam ga podati čim bolje. Trema je pravzaprav samo pred premiero, ko je publika prvič v dvorani. Na ponovitvah treme ni več. Potrebujem pa pred predstavo nekaj časa zase, da v mislih přeletím vlogo, ki jo igram. Nisem panik in tudi drugi me ne spravljajo iz tira.
Kakšen je tvoj stil oblačenja? Športen, ker sem veliko v avtu. Moda me pa zanima že zato, ker sem ženska. Nora sem na čevlje in modi posvečam kar veliko pozornosti.
Trač novicam tudi? Si se že našla v rumenem tisku?
Ne ali zelo malo. Nisem človek za rumene strani. Nisem zanimiva, ker se ne vrtim v takšnih krogih ali aferah in predvsem - to me sploh ne zanima.
Te naj raje predstavim kot dobro kuharico?
S tem se pa res ne morem pohvaliti. Nisem dobra kuharica, pa še časa nimam.
Torej je na dlani, zakaj tako vitka linija!
(Smeh) Mogoče res. Bo že držalo. (Smeh). Čeprav, povedano po pravici, me pa kuhanje veseli in mogoče bom enkrat še dobra kuharica, kdo ve. Kuhanje je tudi neke vrste umetnost. Torej, moram poizkusiti.
MATEJA PODJED
mu, da se imam lahko za dokaj izobraženo
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Cvetka Hrastnik, Slivnica pri Celju 22b, Gorica pri Slivnici.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje.
Ciril Zlobec na Besednici v Osrednji knjižnici Celje v družbi z Marijanom Pušavcem.
Kosovelove pesmi namesto pravljic
	z, II ZAVESO 1	-a AKCIJA NT&RC ? 6 IN SLG CELJE
Glasujem za i	iajljubšo igralko:	
in najljubšega	i igralca:	
Ime in priimek:		
Naslov:		
		
Gost četrtkove Besednice v Osrednji knjižnici Celje je bil pesnik, prevajalec, urednik, akademik, Vero-nikin nagrajenec in letošnji dobitnik zlatnika poezije Ciril Zlobec, ki letos praznuje 80-letnico. Ob tej priložnosti je pri Mladinski knjigi izšla njegova knjiga pesmi Dvom, upanje, ljubezen, pri Študentski založbi pa izbor Zlobčevih premišljevanj Med utopijo in skepso.
Zlobec je v pogovoru z Marijanom Pušavcem nanizal nekaj anekdot iz otroških let, med drugim je pojasnil tudi prvi stik z rojakom Srečkom Kosovelom. »Moja mama je bila Tomajka, Kosovelova soseda. Srečka je dobro poznala. Ker je bila slovenska beseda v tistih fašističnih časih prepovedana, so prepisi Kosovelovih pesmi skrivaj krožili med ljudmi. Mama je te pesmi imela in mi jih je vsak večer brala pred spanjem namesto pravljic. Ničesar nisem razumel, pa sem jo vprašal, kaj je hotel pesnik povedati z njimi. Odvrnila mi je: 'Tudi jaz ničesar
o tako strašno lepe.' Čar pesmi je prav v njeni lepoti in v tem, da nudi več možnosti dojemanja, da si pesem vsak razlaga po svoje.« Zlobec je dejal, da ga je Srečko Kosovel z navezanostjo na Kras zelo pritegnil in da je bistveno vplival nanj kot na pesnika. Priznal je, da je zanj slovenska beseda nekaj svetega, čeprav je moral marsikatero grenko požreti in bil tudi večkrat kaznovan, ker je pisal in govoril slovensko. Prav posebno ljubezen do slovenskega jezika pa je začutil, ko ga je oče kot osemletnega dečka prvič peljal v Trst. Ker dotlej še nikoli ni bil v tako velikem mestu, ga je seveda vse zanimalo in z očetom sta prijetno kramljala med sprehodom skozi mesto. Kar naenkrat se je pred njiju postavil možakar v uniformi in pljunil Cirilu v obraz, rekoč v italijanščini: »Da nikoli več ne slišim teh svinjskih besed, sicer ti razbijem gobec!« Ker je ilegalno pisal slovenske pesmi, so ga celo izključili iz šole. A se ni dal.
Do danes je izdal že 21 pesniških zbirk, dva romana ter
pet knjig esejev in publicistike. Njegova najbolj 2 na zbirka je Pesmi štirih, ki jo je leta 1953 izdal skupaj s Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Ko-vičem. Zbirka je v tistem času pomenila revolucijo v poeziji in do danes doživela šest izdaj. »V tistem času nas je vse častilo, kot da smo narediti nekaj neverjetnega. Mi pa pojma nismo imeli, da smo res kaj revolucionarnega storiti,« se spominja Zlobec, prepričan, da se je bilo nekoč, ko so izšle tri pesniške zbirke na leto, lažje z drati v javni zavesti ljudi kot danes, ko letno izide 500 zbirk in si je nemogoče vse zapomniti. Po njegovem mnenju je vsaka umetnost pustolovščina, pri čemer ne veš v naprej, ali bo uspešna. Če hočemo, da bo to postala, moramo imeti dober tekst, naklonjeno kritiko in simpatijo bralcev. Zlobec je vse to imel in bil celo uvrščen med 80 najboljših svetovnih ljubezenskih pesnikov vseh časov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Gledališki seminar
Celjska izpostava JSKD pripravlja v soboto, 5. novembra, medobmočni jesenski gledališki seminar, na katerega so se gledališki ustvarjalci lahko prijavili do včeraj.
Na seminarju bodo obravnavali prazen prostor, ki ustvarjalcu ponuja brezmejno kreativnost vseh gledaliških parametrov in iskanje permanentnosti praznega prostora. Seminar bo vodil Branko Završan, diplomant dramske igre na AGRFT ter podiplomskega študija na Internacionalni šoli teatra, mimike in giba v Parizu. Delavnica bo potekala v dveh delih, iri sicer med 9. in 13. uro ter med 14. in 18. uro.
Petnajst let ponavljanja
Glasbena delavnica Studio ZAC Celje praznuje 15 let delovanja. Jubilej bodo obeležili v petek ob 19.30 s Koncertom v dvorani celjske glasbene šole.
Zasluge za ustanovitev glasbene delavnice gredo Albertu Zaveršniku, zna-pemu celjskemu glasbeniku in pedagogu. Svoje zna-jjje in izkušnje je želel podedovati tudi na drugačen jjáčin, v okviru Studia ZAC. Vanj je želel vključiti vse tiste učence, ki bi se želeli z glasbo seznaniti na kar naj-jjplj neposreden način. Drugi razlog za ustanovitev glasbene delavnice pa je bila potreba po poučevanju harmonike tistih učencev, ki so bi-
li za vpis v glasbeno šolo prestari.
Začeli so s poučevanjem klavirske in diatonične harmonike, kmalu so se jima pridružile še električne klaviature, malo kasneje pa še pihala, trobila in tolkala. Povpraševanje po učenju omenjenih glasbil je bilo tako veliko, da je moral Studio ZAC odpreti še oddelke v Socki, Novi Cerkvi, Šmartnem v Rožni dolini. Vojniku in na Ljubečni. Studio ZAC navezuje stike tudi z Glasbeno šolo Celje, kjer učenci opravljajo izpite po dogovorjenih programih in kriterijih. »V vse oddelke je danes vključenih že 215 učencev, ponekod so v delavnico vpisane kar cele
Poklon Novačanu
Povabljeni na Dunaj
Celjski Komorni moški zbor je z Dunaja sprejel povabilo in častitljivo ponudbo, da na predvečer avstrijskega državnega praznika, nocoj ob 18. uri, sodelujejo pri projektu Večglasna Avstrija v večjezični Evropi.
Pevci bodo v Univerzitetni cerkvi v starem dunajskem univerzitetnem centru zapeli za to priložnost pripravljeno zahvalno kantato Missa Populorum. Poleg pevcev celjskega Komornega moškega zbora sodeluje-
jo še solistka Elisabeth Fléchi, pevke in pevci iz Italije in Avstrije ter kot instrumentalisti člani Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Christiana Birnbauma.
»Ta večer ima namen utrditi zavest skupnosti, kulturno politično pa privesti do spoznanja, da Evropska unija ne more izhajati brez osnovne duhovne vzajemnosti, če iskreno žeh ohraniti mir in sožitje med svojimi narodi v večjezični Evropi,« je prepričan predsednik zbora Stane Bizjak. BA
družine, saj pri nas ni starostne omejitve. Veseli smo tudi takih, ki imajo nekoliko slabši posluh, saj se da le-tega precej razviti,« je zadovoljen vodja studia Matevž Zaveršnik. V okviru delavnice deluje tudi orkester The moonlight orchestra, ki se bo predstavil tudi na petkovem koncertu. Na njem bodo sodelovali učenci iz vseh oddelkov. Prvi del bo klasično in etno obarvan, drugi del pa bo namenjen glasbi Raya Charlesa, pravi Albert Zaveršnik in pojasni še pomen imena ZAC. »To lahko pomeni dvoje: lahko so kratice za Zaveršnik Albert Celje, beseda zac pa v džezovskem žargonu pomeni tudi ponavljanje.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Z vaje v Studiu ZAC
Trinajsta Novačanova gledališka srečanja so v soboto za eno leto zagrnila zastor. Na odru Kulturnega doma Trnovlje Celje se je od 30. septembra zvrstilo osem predstav, med katerimi je občinstvo za najboljšo (4,91) ocenilo komedijo To imamo v družini v izvedbi KUD Pre-doslje iz Kranja.
Na drugem mestu so pristali Šoferji v politiki KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera (4,70). Na tretjem mestu (4,66) je Komedija ljubezni v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, nato pa sledijo Odtenki (4,36) celjske Neodvisne gledališke skupine, Poročni list (4,21) Slovenskega prosvetnega društva Dobrač iz Brnce na avstrijskem Koroškem, Mama je umrla dvakrat (3,56) beneškega gledališča in Meteo-riti v kozarcu (3,45) dramske skupine KUD Svoboda Zagrad.
Občinstvo je vsak večer podelilo tudi naziv igralec večera, s katerim so se ovenčali Srečko Centrih, Anna Ius-sa. Jasna Džombič, Dušan Znidar, Srečko Centrih iz Ljutomera, Katarina Kukovič, Lojze Gallob in Frenk Kranjc.
v Vojniku poklonili Antonu Novačanu in na njegov grob položili venec.
Na sobotnem zaključnem večeru so vsem sodelujočim gledališkim skupinam podelili spominsko darilo, umet-
niško sliko enega od celjskih slikarjev.
BA Foto: NJ
Nagrada Majdi Kink
Majda Kink, vodja oddelka za odrasle v Osrednji knjižnici Celje, je na včerajšnji slovesnosti v Portorožu prejela nagrado Kala-novega sklada, ki jo podeljuje upravni odbor sklada pri zvezi bibliotekarskih društev.
Nagrado je prejela za svoje delo Knjižnica na obisku, priročnik, ki želi pomagati knjižnicam pri uresničitvi Unescove zahteve, da je treba občanom, ki ne morejo uporabljati knjižnic po običajni poti, ponuditi prilagojene storitve. Ciljna skupina uporabnikov te storitve so predvsem ljudje v četrtem življenjskem obdob-
ju. Priročnik zato uvodoma predstavlja spoznanja o lastnostih te populacije.
podprta s sodobnimi pogledi na staranje. V poglavjih o organizaciji »knjižnice na obisku« pa Kinkova obravnava vse vidike, ki so potrebni za njeno uspešno delovanje, pri čemer je posebej dragoceno, da izpostavlja vse praktične vidike knjižničarskega dela.
Nagrade Kalanovega sklada prejmejo slovenski knjižničarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti.
BRST
Klavirski recital
V Narodnem domu Marta Kržič in Benjamin Govže
liki klavirskega dueta ustvar-
V petek, 28. oktobra, bo ob 19.30 v veliki dvorani celjskega Narodnega doma recital izvrstnih pianistov Marte Kržič in Benjamina Govžeta, ki se bosta celjski publiki predstavila v obliki klavirskega dueta, s programom izvajanim na dveh klavirjih štiriročno.
Pianista sodita med vidnejše slovenske poustvarjalce mlade generacije, sloves pa sta si utrdila s številnimi koncerti doma in na tujem. V ob-
jata od leta 2001. Gre za redko inštrumentalno zasedbo, ki se je v glasbi pojavila v 17. stoletju, svoj vrhunec pa dosegla v obdobju romantike. Zahteva izjemno strnjeno in koncentrirano igro, od obeh izvajalcev pa dobro tehniko, muzikalnost in poznavanje drug drugega.
Obeta se nam izvrsten koncertni večer, s programom, ki ga je le redko slišati na slovenskih odrih, in sicer Valčki za klavir štiriročno op. 39 in Madžarski plesi Johannesa Brahmsa ter Simfoničnimi plesi za dva klavirja op. 45 Sergeja Rahmaninova. AB
Za pisano veselje gimnazijcev
Nova ljubljanska banka tudi v tem šolskem letu nadaljuje s kulturnim projektom Za-pisano veselje, v okviru katerega bo I. gimnaziji Celje danes ob 11.30 podarila štirideset knjig zbirke Beletrina. V kulturnem programu bo nastopil pesnik in glasbenik Matjaž Pikalo.	BA
Koncert arabsko-judovske mladine
V okviru cikla GM Oder se bo jutri ob 19.30 v celjski glasbeni šoli predstavil Arabsko-judovski mladinski orkester.
Orkester sestavlja dvajset glasbenikov, starih od 15 do 25 let, deset Arabcev in deset Judov. Mladi glasbeniki prihajajo iz različnih delov Izraela, vodi pa jih dirigent in skladatelj Wisam Gibran iz Nazareta. Spored, ki ga izvajajo, temelji na tradicijah vzhoda in zahoda, prav tako izbor instrumentov, ki sega od ouda in kanoona do violine in čela. Orkester koncertira v Izraelu in v tujini ter nastopa za različne skupine poslušalcev. BA - Št. 81-25. oktober 2005 -
Koncert za dušo in srce
V petek bo v Športni dvorani v Slovenskih Konjicah veliki koncert, na katerem bodo nastopili instrumentalne in pevske glasbene skupine ter solisti s poudarkom na bas solističnih izvedbah iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije in Avstrije. Osrednji gost bo Alpski kvintet z bas solistom Janezom Perom.
Na prireditvi, ki jo pripravlja Turistično društvo Slovenske Konjice z GIZ Dravinjske doline, bodo obeležili 100-letnico Turistične zveze Slovenije, 35-letnico svetovnega dneva turizma, 50-let-nico imenovanja Slovenskih
Konjic v mesto ter 490-let-nico kmečkega upora na Slovenske in Hrvaškem. Kulturni program bo povezan z mednarodnim prijateljskim srečanjem instrumentalnih in pevskih glasbenih skupin ter solistov s poudarkom na bas solističnih izvedbah.
Del vstopnine bodo organizatorji namenili za nabavo rentgenskega aparata za invazi vno srčno diagnostiko, za katerega zbira denar društvo Korona iz Celja. Če bo pri tem še naprej tako uspešno kot doslej, lahko aparat, ki rešuje življenja, pričakujemo v celjski bolnišnici že ob izteku leta.	MBP
Naj orgle zazvenijo
V Vinski Gori zbirajo denar za nove orgle. Tako je bil v nedeljo, 9. oktobra, dobrodelni koncert z narodno-zabavno glasbo za nove šent-janške orgle.
Naj orgle zazvenijo je slogan pevskega zbora, tako mešanega kot otroškega, za katerega se trudijo, da ga uresničijo. V dveh letih bi radi z raznimi koncerti, aktivnostmi ter s
pomočjo krajanov z zbiranjem sredstev uresničili svoje želje. Sedanje pnevmatske orgle, ki so v zelo slabem stanju, saj sapnice in igralnik popuščajo že skoraj v celoti, piščali in ostale lesene dele pa so napadli lesni zajedavci, bi zamenjali z novimi mehanskimi orglami. Z njimi bi bilo boljše in lepše izvajanje pastoralnim melodij iz vseh obdobij, spremljava
STAJERSKI VAL
pevskega zbora in ljudskega petja ter priprava različnih koncertov.
Koncert so pevci župnije pripravili kot uvod v to akcijo. Predstavili so se Ansambel Storžič, Spev, Sredenšek, Gregorji, Goličnik, Unikat, Krajcarji, Franc Žerdoner s prijatelji, Dori, jodlar Lojz s prijatelji, Trebanjski oktet, Robert Goter in pater Ferlež. Kot v uvod pa so predstavili Mešani in otroški pevski zbor s pesmijo Pesem skupaj nas druži. Program sta s svojimi zanimivimi idejami povezovala Darja Vrhovnik in Boštjan Dermol.
Dvorano so napolnili do zadnjega kotička, s prodajo vstopnic pa so zbrali 1,22 milijona tolarjev, kar je lep začetek akcije.
MOJCA GRADIŠNIK
Skupina Bambi na obisku pri gasilcih
Skupina, ki deluje pod vodstvom Alenke in Blaža Polška ter Aleša Založnika in Mateje Zabret v Športno turističnem društvu Liboje, je obiskala gasilski dom PGD Kasaze-Liboje v oktobru, mesecu požarne varnosti, ko imajo prostovoljna gasilska društva odprta vrata gasilskih domov za ogled in strokovno razlago o delu za vse starostne skupine.
V imenu PGD Kasaze-Liboje je vse pozdravil predsed-
nik Anton Mlinarič. Nato pa so se skupini posvetili člani in tako vzpodbudili njihovo zanimanje za gasilstvo, jih vključili v aktivno sodelovanje in pogovor. Bambiji so si temeljito ogledali vse prostore v gasilskem domu, gasilsko orodje, tehniko, zaščitno opremo in obleke, ki sta jih ob strokovni razlagi predstavila člana društva Aleš Založnik in Franci Čretnik. Za praktični del so prikazali vajo z vedrovko-zbijanje tarče, kar so nato vsi otroci ponovili še
sami pod vodstvom člana Toneta Založnika. Na vprašanje, ali bodo, ko bodo večji, gasilci oz.gasilke, so glasno odgovorili z DA, eden izmed njih pa je rekel bolj potiho: »Ne, jaz bom pa policaj.«
Otroci se lahko včlanijo v gasilsko društvo že s sedmimi leti, vendar je koristno in prav, da spoznajo gasilstvo in osnove požarne varnosti čimprej. Na zaključku so bili pogoščeni s sladkimi dobrotami.
FRANCI ČRETNIK
Kostanjev piknik
V mesecu oktobru so si tudi v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah pripravili kostanjev piknik s pečenimi in kuhanimi kostanji.
Kostanjem so se pridružila tudi pečena jabolka in slastni flancati domskih kuharic, ki so znova presenetile. Manjkalo ni niti dobrega mošta skrbnih vinogradnikov. Prijetnemu dopoldanskemu druženju so se pridružiti otroci iz Osnovne šole Pod Goro, za glasbo pa je poskrbel mlad harmonikar Simon s svojo frajtonerico. Tako je bil dopoldan skoraj prekratek, zagotovo pa so ostali prijetni občutki v zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako obilnemu pikniku.	KP
»Imejmo se fajn«
Ob tednu otroka smo na OŠ Vojnik izvedli prireditev »Imejmo se fajn«. Zaradi dežja smo jo prestavili za en teden.
Petek, 14. oktober, je bil srečen dan. Okrog šole se je razlegala glasba, širil se je vonj po pečenih kostanjih, kokicah in hrenovkah. Učitelji in učenci so pripravljali tudi jajčevce, bučke in napitke, v gospodinjski delavnici pa so pekli pecivo. Ker pa niso vsi navdušeni nad kulinariko, so se raje odločili za delo v raznih delavnicah, npr. v tehniški, likovni, glasbe-no-plesni. Ljubitelji besedne umetnosti so se zbrali v knjižnici, kjer so poslušali slovenske šansone in brali poezijo. Kasneje so še sami ustvarjali pesmi. Kar precej učencev odločilo za športne dejavnosti. Igrali so rokomet, nogomet, košarko in odbojko. Vse janje so spremljali in beležili mladi novinarji in fotografi. Bilo je mnogo zanimivih nosti-z vseh področij, tako da je lahko vsak učenec izbral zase kaj zanimivega.
MLADI NOVINARJI OŠ
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še
Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
Dodajanje let in življenja
Strokovnjaki, ki preučujejo dolgovečnost, ugotavljajo, da sodobnemu človeku ne zadostuje le dodajanje let življenju ali dodajanje življenja letom, marveč si želi oboje hkrati: daljše in bolj kakovostno življenje.
Ameriški znanstveniki, ki so se odločili vzeti pod drobnogled dejstvo, da je med najstarejšimi Zemljam že od nekdaj več žensk kot moških, so prišli do zanimivih spoznanj in rezultatov. Najprej so ugotovili, da je ob spočetju razmerje med spoloma v korist moških, vendar pa so se ti zarodki izkazali za bolj občutljive od ženske inačice. Tako je ob rojstvu razmerje v korist moških že nižje, 104:100. Nato pa se nadaljuje večja smrtnost pri malčkih, otrocih in mladostnikih moškega spola, čeprav je razlika do pubertete v primerjavi z ženskami minimalna. Z dobo odraščanja, ko začne na dečke delovati povišana koncentracija moškega spolnega hormona testosterona, se fantje začnejo zanimati za hitra motorna vozila, nevarnejše športe, orožje, droge ipd. Zato só v znatno večji meri kot dekleta vpleteni v prometne nesreče, nezgode pri ekstremnih športih in nevarnih podvigih, poškodbe z orožjem, zasvojenost z drogami (čeprav je pogosta tudi pri nežnejšem spolu), samomorih, nasilnih smrtih ipd. Američani ugotavljajo, da stopnja smrtnosti pri moškem spolu med 15. in 24. letom celo do trikrat preseže mortaliteto, ki v tem obdobju vlada pri vrstnicah ženskega spola.
Po 25. letu starosti se razmerje med moškim in ženskim
prebivalstvom obrne v prid slednjega - od te starosti dalje je na svetu vedno več žensk kot moških.
V večjem delu razvitega sveta je populacija starejših žensk veliko številčnejša od starejših moških. Tako Američani ugotavljajo, da imajo ženske 40 odstotkov večjo možnost, da doživijo starost 65 let kot njihovi moški kolegi, obenem pa je za predstavnice nežnejšega spola kar trikrat bolj verjetno, da bodo doživele svoj 85. rojstni dan kot njihovi moški vrstniki. Pri 65 letih pride v ZDA in v razviti zahodni Evropi na 100 žensk le 70 moških, pri starosti 85 let pa je nesorazmerje med spoloma še veliko večje: na 100 žensk pride le 38 moških. Najbolj drastična pa je razlika pri stoletnikih: v generaciji stoletnikov pride na vsakih devet žensk le en moški. Večino krivde za omenjene razmere strokovnjaki in poznavalci pripisujejo moškim spolnim hormonom, zlasti ključnemu izmed njih - testosteronu.
Nasveti in priporočila za dolgo življenje
Kér pá narava nikakor ni načrtovala izumrtje moškega spola, imajo sodobni moški danes na voljo številne možnosti za zmanjšanje tveganja (obolevnosti in smrtnosti) ter dvig kvalitete in kvantitete življenja. Moški spol (veliko) pogosteje pestijo predvsem: di-meljska kila, AIDS (v ZDA), anevrizma aorte, protin, ledvični kamni, alkoholizem in z njim povezana patologija, rak sečnega mehurja, gnojna vnetja rektuma, pljučni emfizem, ra-
Container, d.o.o.,
proizvodno podjetje, Celje
več novih sodelavcev
za nedoločen čas s poskusno dobo dveh mesecev na naslednjih delovnih mestih:
•	tehnolog ali inženir varjenja (1)
•	varilec (5)
•	obdelovalec kovin(3)
•	strugar (1)
•	ključavničar (3)
•	ličar (2)
če ste delovni, vestni in želite postati naš novi sodelavec v urejenem in ustvarjalnem okolju, pošljite svojo vlogo v 15 dneh na naslov:
CONTAINER d.o.o. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje - za kadrovsko službo.
na na dvanajstniku, nosni polipi, srčni napadi ter posledice stresa in debelosti. Mnoge izmed naštetih zapletov je mogoče učinkovito preprečiti in ublažiti - tudi in predvsem z zdravim, organizmu in okolju prijaznim načinom življenja in mišljenja.
Pri tem strokovnjaki najbolj poudarjajo zdrave prehram-
CEN NA TRŽNICI V CELJU
PESA .
. CENA
VRSTA BLAGA ZELENJAVA
BUČKF	330
BUČNO OUE	. 590 1500
BLITVA	700
CVETACA	360-3811
ČEBUIA	153 300
ČEStN	58C800
FIŽ01 V ZRNJU	350 1700
HREN	1300
JAJČEVCI	300 530
KOLERABA	2503011
KORENJE	180250
KROMPIR	8312C
0HR0V1	250 PAPRIKA 150-200. rdet» 250-350
PARA0IŽNIK	450 500
PETTRŠIU	600 1000
PESA	250300
POR	400500
BUKEV ČRNA	300
RAOiĆ	330 500
SOLATA glavnjia	433 500
Etdivia	300400
ŠPINAČA	609X00
REPA KISLA	300 400
aut PRESNO	80 100
ZELJE KISLO	400
ZflENA	300 500 SADJE
ANANAS	4911-690
BANANE	290 300
BRESKVE	350
GROZDJE	299490
GRFNIVKE	250 350
HRUŠKE	390 550
JABOLKA	100150
JAGOOE	1700
KAKI	290 493
KAKI	490-630
C NJE	490
LIMONE	320
MANOARINE	55C 650
OREHI CEU	'UN
OREHI LUŠtENI	16001700
POMARANČE	300
SUVE	250-300
SUVE SUHE................. 65P1UUU
NFKTARINE	480 GOBE JURCKI suh< 10 áag 1500 2000
VED	813 1400 MIFĆNI IZDELKI
SVE I ANA	700-750
SKUTA	700 800
OVČJI SIR	3300 5500
JAJCA	22 32 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI
KIS 1 UT	300
PIRINA MOKA KG	/00
KORUZNA MOKA	3C0
KORUZNI Z0R0B	300
P01N0ZRNATA MOKA	300
OREHI	1300
BEU FIŽOL	1000
JAJCA	35 SKUTA
300
KORENJE
BS10 ZEUE	400
MEŠANA MARMELADA 400g 600
ARANŽMA SUHI NASAOKI VIALI NASA0KIVEUKI DROBI» 0CVE TNI NASAOKI VEUKI KRIZANTEME MAČIĆE
MARJETICE VEJICA NAGELJ MN0G0CVETNI
NAGELJ ENOCVETNI..................... 200 SIT
Omenjene spremembe, ki so jih sprejele slovenske, zavarovalnice, veljajo le za zavarovanje AO PLUS, na podlagi kaferega prejme odškodnino voznik -povzročitelj nezgode. Spremembe veljajo le za liste, ki so sklenili novo zavarovanje v mesecu oktobru lani ali kasneje. Za vse zavarovance, ki še niso sklenili novega zavarovanja AO plus, se seveda še ni nič spremenilo in bo za njih veljalo šele, ko ga bodo ponovno sklenili. Na vse ostale udeležence prometne nezgode (razen povzročitelja) pa spremembe nimajo nobenega vpliva. Te spremembe namreč ne veljajo za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti; na podlagi katerega lahko vse tretje osebe, torej sopotniki, udeleženci v drugem vozilu, kolesarji, pešci itd., še naprej zahtevajo odškodnino enako kot prej. Kljub spremembam pa je mogoče tudi sedaj z naslova zavarovanja AO plus zahtevati odškodnino za hujše poškodbe
vratne hrbtenice. Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite na info@poranmava.si ali PO POŠTI na naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje, in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko nas tudi pokličete na brezplačno tel. št.:
080 13 14
ROŽICE INCAJCKI
bene navade, zmerno uživanje alkohola, tobačno abstinenco, uspešno premagovanje napetosti in stresa, skrb za čustveno harmonijo in uravnovešenost ter zdrave in spodbudne življenjske navade nasploh (gibanje, delo, počitek in spanje, hobi, družabnost ipd.).
NM
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Slišal šem, da so se spremenili zavarovalni,pogoji tako, da naj ne bi bilo več mogoče zahtevati odškodnine; kadar je v prometni nesreči poškodovana vratna hrbtenica. Ali to drži?
Jan, Ruše
Resje je res koristno
Jesensko resje (calluna vulgaris) se v obliki rdečkasto vijolične preproge razteza po travnikih, barjih, puš-čah in sveUih gozdovih. Resje je res učinkovita zel zoper bolezni, ki jih povzroča prevelika količina sečne kisline. Na stari celini poznamo mnogo vrst rese, od živorde-čega alpskega resja do dre-vesaste rese iz mediteranskih krajev, preko pepelnate rese in barjanskega vresja.
Pri nas sta najbolj poznani jesenska (calluna vulgaris) in pomladanska resa (erica car-nea), ki sta praktično enako uporabni. Za reso ljudstvo pozna kar nekaj imen, denimo resje, res, rsje, vresa, vresje, vresek, žrnovc.. .Srednjeveški zeliščarji so reso zelo čislali in jo priporočali zoper bolezni vranice in kamne, kot čistilo za kri, proti rahitisu, želodčnim krčem. Sebastian Kneipp je hvalil cvetoče zelišče zoper diatezo sečne kisline, proti revmatizmu in za čiščenje krvi. Bolj kot šolsko zdravilstvo je resi naklonjeno ljudsko zdravilstvo.
Jeseni boste našli resja, kolikor hočete. Nabiramo cvetočo rastlino, ki jo lahko os-mukamo. ali porežemo cvetoče stebelne vršičke. Vršičke lahko povežemo v šopke in jih obesimo na podstrešje. Tako se bodo odlično ohranili mesece in mesece.
Resa je sila dobro zdravilo zoper bolezni, ki jih povzroča prevelika količina sečne kisline, bodisi da slabo delajo ledvica, da so se že napravili ledvični kamni in pesek ali pa celo, da so načeti že sklepi. Resa pa nima zgolj diuretič-nega in čistilnega učinka, ampak pomaga tudi pri vseh vr-
Piše: PAVLA KLINER
stah bolezni sečil kot so motna voda, vnetje mehurja, bolečine, sumljivi izcedki...
Poglejmo različne pripravke za različne tegobe. Prevre-tek iz rese si pripravimo zoper bolezni sečil, posebej še, če imamo vnet mehur. V liter vode damo dobro prgišče cvetov in pustimo 5 minut vreti. Spijemo 3 skodelice na dan. Zoper ledvične kamne in za pospeševanje izločanja vode si pripravimo poparek s slabim prgiščem resja na liter vode. Spijemo dve skodelici na dan.. Prevretek, ki bo koristil koži, dobimo, če v pol litra vode vržemo pet ščepcev rese. Če se bomo umivali s tem čajem, bomo odpravili nadležne mozolje in rdeče lise, pa tudi pege bodo zbledele.
Poparek iz cvetov, slajen z medom, rahlo uspava. Tak čaj je tudi zelo dobro zdravilo zoper bolezni spolnih organov, zlasti prostate. Če mu dodamo še timijan in lipovo lubje, bo še bolj zalegel. Pijemo ga teden dni vsak večer. V primeru, da je naš sovražnik revma-tizem, pa Maurice Messegue predlaga, da se »vržemo v resje«. Kako? Tri tedne se kopajmo v kopeli iz resja, če se le da, dvakrat na dan. V kad z vodo vržemo šop resja in zdravilna kopel je pripravljena.
www.radiocelje.com
Zmečkan med pločevino
Gorenak odhaja iz MNZ
Do zdaj državni sekretar na notranjem ministrstvu Vinko Gorenak odhaja v kabinet predsednika vlade. Gorenakov položaj na notranjem ministrstvu pa bo prevzel Zvonko Zinrajh, ki je v minulih letih delal na področju človekovih pravic. Tako Gorenak kot minister za notranje zadeve Dragutin Mate sta poudarila, da sta do zdaj sodelova-' la korektno, oba sta tudi zavrnila nekatere domneve, da je za Gorenakov odhod krivo nesoglasje med njima.
Na Gorenaka, nekdaj zaposlenega na celjski policiji, zdaj pa tudi docenta na mariborski univerzi, so na delovnem stolčku državnega sekretarja na notranjem ministrstvu padali nekajkrat tudi očitki. Tako so ga, denimo, povezovali z afero Ribičič, preko javnih razpisov za potne listine in registrske tablice vozil pa naj bi 'skrbel' za dobre posle podjetja Cetis, kar je zanikal že v julijskem pogovoru za naš medij. Svoje argumente glede očitkov o visokih plačilih za predavanje, ki so bili navedeni v anonimnem pismu, pa jepod-krepil s kupom dokumentov, kjer so številke pokazale, da navedbe v anonimki ne držijo. Številne očitke na račun svojega dela je takrat komentiral, da rumenega tiska pač ne gre jemati resno. Gorenak naj bi delo v kabinetu predsednika vlade začel v začetku novembra. SŠ
Za iztirjenje Je kriv zlom
osi
Slovenske železnice so sanirale posledice po hudem iz-tirjenju tovornega vlaka konec avgusta letos. Naj spomnimo, da je na progi med Rimskimi Toplicami in Laškim iztirilo kar petnajst vagonov, naloženih z železovo rudo, ki so bili namcnjc ni na avstrijsko postajo Leo-ben Donawitz. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, je okoliščine nesreče preiskovala posebna komisija.
»Ta je na podlagi raziskave ugotovila, da jedo iztirjenja prišlo zaradi zloma osi na prvem podstavném vozičku enega od vagonov.« Vendar pa niso mogli ugotoviti, zakaj se je os zlomila, na podlagi pisnega poročila Javne agencije za železniški promet in fotografij pa so ugotovili, da je bila os že prej delno počena. »Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je poslovodstvo Slovenskih železnic odredilo takojšnji natančni ultrazvočni pregled vseh osi tovornih vagonov te vrste, ki bodo po potrebi zamenjane. Pregledani bodo tudi sredinski deli osi, ki se prej niso pregledovali, čeprav tako natančni pregledi niso predpisani,« še navajajo na Slovenskih železnicah.
Avtocestni odsek je bil zaradi nesreče zaprt skoraj sedem ur. Blaž Maselj, Špela Grošelj in Špelca Kleinlecher. Za las so ušli nesreči. -——- Št. 81 - 25. oktober 2005 -
Ena najbolj grozljivih nesreč na Celjskem - Članici skupine Atomik Harmonik sta se s kolegom
za las izognili nesreči
V hudi prometni nesreči na avtocestnem odseku Te-panje-Dramlje je v nedeljskem jutru življenje izgubil 37-letni L. F. iz Oplotni-ce, tri poškodovane osebe pa so odpeljali v celjsko bolnišnico. Zaradi nesreče je bil omenjeni odsek zaprt skoraj sedem ur, ogromno težav pa so imeli tudi z odstranjevanjem zvite pločevine bele renault lagune, saj je voznika pločevina pod seboj skoraj popolnoma zmečkala.
Tragedija se je zgodila nekaj minut pred peto uro zjutraj, ko je 37-letnik vozil v smeri Celja. Kakšnih petsto metrov pred tunelom Golo rebro pa je na prometnem pasu za počasna vozila trčil v zadnji del pred seboj vozečega tovornega avtomobila tuje registracije. »Po trčenju je osebni avto odbilo levo in v varnostno ograjo med smernima voziščema, kjer je obstalo. Kmalu zatem so vanj trčili še štirje vozniki osebnih avtomobilov,« pravijo na policiji.
Skop opis ene hujših nesreč v zadnjem času na celjskem območju pa v ozadju skriva grozljive podrobnosti. Na približno dvesto metrih avtoceste je bilo v nedeljskem jutru videti kose pločevine in razbitih delov avtomobilov, renault laguna je bila razbita skoraj do nerazpoznavno-sti. Policisti in gasilci so nemočno opazovali, kaj lahko naredi hitrost s človekom. Nad posledicami smo bili presenečeni tudi novinarji, ki smo nemo strmeti v zmečkan avtomobil, ki je pod seboj skrival truplo 37-letnika.
Renault laguna uro po nesreči. Truplo voznika je bilo še vedno pod vozilom.
Želel pomagati, a je skoraj umrl
Pretreseni so na kraju nesreče stali tudi člani skupine Atomik Harmonik. »Vračali smo se z nastopa. Vozila je Špelca, jaz sem spala ... Še dobro, da nisem vozila jaz s svojim avtomobilom. Nenadoma sem slišala, kako je Špelca zakričala,« nam je razlagala Špela Grošelj. Avto so ustavili le nekaj metrov stran od renault lagune, dekleti sta začeli bežati po travnati na-brežini ob avtocesti. Obstajala je namreč velika nevarnost naleta ostalih vozil, saj je bila vidljivost slaba. Blaž Maselj, ki je bil z njima v vozilu, pa je brez oklevanja odhitel pomagat poškodovanemu vozniku v laguni: »Ko sem prišel
do avtomobila, je s telesom in z rokami visel skozi okno na sovoznikovi strani. Na roki sem mu preveril srčni utrip.« Takrat naj bi bil 37-letnik živ, še doda.
Vmes sta dekleti prišli nazaj na avtocesto in ustavili tovornjak z živino, ki jim je z lučmi osvetljeval kraj nesreče, dodajata. »Naenkrat sva začeli Blaža na ves glas opozarjati naj pazi, saj je pripeljal avto,« še razlaga Špela. »Odskočil sem, avto pa je silovito trčil v že tako razbito laguno ...«dodaja Blaž, ki si je s pravočasnim umikom rešil življenje. Naletelo naj bi še nekaj vozil, ki naj bi trčila v laguno oziroma dele razbite pločevine na tleh...
Blaž, ki je tvegal svoje življenje, da bi poskušal rešiti
tujega, je bil vidno šokiran. »Tovornjak, ki je ustavil, je razsvetljeval kraj nesreče. Ne vem, kako to, da tega ostali vozniki niso videli...«
V avtu dva policista
Razen nesrečnega 37-letnika so vsi ostali, ki so bili udeleženi v nesreči, imeli srečo v nesreči. »Opazil sem, da se nekaj dogaja na avtocesti, toda vse se je zgodilo v sekundi,« nam je povedal voznik, ki se je pripeljal, ko je v laguno že trčilo drugo vozilo. »Zbil sem dele vozil, ki so ležali na cesti, a sem se nekako uspel ustaviti, še preden bi trčil v ostala vozila ...«V vozilu, ki je trčilo v laguno, ko je ta že bila razbita na avtocesti, sta bila dva policista. Pe-
ljala sta se v službo v Ljubljano.
Za 37-letnika, ki je končal tragično, se je kaj hitro na kraju nesreče izvedelo, da je doma iz Oplotnice. Od kod se je vračal, se v nedeljo zjutraj ni vedelo, slišati pa je bilo, da naj bi na cestninski postaji opazili, da naj bi bil za volanom vinjen. Ali ta podatek drži, bodo morali ugotovi policisti.
Kot smo izvedeli, naj bi policisti tisto noč tudi na tistem območju izvajali poostren nadzor nad vozniki, ustavili naj bi jih več kot 40, toda nihče ni vozil vinjen. Le nekaj minut zatem, ko naj bi kontrolo končati, se je zgodila nesreča.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: NATAŠA MULLER
GLASI - INFORMACIJE
- not tednik -
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.

ïmmT
PRODAM
OPEL astro 1.4 i, poškodovano spredaj desno, odlično ohranjeno, barva perla, prodam v kompletu ali za rezeivne dele. Telefon 041 522-515. 6716 MITSHUBISHI pajero 2,5 td interkuler, krotek model, letnik 1994, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.
6741
PUNTO 55, letnik 1996, metalno srebrne barve, 5 vrat, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 610-509. Š963 OftLagilo enjoy 1,2, zvso dodatno opremo, letnik 2004 (13.500 km) garažiran, barva metalna papirus, zelo ugodno prodam. Avto še posebej priporočam starejšim osebam. Možno je tudi kreditno odplačevanje. Za vse informacije kličite po telefonu (03) 5472-077 ali 031 409-622.	6772
AX 1,1, letnik 1991, rahlo poškodovan, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 041668-070.	6770
GOLF II 1,6, bencin, letnik 1987, ugodno prodam. Telefon 040 296-499.
KUPIM
GOLF xd, letnik 1988-1990, kupim.Telefon 041662-511.	6696
ŠKODO fovorit kupim. Telefon 041 820-
430.	6775
Potrebujete kredit In vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o
kreditih tujih bank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
TR0SILEC hlevskega gnojo Sip 25, dvo-brazdni plug in puhalnik Tajfun prodam. Telefon 031 856405. 6739
KUPIM
ROTACIJSKI mulčer, kot traktorski priključek, železna kolesa, za motokultivator Muta, kupim. Telefon (03) 5453-290. 6778
VRTNARSTVO IN CVETLIČARNA
PIRAMIDA
KRAŠOVEC Simon s.p.
Arclin 66c. Skofia vas, tel.: 03/57 72 057. Gsm: 041/745 605 V času pred 1. novembrom smo za vas pripravili največjo možno izbiro cvetočih mačeh in ostalih rastlin za zasaditev, za 1. november pa lončne krizanteme, krizanteme za šopke in raznovrstne aranžmaje za grobove.
CEUE, od 35 do 48 m' eno ali enoinpolsobno stanovanje, nujno kupim. Telefon 031 807-671,051305-712. 6689
DVOSOBNO opremljeno stanovonje v I. etaži stanovanjske hiše oddam v najem. Bri-narjeva ulica 1, Celjem, telefon 041 744-995.	6767
GARSONJERO v Šempetru oddam. Telefon 041 637-524.	677i
CEUE, Lava. Dvostonovanjsko hišo (2X125 m) na parceli velikost 800 m2, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 217-792.	6764
VITANJE. Pritlični prostor, velikost 47 m2, primeren za obrt ali stanovanje, prodam za 5.000.000 SIT. Telefon 041 217-792.	6764
mnnzm
PRODAM
CEUE, Breg. Stanovanje, 58 m2, z atrijem in stanovanje, 35 m2 ter mansardno stanovanje, 64 m2, prodam. Telefon 031 600-625.	6418
ZELO dobro ohranjeno dvoinpolsobno stanovanje, na Lovi, prodam za 13.000.000 SIT. Telefon 031 755-486.
ŠENTJUR. Garsonjero, letnik 1977,25 m2, balkon, III. nadstropje, prodam. Telefon 041695-229.	6751
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 74 m2, Lava, v celoti obnovljeno 2003, prodamo ali zamenjamo za večje. Telefon 041424-132,5451-528.	ezso
www.radiocelje.com
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
SMScT19
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:_
Ulica:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
ma
PRODAM
SUHA metrska bukova drva prodam. Telefon 041809-871.	6740
METRSKA gabrova drva in mešana, razža-gana, prodam. Telefon 031 509-060.
6740
BMSCT
PRODAM
CITRE s kovčkom prodam. Cena 120.000 SIT. Telefon 040 599-094, Neža Renata, Podkra j 5 a, 3320 Velenje. 6756
PRODAM
KRAVO drugič brejo, prodam. Telefon 031
782-956.	Š959
JARKICE pred nesnostjo, rjave hajlajn, gra-haste, črne, sive, susex, jerebičaste Italijanke ter bele težke piščance za dopito-nje dobite vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Ob sredah tudi na celjskem sejmišču. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 7001-446.	6703
KONJA, šetlandski poni, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 5722-322.	6747
BURSKE koze, kontrola poreklo, prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Telefon 041 944-419.	L 961
ČREDO II ovac z jagnjeti, za zakol ali nadaljnjo rejo, nujno in ugodno prodam. Telefon 041597-836. 6744
V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
IVANKE DEŽELAK
s Planine (15.5.1928 -13.10.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala dr. Janezu Šmidu in celotnemu kolektivu gastro oddelka celjske bolnišnice za pomoč in lajšanje bolečin v času hude bolezni. Zahvala dekanu Jožetu Vengustu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, g. Francu Gračnerju za besede slovesa, pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba in za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
PRODAM
OKROGLO mizo, raztegljivo v ovol in šest stolov, rjave barve, ugodno prodam. Telefon 5718-624 (zvečer). 6746 JEDILNI kot, mizo in šest stolov ugodno prodam. Telefon 041 221-736. 6761 KUHINJO Svea, svetle boive, odlično ohranjena, prodam za 30.000 SIT. Telefon 041 885-214.	6765
PEČ na petrolej kamin Ztbro r 510 c, rabljen dve sezoni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041429-143. 6766 ZL0ŽUIV0 masažno mizo prodam. Telefon 041965-380.	6776
ŠTEDILNIK, 2 ♦ 2, raztegljivtrosed, mizo s 6 stoli ali brez, hladilnik, zamrzovalno skrinjo, omaro, kekec, jedilni kot, prodam. Telefon 041490-189. 6726
PONI kobilico, zelo mimo, primerno za otroke, ugodno prodam. Telefon 041 264-132.	L 954
TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 671-274.	6763
TELIČKO simentalko, 150 kg, prodam. Cena po dogovora. Telefon 031 288-114.
Š964
DVE telici simentalki, ena 300 kg, druga breja 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5793-466.	Š965
BIKCA simentalca, 105 kg in teličko, 110kg, prodam skupaj. Telefon 031 553-567.
TIUČK0 simentalko, staro 20 dni, prodam.
Telefon 5792-173.	Š957
ZREBIČKA za zakol prodam ali menjam zo mlado živino. Telefon (03) 5772-362.
6777
BIKCA frizijca, 10 dni in teličko, rjavo, staro 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5724-016.	Ž 495
TELIČKO simentalko, staro mesec in pol, prodam. Telefon 041 780-243. L965
■P
PRODAM
KORUZO, zrnje za silažo, z njive, Medlog, prodam. Telefon 041763478. 674i SUHE ovite bale prodam. Telefon 041511-496.	6743
KORUZO v strokih prodam. Telefon 041574-972.	Ž 494
mmsm
V NAŠI enoti v Celju ponujamo pošteno delo za pošteno plačilo. Demon s. p., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 705-0800,040 431-561.	p
Za dalj časa zaposlimo
na območju Velenja in Šoštanja. Prošnje s telefonsko št. pošljite na naslov:
NUDIMO dodatno delo študentom, zaposlenim, nezaposlenim ter mlajšim upokojencem. Telefon 031 763-280, Neči-mer. Pro-stil, Nad tovarno 21, Prebold.
Telefon (03) 4282-072. ' 6784
52-letni moški želim spoznati dobro žensko, ki ne pije in ne kadi in ki da bi se bila pripravljena preseliti k meni. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro NAJ SONCE SREČE POSUE ZA OBA. 6673
INŽENIR išče sopotnikiKo, lahko študent, za vožnjo v službo na relaciji CelKe- Tele-fon 041 751-818.	6734
ČE potrebujete pevko v narodnozobavnem ansamblu in ste iz okolice Celja, pokličite po telefonu 031 206-978. 6748 IŠČEM moško fizično osebo z Izpitom F kategorije za pomoč pri košnji zelenice. Kličite samo resni na telefon 031 474-353.	Ž 492
www.novHednik.coEt)
Razpisujemo prosto delovno mesto
raziskava tržišča in prodaja na terenu (moški)
Pogoji:
-	najmanj VI, ali VII. stopnja lesarske smeri
-	izkušnje na področju prodaje
-	komunikacijske sposobnosti
-	kreativnost
-	prodornost in sistematičnost pri delu
-	znanje hrvaškega in angleškega jezika
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z največ 6-
mesečnim poskusnim delom.
Delovno razmerje se lahko skléne s 1.1. 2006.
Kandidati pošljejo pisne prijave z zahtevanimi
dokazili na naslov:
S-ECO d.o.o., Kidričeva 38, 3000 CEUE
BORZA DELA
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izplačamo pogoje, kijih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Delavec brez poklica čistilka, vsakdanje čiščenje, delo v Celju; do 1. 11. 2005; Čistoča d.o.o.. Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Tr-
gradbena dela; do 25. 10. 2005; Dernovšek Vincenc s.p.. Zidarstvo, Zadobrova 42, 3211 Škofja vas;
sestavljanje, razstavljanje, montaža šotorskih konstrukcij; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni enginee-
ring Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini;
pomoč pri montaži gradbenih elementov; do 2. 11. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
monter gradbenih elementov; do 2. 11. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik.
Pomožni delavec
prevoz blaga v cestnem prometu z dostavnimi vozili; do
I.	11. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.
Snažilka
čiščenje prostorov; do 3.
II.	2005; Panhygia d.o.o., Čiščenje in trgovina, Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela.
Osnovnošolska izobrazba
pomoč pri montaži sejemske opreme; do 25.10. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje;
poseki in vegetacije pod elektroenergetskimi vodi; do 26. 10. 2005; Mlakar Ivan s.p., Lesembal, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Pomožna šivilja konfekcionar; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Upravljalec težke gradbene mehanizacije
strojnik TGM, del. mesto v TUhinju; do 25.10.2005; Pirš Rafael s.p. Rafael, Zgornji Hi-hinj 9,1219 Laze v TUhinju. Voznik viličarja voznik viličarja, nakladanje, razkladanje in premik
^J^uLarábe buhi
ulaganje, ó/i,
zamrzovanje zt in
ranjet/anje m anie živil
%
K
fr m %
- ,m
BHHh
• ; li

Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likeiji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolaijev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolarjev (+poštnina).
Podpisani-a
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) i po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
j Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19,3000 Celje --—
J	Podpis
blaga, skrb za vzdrževanje viličarja; do 1. 11. 2005; Inte-reuropa, globalni logistični servis,d.d. Filiala špedicije Celje, Kidričeva ulica 38, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
voznik tovornjaka C in E kategorije v domačem prometu; do 25. 10. 2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
varilec v proizvodnji; do 1.11.2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pek
pek, za dopeko kruha in drugih pekovskih izdelkov, občasno tudi pomoč pri strežbi strank; do 25. 10. 2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mesar
mesar - prodajalec, priprava in prodaja mesa, svetovanje strankam pri nakupu; do L. 11.2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar
mizarska dela; do 2. 11. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik;
mizar, pripravnik; do 2.11. 2005; Ravnak Jana s.p., Teh-noles, mizarstvo in trgovina, Arclin 21, 3211 Škofja vas. Ključavničar pomočnik skladiščnika sejemske opreme in šotorov; do 25. 10. 2005; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje;
ključavničarska dela, elektro varjenje in varjenje s C02; do 28. 10. 2005; Ojsteršek Darko s.p. Ključavničar, Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje. Keramik
samostojno polaganje keramičnih ploščic, delo na terenu; do 29. 10. 2005; Mea keramika d.o.o.. Delavska ulica 18, 3000 Celje. Zidar
zidanje in ometavanje na nizkih gradnjah; do 25. 10. 2005; Dernovšek Vincenc s.p.. Zidarstvo, Zadobrova 42, 3211 Škofja vas;
zidar; do 29.10.2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Strojnik gradbene mehanizacije
voznik buldožerja, bagra; do 29. 10. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni engineering Wega, Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Voznik avtomehanik šofer dostavnega vozila skupne teže do 3 tone za dostavo blaga po Sloveniji; do 27.10. 2005; Klemen Henrik - avtoprevozništvo, Lopata 23, 3000 Celje;
voznik dostavnega vozila, razvoz kruha po terenu; do 25.10.2005; SKZ Kruli z.b.o. Čikečka vas, Čikečka vas 26, 9207 Prosenjakovci - Partos-falva. Prodajalec
svetovanje in prodaja (li-čarskega materiala in orodja) na terenu; do 29. 10. 2005; Avto Friz, d.o.o., Opekamiška cesta 12, 3000 Celje;
prodajalec, del. mesto v Celju - moški; do 19. 11. 2005; Lah d.o.o. Komenda, Klanec 13, 1218 Komenda.
Kuhar
kuhanje malic, kosil in je. di po naročilu; do 28. lo, 2005; Gole Andreja s.p.. Bat Zlatorog klub. Mariborska cesta 1, 3000 Celje. Natakar
natakar, del. mesto v Celju; do 26. 10. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železni^ 12, 1000 Ljubljana;
strežba jedi in pijač; do 19. 11. 2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub. Mariborska cesta 1, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
dostava kruha in peciva; do 29. 10. 2005; Kocijan Miran s.p., Pekarna Kocjan Loče, Pekarna Kocijan, Trg celjskih knezov 3, 3000 Celje. Strojni tehnik kinooperater, programiranje kinoprojektorjev, pregledovanje filmov za predvajanje, pripravljanje ozvočenja prireditev; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, za kadrovsko službo; do 25.10. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje PE Kinematografi Planet Tuš Celje, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Elektrotehnik monter električnega omrežja; do 25.10.2005; Ca-risma plus d.o.o., Partizanska cesta 25, 1420 Trbovlje. Elektrotehnik elektronik montaža in servis elektronskih naprav; do 27.10.2005; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12,3230 Šentjur.
Kemijski tehnik priprava zmesi, nadzor področja kemijskih analiz; do 25. 10. 2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Gradbeni tehnik izmere, kalkulacije, ponudbe, nabava materiala, vodenje skupin; do 25. 10. 2005; Mel-bau d.o.o., Jenkova cesta 17, 3320 Velenje;
vodja labaratorija, vodenje dokumentacije o preiskavah, pridobivanje ustreznih certifikatov; do 1. 11. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje;
delovodja gradbeništva; do 2.11. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Ekonomski tehnik samostojna računovodska dela; do 19. 11. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve, Železarska cesta 2,3220 Štore;
zavarovalni zastopnik; do 5. 11. 2005; Adriatic - zavarovalna družba Koper PE Celje, Lava 7, 3000 Celje;
administrator-knjigovodja, vodenje administracije podjetja, knjigovodstva, evidenc, planiranje finančnih tokov, fakturiranje, obračun DDV; do 5. 11. 2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105, 1000 Ljubljana;
računovodja za knjiženje poslovnih dogodkov, pripravnik; do 26. 10. 2005; Urtica računovodstvo in svetovanje d.o.o., Groharjeva ulica 9, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Celja; do 9. 11. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3, 1000 Ljublja-
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
\ skrb za varnost gostov, delo na recepciji, strežba pijač, vodi blagajno, moški; do 8. jI. 2005; Panox d.o.o. Pa-jox d.o.o. Podružnica Celje, 'gosposka ulica 2, 3000 Celje;
Univ. dipl. inž. strojništva
j kontrukter strojev in orodij-, del. mesto je v Štorah; vloge na naslov: Pilih d.o.o.. Ob Dragi 5, Štore; do 29. 10. 2005; Pilih d.o.o.. Proizvodnja tehnološke opreme in trgovina, Podvin 209,3310 Žalec.
Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
I samostojni kemijski tehno-I log v proizvodnji, odgovoren predvsem za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti; do 15. 11. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Ce-
Magister farmacije
izdaja in priprava zdravil v lekarni, v podružnici Štore; do 28. 10. 2005; Pusser Romana mag. farm. - Lekarna sveti Jurij, Ulica Dušana Kvedra 27, 3230 Šentjur.
Dipl inž. tekstilstva (vs)
vodja proizvodnje, načrtovanje, organiziranje in vodenje proizvodnega procesa; do 28. 10. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor.
Dipl. inž. gradbeništva (vs)
gradbeni inštektor; do 28.
10.	2005; Min. za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. Območna enota Celje, Krekov trg 9, 3000 Celje.
Univ. dipl. ekonomist
delo na področju finančne operative in analiz; do 28.10. 2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje.
Dipl. ekonomist (vs) I vodja računovodske službe, vodenje, kontrola dela službe in organizacije; do 8.
11.	2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje.
Univ. dipl. zgodovinar j arhivist za opravljanje zahtevnih arhivskih del, prevzemanje, evidentiranje arhivskega gradiva, izdelava predpisanih evidenc, objavljanje gradiva; do 28.10.2005; Zgodovinski arhiv Celje, Teharska cesta 1, 3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA " LAŠKO
Mizar
mizarska dela v delavnici; do 5.11.2005; Mizarstvo Hra-stelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško.
Monter ogrevalnih naprav
monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 28. 10. 2005; Gerčer, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Laško, Brezno 3a, 3270 Laško.
Grafičar
offset tiskar; do 28. 10. 2005; Radeče Papir Muflon
d.o.o., Titova ulica 99, 1433 Radeče. Lesarski tehnik operater CNC stroja; do 5. 11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Inž. lesarstva konstruiranje in razvoj novih proizvodov; do 5. 11. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Kuharski pomočnik
pomoč v kuhinji; do 8. 11. 2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje.
Mizar
mizar; do 25.10.2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje (zaposlitev s posredovanjem koncesionarja Trgotur d.o.o.); Rihter d.o.o.. Loke 40,3333 Ljubno ob Savinji.
Prodajalec
prodajalec na terenu; do 1. 11.2005; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53,3330 Mozirje.
Natakar
natakar; do 8. 11. 2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33, 3330 Mozirje.
Inženir gozdarstva
strokovni sodelavec I (načrtovalec); do 28. 10. 2005; Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana območna enota Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Gradbeni delavec samostojno zidanje in ometavanje; do 23.11.2005; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Pomožni delavec pomoč pri pleskarskih in suhomontažnih delih; do 25. 10.2005; Skrbinšek Jože s.p. Slovenske Konjice - Sobosli-karstvo, Polene 27,3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba pomožni delavec v dodelavi, razrez papirja na rezalnem stroju pred tiskom in po tisku, delo na zgibalnem stroju, pakiranje končnih izdelkov, ravnanje papirja, ročno štetje, šivanje; do 1.11.2005; Petrič Branko s.p.. Tiskarna Petrič, Tovarniška cesta 8, 3210 Slovenske Konjice. Kuhar
kuhanje malic in kosil; do 1. 11. 2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice.
Srednja poklicna izobrazba
ekstrudiranje PVC profilov, moški; do 28. 10. 2005; Ko-plast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice;
kuhar picopek; do 8. 11. 2005; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo,
Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice;
voznik tovornjaka za mednarodni promet; do 28. 10. 2005; Venko Peter s.p., Av-toprevoz, Oplotniška cesta 13, 3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. ekonomist prodajnik v Slovenskih Konjicah, prodaja tehničnih izdelkov na tujem trgu, vodenje prodajnih projektov in aktivnosti, svatovanje kupcem, reševanje reklamacij; do 5. 11. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU
Delavec brez poklica gradbena dela pri hidro-gradnjah, asfaltiranje, vrtanje, kopanje jaškov; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba izkopi jarkov, planiranje bankin, delo na terenu; do 28. 10. 2005; Jahiri Tatjana s.p. Gradbeništvo Tok-tok Šentjur, Na lipico 4, 3230 Šentjur;
strojnik, upravljanje gradbenih strojev; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Obdelovalec kovin varjenje sestavnih delov, ključavničarska dela; do 1. 11. 2005; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41, 3225 Planina pri Sevnici.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
skladiščnik v živilskem podjetju, prevzem blaga, preverjanje kakovosti in odpre-ma blaga; do 25. 10. 2005; Manpower d.o.o. Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
varilec; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Mizar
delo v lakirnici; do 28. 10. 2005; Kupec d.o.o., Proizvodnja, trgovina in storitve, Gorica pri Slivnici 30a, 3263 Gorica pri Slivnici. Frizer
frizer; do 25.10. 2005; Bobek Nevenka s.p.. Frizerski studio, Planina pri Sevnici 67, 3225 Planina pri Sevnici.
Srednja poklicna izobrazba
monter suhomontažnih elementov; do 28. 10. 2005; Gajšek Lidija s.p.. Montažni sistemi. Gorica pri Slivnici 72, 3263 Gorica pri Slivnici;
upravljanje tovornih in drugih vozil v cestnem prometu; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur.
Kmetijski tehnik upravljanje strojev za mletje živilske krme; do 28. 10. 2005; Meja Šentjur, d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur.
Strojni tehnik pomoč pri ključavničarskih delih; do 28. 10. 2005; Oset Rafael s.p.. Izdelava poljedelskih strojev. Cesta na kmetijsko šolo 13, 3230 Šentjur;
vodja vrtalnih garnitur; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, za območje Šentjur z okolico; do 9. 11. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. gradbeništva vodja opertive, organizacija in vodenje dela na gradbiščih; do 12. 11. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur.
Dipl ekonomist (vs)
referent nabave in prodaje; do 28. 10. 2005; Zupane Franc s.p., Trgovina Akvonij, Cesta Kozjanskega odreda 13, 3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Gradbeni delavec
izdelava strojnih ometov; do 12. 11. 2005; Kovačič Damjan s.p., Pod Bellevujem 3, 3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica stiskanje in odnašanje stekla; do 25.10. 2005; Steklarska nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Maser
opravljanje masaž po nalogu in navodilih vodje lotus centra; do 28. 10. 2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o., Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec
prodaja tehničnega blaga; do 28.10.2005; Toplišek Daniel s.p., Trgovina, servis gospodinj. aparatov, Kidričeva ulica 38, 3250 Rogaška Slatina. '
Elektrotehnik energetik
taljenje stekla; do 25. 10. 2005; Steklarska nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Kozmetični tehnik
kozmetična nega, ličenje, izvajanje masaž obraza in telesa; do 28. 10. 2005; Hotel Sava rogaška d.o.o., Zdraviliški trg 6,3250 Rogaška Slatina.
Ekonomski tehnik
računovodja in finančnik; do 1. 11. 2005; Ipi d.o.o. Izvajalski in projektantski inženiring, Zgornje Negonje 35, 3250 Rogaška Slatina;
poslovodja trgovine; do 9. 11. 2005; Toplišek Daniel s.p., Trgovina, servis gospodinj. aparatov, Kidričeva ulica 38, 3250 Rogaška Slatina.
Profesor razrednega pouka
poučevanje razrednega pouka; do 28. 10. 2005; Osnovna šola Podčetrtek, Trška cesta 66,3254 Podčetrtek.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec transportni delavec v Šo-štanju-gradbena in pomožna dela pri sanaciji; do 2. 11. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
gradbeni delavec-pomož-na gradbena dela pri sanaciji in gradnji objektov; do 2. 11. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica okrepčevalnica-strežba hitre hrane (del. mesto je v Velenju); do 19. 11. 2005; Bedeti Namik s.p. Kebab paša, Jadranska uhca 14, 2250 Ptuj.
Zidar za zidanje in ometavanje
fasader - del. mesto v Velenju; do 4. 11. 2005; Bešič Djevad s.p., Strmeckijeva uhca 24, 1000 Ljubljana. Kuharski pomočnik pomožna dela v gostinstvu za Golte; do 1.11.2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Avtomehanik avtomehanik; do 23. 11. 2005; Avto Igor d.o.o., Črno-va 33, 3320 Velenje. Zidar
zidar-zidanje in ometavanje ter pomoč pri gradnji; do
16.	11. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska uhca 9, 2000 Maribor.
Prodajalec
zastopnik- trženje programa MK založbe na stojnici -del. mesto v Velenju; do 28. 10. 2005; Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana. Kuhar
kuhar - delo na Golteh; do 1. 11. 2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Natakar
natakar za Golte; do 1.11. 2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Strojni tehnik menjalec orodij - zagotovi izvedbo nalog po delovnih nalogih, na stroj vpenja ustrezna orodja za brizganje plastične mase, opravlja preventivne preglede strojev in naprav: preverjanje privija-čenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje; do 25. 10.2005; Skaza Igor s.p., Selo
17,	3320 Velenje. Elektrotehnik elektronik vzdrževanje, montaža in
servisiranje kabelskih sistemov CATV; do 19. 11. 2005; Vekom d.o.o., Kidričeva cesta 2, 3320 Velenje. Gostinski tehnik poslovodja gostinskega obrata Golte; do 1. 11. 2005; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik planer kalkulant - lansira delovne naloge za izdelke na osnovi predhodno določene tehnologije, izdeluje navodila za medfazno kontrolo izdelkov, pripravlja plane na-
bave, zagotavlja časovno in količinsko usklajenost zalog reprodukcijskega materiala; do 25. 10. 2005; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
zavarovalni zastopnik za sklepanje vseh vrst zavarovanj za Velenje; do 28. 10. 2005; Grawe d.d. Maribor poslovna enota Ljubljana, Komen-skega 4, 1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Natakarski pomočnik
strežba pijač; do 28. 10. 2005; Gordana Stubičar s.p., Arja vas 70, 3301 Petrovče. Slaščičar konditor slaščičar; do 4. 11. 2005; Vanilija d.o.o., Latkova vas 221, 3312 Prebold. Ključavničar sestavljanje in priprava v kovinski proizvodnji izdelave kotlov; do 4.11.2005; Se-deljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Strugar
delo na univerzalni stružnic; do 4. 11. 2005; Sedelj-šak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Varilec
varjenje kotlov; do 4. 11. 2005; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25, 3305 Vransko. Frizer
frizer; do 28. 10. 2005; Hrusti Mateja s.p.. Frizerski studio Naja, Petrovče 102, 3301 Petrovče. Natakar
prodaja in strežba; do 4. 11.2005; Vanilija d.o.o., Latkova vas 221, 3312 Prebold. Konfekcijski modelar modelar-šivanje po merah; '"doT5.11.2005; Repinšek Barbara s.p. Modno šiviljstvo Barbara, Leveč 62, 3301 Petrovče.
Ekonomist za analize in planiranje
računovodska in administrativna dela (knjiženje računov, urejanje besedil); do 28.10. 2005; AC d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 104,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Univ. dipl inženir strojništva
vodja konstrukcije in razvoja orodij in priprav za avtomobilsko industrijo, samostojno računalniško projektiranje in načrtovanje orodij, priprav, risanje načrtov, konstruiranje zahtevnih orodij; do 11. 11. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Diplomirani ekonomist (vs)
komercialist za tuji trg, trženje proizvodih uslug, iskanje dela v tujini; do 14. 11. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini.
www.novitednik.com
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-djsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, I fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUIE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Lara že pleše in poje
Jasmina in Jože Mandl sta člana letos ustanovlje-1 nega ansambla Tapravih 6 z Raven na Koroškem. Ja- '3 smina poje, Jože pa igra harmoniko. Kar nekaj let sta I bila člana ansambla Sredenšek.
Pred štirinajstimi meseci se jima je rodila simpatična hči Lara. Kadar sta starša na različnih nastopih, in teh je zlasti ob koncu tedna veliko, potem za Tnalo^ Laro v prvi vrsti poskrbita babici Minka in Marjana.^ del truda pa dodata tudi dedka Lojze in Gusti. Mali Lari tako ni dolgčas in je vednó v varni in prijetni druž| bi. Na lepo Lukeževo nedeljo, ko je toplo grelo okto-; brsko sonce, sta Jasmina in Jože Laro pripeljala tudi na nastop k Drakslerjevim v Tremerje. Tam je Jasmina navdušila tudi s petjem v Lukeževi cerkvi skupaj s Moškim pevskim društvom Pod gradom, ki ga je pred leti kot dirigentka tudi uspešno vodila.
Mlada starša o svoji ljubljenki Lari povesta same dobre stvari: da ima rada glasbo, da po svoje tudi že pleše, kaj malega zapoje in celo, če je pri volji, pove svoje ime.
Rojena je bila v Slovenj Gradcu, starša pa sta ime iz-; brala po čudoviti Larini pesmi. Oba, Jasmina in Jože,-; upata, da bo tudi Lara vsaj malo šla po njuni glasbeni" poti. Če ne, bo tudi prav.
TVÍ
Zlato za mis Slovenije
Sanja Grohar se bo na tekmovanju za mis sveta predstavila v zmagoviti zlati kreaciji Urške Drofenik
V Preboldu so se zbrali nekdanje učenke in učenci preboldske osnovne šole, ki so zaključili šolanje v letu 1970. Na srečanje je prišlo tudi nekaj njihovih nekdanjih učiteljev: Anči Skok, Ida Završnik, Miran Terpin in Vida Jerneje. Tokratno srečanje ob 35-letnici zaključka osnovne šole pa je bilo nekaj posebnega tudi zato, ker je večina udeleženci letos že srečala abrahama. Sicer pa je bila generacija iz leta 1955 tudi najštevilčnejša generacija na šoli.
Vzdušje je bilo zaradi obeh jubilejev še toliko prijetnejše in slovesno. Svoje je k temu prispeval priložnostni kulturni program in razstava z dçkumenti in fotografijami, ki je osvežila marsikakšen spomin izpred 35 let. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi na nekatere domače in svetovne dogodke, ki so zaznamovali leto 1970. Med drugim je takrat bil končan Asuanski jez v Eiptu, Salvador Allende je bil izvoljen za predsednika Čila, rodila se je Gabriela Sabatini, gledali smo film Ljubezenske zgodbe in poslušali Jimija Hendrixa, Janis Joplin, Bee Gees, prvič se je predvajal film Rdeče klasje, Nikola Plečaš je na tekmi v Mariboru zadel rekordnih 55 košev, Jugoslavija je postala svetovni prvak v košarki, na Evroviziji nas je zastopala Eva Sršen...
Tokratno srečanje so organizirale Mira Cestnik, Dragica Ribič, Vladka Skok, Milena Lesjak in Nuša Šribar, ki je tudi pripravila razstavo in poskrbela za kulturni program. Srečanje je bilo zelo doživeto, prijetno in zanimivo, saj se nekateri niso videli že od zadnjega srečanja, ki je bilo pred desetimi leti. Glede na to, da so že v letih, so sklenili, da se bodo odslej srečevali bolj pogosto, najkasneje pa čez pet let ob okrogli 40-letnici.
DN
Srečanje najštevilčnejše generacije
ijP^
Nekdanje sošolke in sošolci z učiteljem in učiteljicami
Mis Sanja Grohar v zmagovalni kreaciji Urške Drofenik
Kreacija Diane Kotnik Lavtižar
Prejšnji ponedeljek so na veliki modni reviji v ljubljanski Unionski dvorani izbrali obleko, v kateri se bo aktualna mis Slovenije Sanja Grohar predstavila svetu.
Decembra bo namreč na Kitajskem izbrana mis sveta, za ta veličastni naslov pa bo med cvetom svetovne lepote blestela tudi naša lepotica. Da bo dobesedno blestela, in sicer v zlatem sijaju, je odločila mednarodna strokovna komisija, ki je izbirala med 15 finalisti natečaja za najlepšo obleko.
S točko prednosti si je nagrado milijonšlovenskih tolarjev, predvsem pa veliko čast in možnost predstavitve v svetu, prislužila »naša kraljica gla-murja«, modna oblikovalka Urška Drofenik iz Šmarja pri Jelšah. Tokrat se je ža razliko od prejšnjih Tet, koso izbor vselej pospremile glasne polemike, z odločitvijo komisije strinjala večina povabljenih v dvorani, saj je vrhunsko dodelana toaleta že v prvem hipu prebudila asociacijo na najbolj glamurozne oblačilne atraktivnosti :2 rdečih holly-woodskih preprog ... Raven kreacij je bila letos, glede na to, da je bilo med 15 sodelujočimi kar deset profesionalnih in že uveljavljenih oblikovalskih imen, na zavidljivo visoki ravni.
Poleg zmagovalne kreacije so navdušili še nekateri oblikovalci s Celjskega. Diana Kotnik Lavtižar iz Petrovč se je predstavila s tremi oblekami, in sicer ciklamno-rožnato, ze-leno-modro in žlato-bakreno s senzibilnimi resicami iz drobnih perlic. Jana Pirečnik-Knapič iz Šoštanja se je umetelno poigravala s cvetličnimi aplikacijan^nardeče-rožna-ti osnovi, prepoznavna pa sta bila tudi sestra in brat Urša in Tomaž Draž iz Velenja. Urša s prefinjeho asimetrično pleteno mojstrovino v zlato-kož-nih odtenkih, Tomaž pa z atraktivnim plastenjem v oranžno-zemeljskih odtenkih.
VLASTA CAH-ŽEROVNIK Foto: STANE JERKO
Kreacija Jane Pirečnik-Knapič
Kreacija Tomaža Draža