POMURSKI
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 25. SEPT. 1958
Leto X — Štev. 38
Cena din 10.—
Potrošniki: STOP...!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJÜDSTVA ZA POMURJE
Živahna investicijska dejavnost
PRVA POLOVICA LETA KAŽE NA ZELO ŽIVAHNO INVESTICIJSKO DEJAVNOST V POMURJU. SREDSTVA OKRAJNEGA IN OBČINSKIH INVESTICIJSKIH SKLADOV SO PREPIČLA. DA BI LAHKO ZADOSTILA VSEM POTREBAM.
Iz okrajnega investicijskega sklada so porabile gospodarske organizacije v prvem polletju 34 milijonov dinarjev. Od tega industrija okrog 16 milijonov, kmetijstvo 17 in v trgovini 1,5 milijona dinarjev. Sredstev občinskih investicijskih skladov je bilo porabljenih 22 milijonov dinarjev, to predvsem za obnovo v trgovini in obrti.
Posamezne gospodarske organizacije so porabile v prvih šestih mesecih letos zadnje tranše investicijskih posojil, k. so bila odobrena lani ali pa že prej, se pravi, da bodo te dokončne investicije že v kratkem času vplivale na gospodarsko stanje v okraju. Taka podjetja so n. pr. soboški »Kroj«, KG Murska Sobota. Tovarna usnja Ljutomer itd. Temu nasprotno
je nekaj podjetij, ki so še-le pričela z večjimi investicijami oziroma s pripravami na obnovo ali novogradnje (tovarna mesnih izdelkov za rekonstrukcijo in trgovsko podjetje »Merkur Murska Sobota za gradnjo trgovskega lokala v Turopolju).
Med industrijskimi panogami je moč trditi, da se za obnove najbolj zavzema industrija gradbenega materiala. Opekarne so porabile do konca avgusta letos okrog 2,5 milijonov dinarjev posojila iz Okrajnega investicijskega sklada, poleg tega
še nekaj več sredstev iz splošnega investicijskega sklada, na pr. Opekarna Lendava 7,5 milijona dinarjev.
Predvsem večje gospodarske organizacije so najele večja posojila iz splošnega investicijskega sklada, pri čemer je bilo primakniti še nekaj sredstev iz
lokalnih virov. Tako je dodelila banka posestvu Črnci 5,2 milijona, VG Kapela 3,2, Veterinarskemu zavodu v Soboti 4 milijone dinarjev. Skupno so porabila podjetja v našem okraju iz splošnega investicijskega sklada do konca avgusta vsega 272 milijonov dinarjev. Od tega industrija 174, kmetijstvo 93
in zadružna trgovina 5 milijonov dinarjev.
Pri negospodarskih investicijah je treba omeniti predvsem koriščenje sredstev sklada za
zidavo stanovanjskih hiš. Samo v Soboti e bilo porabljenih iz tega sklada okrog 28 milijonov dinarjev. Podobno v Ljutomeru, Radgoni in v Lendavi, Stanovanjsko izgradnjo pa bi bilo mogoče še povečati z večjo udeležbo pri teh investicijah s strani podjetij, namreč s sredstvi skladov gospodarskih organizacij.
Polletna bilanca investicijske dejavnosti kaže, da se bo gospodarska struktura okraja ob koncu leta spet močno spremenila v prid povečanja števila zaposlenih zaradi povečanja kapacitet posameznih proizvodnih obratov ter v prid večje proizvodnosti, ki jo bodo omogočale sodobneje opremljene naprave v industriji, obrti itd.
Vinogradniško gospodarstvo Kapela: nova, sodobna klet.
Obisk predsednika norveške vlade
Predsednikh vlade Norveške, Einer Gerhardsen, je prišel danes na povabilo Jugoslovanske vlade na službeni obisk Jugoslaviji, kjer bo ostal do 3. oktobra. Razen Beograda bo obsikal tudi LR Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slovenijo.
*
Einer Gerhardsen, predsednik norveške vlade, se je rodil v Askeru 1897. leta. V mladosti je bil zaposlen kot delavec v prometni centrali v Oslu. Mlad se je vključil v delavske partije in sindikate in kmalu postal v njih tudi funkcionar. Za sekretarja delavske partije Osla je bil izvoljen 1925. leta, a 1956. leta je bil že izvoljen za enega izmed sekretarjev delavske partije Norveške. Podpredsednik delavske partije je postal 1939. leta, a njen predsednik 1945. leta. Istega leta je bil načelnik mesta Osla. Dva meseca pred koncem istega leta je bil predsednik koalicijske vlade, a po zmagi delavske partije na volitvah je formiral vlado delavske partije in je ostal na položaju predsednika vlade do 1951. leta. Tedaj so ga izvolili za šefa parlamentarne skupine delavske partije, a leta 1955. so ga izvolili za predsednika Stortinga (Ljudske skupščine). Naslednjega leta je zopet postal predsednik vlade, kar je še danes.
Zasedanje Ljudske skupščine  RS
Včeraj je bilo v Ljubljani prvo Zasedanje Ljudske skupščine LRS po poletnih počitnicah. Oba zbora sta na ločenih in skupni seji razpravljala o poročilu o gibanju gospodarstva v LR Sloveniji v prvih sedmih mesecih tega leta, o izvršitvi proračuna za lansko leto. o predlogu odloka o spremembi odloka o novi določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem sodišču LR Slovenije, o okrožnih sodiščih v Sloveniji in o predlogih za izvolitev sodnikov.
Republiški zbor je razpravljal o predlogu zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin LR Slovenije. o predlogu zakona o izvedbi odprave nekaterih občin v okrajih Celje in Maribor ter o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih organih v LR Sloveniji.
SADJE, SADJE, SADJE... O NJEM GOVORIJO PROIZVAJALCI PO NAŠIH VASEH, ŠE VEČ PA POTROŠNIKI V INDUSTRIJSKIH SREDIŠČIH, KO SI OGLEDUJEJO VABLJIVE SADEŽE, KAKRŠNE OBIRA DEKLE NA NAŠI SLIKI,
V	IZLOŽBAH USTREZNIH TRGOVIN. VISOKE CENE SADJA
V	MALOPRODAJNI MREŽI INDUSTRIJSKIH SREDIŠČ PA POMENIJO, ŽAL, STOP ZA POTROŠNIKA...
VEČ O TEM LAHKO BERETE V SESTAVKU »CESTA, DOLGA 60 DINARJEV« NA 3 STRANI!
Premalo in preveč
Kratke izjave o odkupu sadja v Pomurju
Namesto obširnega poročila o tem, kako teče odkup sadja v Po-murju, posredujemo našim bralcem nekaj kratkih izjav, ki smo jih dobili pred zaključkom redakcije po telefonski žici.
O POSLOVNA ZVEZA M. SOBOTA: »Dnevno odpošljemo 5—6 vagonov, včasih tudi po 8 na dan. Ugotavljamo, da primanjkuje vagonov, ker morajo kmetijske zadruge čakati nanje. Razen tega nimamo za zdaj nobenih posebnih pripomb. Ostalo bo prinesel čas.«
O POSLOVNA ZVEZA LENDAVA: »Doslej smo odposlali 30 vagonov ali tedensko 2 do 3 vagone. Vagone dobivamo pra-
vočasno, niso pa Očiščeni in jih moramo čistiti, kar zavlačuje natovarjanje in ga podražuje. Največje težave imamo zaradi embalaže. Čakati moramo, da nam jo kupci vrnejo. Imamo je premalo, saj poslujemo šele od 1. januarja 1.1. Kaže, da bomo prodali 70—80 vagonov poletnega in zimskega sadja, torej vse namizno sadje. Teže je z industrijskim zaradi prenizkih cen za proizvajalca in velike
obilice. Nekaj zimskega sadja bomo vskladiščili, če bo le dovolj embalaže.«
POSLOVNA ZVEZA ORMOŽ: »Sadja je dovolj, cene za proizvajalca so prenizke, kvaliteta ne odgovarja. Vagone dostavlja železnica neredno. Dnevno odpošljemo 5—12 vagonov, včasih pa tudi po enega ali dva. Doslej smo odposlali 250 vagonov, pričakujemo pa, da se bo to število povzpelo na 500.«
O POSLOVNA ZVEZA LJUTOMER: »Dnevno odpošljemo 2 do 4 vagone sadja, včasih pa tudi samo po enega ali dva. Doslej smo odposlali okrog 40 vagonov in če bo šlo vse po sreči, jih bomo še 50 do 60. Železnica nam dostavlja vagone z večdnevno zamudo. Embalaže nimamo dovolj, ker zahtevajo kupci, da jim dostavimo blago v ustreznih zabojih.«
O POSLOVNA ZVEZA RADGONA: »Povprečno odpošljemo dnevno 2 vagona jabolk. Doslej smo jih odposlali okrog 60. Vagone dobivamo v glavnem redno. Embalažo smo dokupili, Sicer bi imeli težave, ker jo kupci počasi vračajo. S prodajo ni težav, malo teže je z industrijskim sadjem. Sicer pa upamo, da bo vse v redu«.
Torej: premalo embalaže in zato skoraj preveč sadja.
Pridelovalno sodelovanje v Pomurju ob začetku jesenske setve
VELIK KORAK NAPREJ
Pripravljenost kmetovalcev, da pridelajo več kot doslej, marsikje premalo Izkoriščena — Zadruge bodo še enkrat pregledale, če dogovori zagotavljajo koristi obeh partnerjev — Ugotovitve in obeti
Po zadnjih nepopolnih podatkih so doslej sklenili v Pomurju pogodbe o pridelovalnem sodelovanju v zasebnem sektorju za nad 1034 ha zemlje, ki jo bodo v vsem okraju posejali z italijanskimi sortami pšenice. To je glede na predvideni plan, ki znaša 2200.ha 47 %. Skupno z družbenim sektorjem bomo letos posejali na našem območju 1544 ha zemlje s priznanimi italijanskimi pšenicami ali okrog 54 % predvidenega plana.
Rezultati po posameznih kmetijsko-proizvajalnih zvezah so naslednji: Ljutomer 156 ha ali 42 % glede na predvideni plan 375 ha, Radgona 200 ha ali nad 100 % glede na predvideni plan 200 ha, Murska Sobota 576 ha ali 44 % glede na predvideni plan 1290 ha in Lendava 100 ha ali 30 % glede na predvideni
plan 335 ha. Tudi ti podatki še niso popolni.
Ob vsem tem velja poudariti, da bi bili rezultati mnogo bolj zadovoljivi, če bi povsod dovolj izkoristili pripravljenost naših kmetovalcev, da pridelajo več kot doslej. Dalje povsod niso pristopili k akciji dovolj pripravljeno, a tudi med akcijo ni
bilo povsod dovolj prizadevnega dela. Uspehi so zadovoljivi in rezultati akcije uspešni povsod tam, kjer so upravni odbori kmetijskih zadrug sami uvideli, da je z uporabo modernih agrotehničnih sredstev mogoče po-
večati hektarske donose na naših površinah tako v korist partnerja, ki s kmetijsko Zadrugo pridelovalno sodeluje, in kmetijske zadruge, ki povsem prevzame proizvodnjo v svoje roke.
Samo še pogodbe za vmesne parcele
Ne glede na to, da plan ni v celoti izpolnjen, nam že sedaj razpoložljiv; nepopolni podatki kažejo, da smo dosegli znatne uspehe, če upoštevamo, da v minulem letu v zasebnem sektorju te proizvodnje kot letos nismo imeli. Bili so le posamez-
niki, ki so se posluževali umetnih gnojil in globokega oranja zemlje, skratka agrotehničnih sredstev. Ta uspeh pomeni glede na stanje, ki smo ga imeli, vendarle lep in velik korak naprej.
Pristojni krogi so po razgovorih z oblastnimi in političnimi činitelji, zlasti pa z ljudmi iz naših zadrug sklenili, da kaže sedaj prenehati z nadaljnjim prigovarjanjem in da bodo kmetijske zadruge do same jesenske setve sklepale le še pogodbe o pridelovalnem sodelovanju za zemljišča, ki ležijo v že dogovorjenih kompleksih (vmesne parcele) ali za zemljišča, ki jih kmetje sami ponujajo, če ta ustrezajo glede na kakovost zemlje, na prejšnjo kulturo itd., skratka — če so takšna, da zagotavljajo uspeh.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VG LJUTOMER:
9 zlatih kolajn
V predzadnji številki našega lista smo poročali, da je VG Ljutomer prejelo na IV. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani šest zlatih medalij za 16 razstavljenih vzorcev svojih vin. Naše poročilo je temeljilo na nepopolnih podatkih, kajti naknadno smo izvedeli, da je to posestvo prejelo v resnici kar 9 zlatih in 7 srebrnih kolajn, kar je zares rekorden uspeh za njegov kolektiv in sploh ljutomerski, vinogradniški okoliš. Neljubo pomoto s to razveseljivo vestjo tudi popravljamo.
S. K.
Posvetovanje o blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki
Odgovorne naloge ljudskih odborov
Državni podsekretar za blagovni promet LRS dr. Boris Puc: „Odnos do proizvajalca mora biti takšen, da bo slednji zopet dobil zaupanje v Odkupne organizacije
Na posvetovanju so med drugim ugotovili, da je trenutno v okraju 55 kmetijskih zadrug, ki se ukvarjajo tudi z odkupom. Pri tem velja grajati dejstvo, da nekatere zadruge odkupujejo izven svojega območja, nekatere pa kažejo druge težnje po nelojalni konkurenci. Glede konjunktunie službe po zadrugah so omenili, da je prenizko ocenila pridelek sadja, ki naj bi ga bilo po nekaterih cenitvah okrog 2000 vagonov, od tega 60 "% namiznega in 40 % industrijskega. Za krompir sodijo nekateri, da ga je letos v Pomurju okrog 900 vagonov. Kakovost krompirja je boljša od lanske, količina pa nižja. Opaziti je, da proizvajalci letos ne hitijo s prodajo, kar kaže, da jih je lanska preobilica krompirja izučila.
V soboto je bilo v M. Soboti posvetovanje o blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki, ki so se ga udeležili državni podsekretar za blagovni promet LRS dr. Boris Puc, predsednik OLO Rudi Čačinovič, podpredsednik OLO Jožko Slavič, predsednik okrajne trgovinske zbornice Franc Ficko, zastopniki zadružnih organizacij in drugi. Posvetovanje je Vodil predsednik OLO Rudi Čačinovič.
Dalje so na posvetovanju govorili o pomanjkanju skladišč za kmetijske pridelke v Pomurju, o trenutnem stanju odkupa kmetijskih pridelkov, njegovih težavah in obetih. Državni podsekretar za blagovni promet LRS dr. Boris Puc je med drugim poudaril, da tam, kjer so dosledno izvedli predpise o organizaciji blagovnega prometa s kmetijskimi pridelki, ni večjih motenj. Dejal je, da nas praksa uči, da so v glavnem omenjeni predpisi dobri, čeprav se pojavljajo znaki, da komer-
cialni plasman kmetijskih pridelkov še ni brezhiben. Dodal je, da se zadružne poslovne zveze in preskrbovalna podjetja še niso povsem znašla, a tudi komercialno-obveščevalne službe še nimamo, čeprav je konjunkturna služba v Sloveniji že dala nekaj rezultatov. To je po njegovih besedah še premalo, saj imamo še precej neprodanih viškov. Omenil je, da se snuje v Beogradu konjunkturna služba v zveznem merilu, ki bo dajala tudi podatke o zuna(Nadaljevanje na 2. strani)
Zvedeli smo . . .
V tem poletju sta bila v soboški tovarni mlečnega prahu na štirinajstdnevni praksi dva temnopolta Egipčana, štipendiranca mednarodne organizacije FAO. Junija je bil na praksi strojni inženir Faruk Ahmed Gobba, septembra pa mlekarski strokovnjak Rafik Abdu Mesiha. V Radencih pa smo zvedeli, da je bil tam pred kratkim v zdravilišču črnopolti Samuel Broron, ameriški državljan, ki biva trenutno v Avstriji.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Tendenca zavlačevanja
Po mnenjih zunanjih ministrov ZDA in SZ naj bi se nekatera vprašanja obravnavala izven OZN - v Varšavi in Ženevi
Sredi minulega tedna se je začelo v New Yorku 13. redno zasedanje Generalne skupščine OZN. Prvi neprijetni dogodek je bila izvolitev libanonskega zunanjega ministra Malika za predsednika Generalne skupščine. Malika so izvolile delegacije Zahodne Evrope, dežel britanske skupnosti narodov in Južne Amerike. Ker ni dobil niti enera glasu delegacij arabske skupine in le 7 od 28 glasov delegacij azijsko-afriške skupine, ki so glasovale za sudanskega zunanjega ministra Mahguba, je bil Malik izvoljen proti tradiciji, da so kandidati deležni podpore vsaj področja, ki ga zastopajo, če že ne širšega področja. To pomeni, da Malik, ki je izrazit pristaš ameriške intervencije v lastni deželi, nikakor ne more govoriti v imenu predramljenih narodov na Bližnjem vzhodu in v imenu Afrike.
Ta postopek je vzbudil bojazen, da bo takšno stališče Zahoda ostalo tudi v debati. Prav zato je bilo veliko zanimanje za govor zunanjega ministra ZDA Dullesa, čigar govor je po tradiciji ob govoru zunanjega ministra ZSSR uvod v glavno razpravo Generalne skupščine. Toda mmister Dulles, kot minister Gromiko nista govorila o nečem, kar bi bilo povsem novo. Minister Dulles je govoril o prizadevanju Amerike, da prepreči obstreljevanje otočja v Formoški ožini in reši krizo z razgovori v Varšavi in šele tedaj, če to ne uspe, prenese razpravo v OZN. Minister Gromiko pa je zahteval umik ameriških sil s področja Formoške ožine in zapretil s pomočjo SZ LR Kitajski v primeru ameriškega napada. Zahteval je tudi sprejem LR Kitajske v OZN. Minister Dulles se je zavzemal za kontrolo oboroževanja pogojeno z umerjenimi ukrepi in izrazil
upanje, da se bodo začeli v decembru razgovori v Ženevi. Minister Gromiko je omenil, da bodo na teh razgovorih tudi predstavniki SZ. V prvem in drugem primeru je vprašanje, zakaj predstavnika dveh največjih v svetu ne zahtevata obravnavo obeh problemov v OZN. Zlasti postopek ZDA v obravnavanju krize v Formoški ožini pomeni zavlačevanje diskusije v OZN, medtem ko je bil postopek v primeru Libanona ravno nasproten.
Nadalje se Dulles zavzema za stalne varnostne sile OZN, med tem ko Gromiko temu nasprotuje. Zato pa sta oba ministra istih misli v zahtevah, da se vesolje ne bi izkoriščalo v vojaške namene. Glede razoroževanja je Gromiko predal predsedniku Generalne skupščine memorandum s pripombo, da vsebuje konkretne predloge. Med temi konkretnim predlogi je tudi ukinitev atomskih poskusov za vedno. Sovjetska vlada pa se ne strinja s prepovedjo medcelinskih izstrelkov z utemeljitvijo, da bi juh to spravilo v neenak položaj. Minister Dulles je izrazil pripravljenost ZDA, da prispevajo k ekonomskemu razvoju manj razvitih dežel, minister Gromiko pa je predlagal, da sredstva za te namene črpajo z zmanišanjem vojnih proračunov in je pozneje predal pismeni predlog za zmanjšanje vojnih proračunov od 10 do 15 odst. Minister Gromiko je nato še obtožil ZDA, da vsiljujejo svojo voljo s silo in zahteval, naj odloči Generalna skupščina, da naj vse dežele umaknejo svoje vojaške sile znotraj nacionalnih mej.
Gromiko je nadalje zahteval rešitev alžirskega spora z direktnimi razgovori med Francijo in Fronto nacionalne osvoboditve.
RAZGLEDI PO SVETU
ASOCIACIJA
Nedavno je »Borba« objavila sestavek, ki se začenja takole:
Medtem ko drvi avtobus po avtomobilski cesti iz New Yorka na jug, vas šofer predrami iz prijetnega dremanja: »Zdaj prihajamo v državo Maryland. Prosim potnike, naj ugasnejo cigarete. Zakoni te države prepovedujejo kajenje v avtpbusih.« Čez nekaj ur se šofer oglasi znova: »Prišli smo v Virginijo. Spet lahko kadite.«
Tako ne morete dobiti po polnoči v državi Massachusetts nobene alkoholne pijače, a čez mejo v državi Connecticit vam nemudoma postrežejo z whiskyjem. V državi New Jersey ne , postrežejo mlajšemu od 21 let z alkoholom, toda osemnajstletniki se odpravijo z brodom čez reko Hudson v državo New York, kjer jim radi postrežejo. Tako je v eni državi dolgotrajni proces razveze zakona, zato pa je v drugi (Nevadi) ta postopek rešen že po 24 urah bivanja v državi.
Državna sodišča ustvarjajo posebno zakonodajo in sodno proceduro. To zmede človeka, kakor hitro sta v zadevo vmešani dve zvezni državi. Zločinec samo prestopi mejo in se z one strani smeje policiji, ki ga čez mejo ne sme zasledovati. Georgijski guverner na primer, ni hotel izročiti oblastem v Illinoisn nekega zakrknjenega zločinca, ker
je menil, da tamkaj pregrdo ravnajo s kaznjenci.
Nek zvezni organ je izdal pred leti uredbo, da v tisku ni dovoljeno objavljati imena ljudi, ki so dobili gmotno pomoč zaradi revščine. V Tennessejn je kongres brž izdal uredbo, ki to dovoljuje. In če gremo v Little Rock, bomo naletili na rasni problem, ki nam je že znan. Odhod črncev v šolo je lani omogočila federalna vojska na ukaz predsednika Eisenhoverja. Letos je zvezno sodišče razsodilo, da imajo črnski otroci še nadalje pravico obiskovanja šole skupaj z belimi. Toda guverner Arkansasa se je spomnil, da ima pravico ukiniti šole. Torej vsemu navkljub. Letos federalna vlada ne bo mogla nastopiti s federalno vojsko.
Vse skopaj vzbuja asociacijo na zadnji ukrep federalne vlade ZDA, ki je poslala vojsko v Libanon, ki ji dela podobne preglavice kot Arkansas, le da je do ukrepanja v Arkansasu upravičena, a v Libanonu ne, kljub svojemu kapitala v tej državi, do katerega imajo (in predvsem do tamkajšnje nafte) svoj posebni interes. Zdi se, da v tej zmedi razmer v svojih državah ZDA izgubijo orientacijo nad tem, kdo in kje je pravzaprav podrejen federalni vladi.
„Nesrečni slučaji“ v Franciji
Odkar so Alžirci odprli drogo fronto v Franciji in izvedli vrsto diverzantskih akcij, so Francozi pojačali represalije proti Alžircem. V velikih racijah so aretirali mnogo Alžircev in jih precej tudi pobili. Poleg Alžircev pa so v pariškem departmana ustrelili tudi 17 maroških državljanov. Na maroški protest so Francoski predstavniki izrazili obžalovanje zaradi številnih »nesrečnih naključij«, do katerih je prišlo med zasledovanjem Alžircev.
Med taka »nesrečna naključja« pa sodi tudi streljanje na sumljive ljudi, ki so bili v enem primeru portugalski državljani, izmed katerih so bili trije ubiti, eden pa ranjen. Se prej sta na podoben način izgubila življenje dva italijanska delavca, pa tudi 6 Francozov je bilo ubitih po takšni »pomoti«. Osemnajst Francozov je bilo med tem ranjenih. Nanje so streljali zato, ker so se približali poslopjem, ki jih stražita vojska in policija.
V NEKAJ VRSTAH
ČETRTI SESTANEK AMBASADORJEV ZDA in LR Kitajske v Varšavi je napovedan za danes ob treh popoldne.
ZADNJE PISMO HRUŠČEVA je Eisenhower vrnil, češ da je žaljivo.
V	NEWPORTU je zunanji minister Britanije obiskal predsednika ZDA
Eisenhovverja. Petindvajsetminutni razgovor je bil posvečen daljnovzhodni krizi in zavrnjenemu pismu Hruščeva.
V	TRSTU bodo 12. oktobra občinske volitve. Ostra kampanja se je že
začela.
SEVERNA NIGERIJA bo zahtevala od Velike Britanije, naj dobi do marca prihodnje leto samoupravo, je izjavil predsednik vlade severne Nigerije Sarduana v Londonu.
DOSEDANJA LIBANONSKA VLADA je v ponedeljek uradno odstopila. V torek je prevzel njene posle general Šehab.
ŽE JESENI:
razgovori o pomladanski setvi
(Nadaljevanje s i. strani) Setev je pred durmi in pred nami je tako sedaj torej obdobje, ko bo treba temeljito poseči v borbo za višje hektarske donose. Najbolje bo, če bodo kmetijske zadruge ob sodelovanju 9 kmetijskimi strokovnjak: brž in še enkrat pregledale vsa dogovorjena zemljišča, ocenila njihovo kakovost in pravilnost sklenjenih pogodb. Ali z drugimi besedami: opravile ekonomsko analizo vseh
sklenjenih pogodb z namenom, da ugotovijo, če so dogovori takšni, da bodo zajamčili predviden: uspeh obema partnerjema. Ponekod se bodo morali odločiti namesto za prvega za drugi tip pogodbe, drugje pa, kjer bo kazalo, pa namesto za drug: tip za prvega in izločiti vso zemljo, ki je oddaljena in izven kolobarja. Pri tem bodo morale kmetijske zadruge upoštevati neovrgljiva načela gospodarske računice.
da, če se na njej posluži vseh agrotehničnih ukrepov. Vsako nedosledno izvajanje (prikrivanje umetnega gnojila v špekulativne namene itd.) pomeni za kmeta zelo kratkoviden poseg, ki mu lahko sicer prinese trenutno korist, vendar si z njim sleherni onemogoči najvažnejše: da bi zvedel, koliko lahko njegova zemlja največ da. V manjši meri lahko take pojave pričakujemo, vendar bo ocenila zadruga stanje že takrat, ko bo pšenica v rasti in tedaj bo morala odločno zaščititi svoje koristi in prekiniti nadaljnje pogodbeno sodelovanje v škodo tistega, ki je dogovor prekršil.
Ob sami jesenski setvi se bodo s sodelovanjem kmetijskih strokovnjakov že začeli razgovori kmetov in zadrug o pomladanski setvi (nadaljnje kolobarjenje itd.). Že sedaj lahko ugotovimo, da bi bila tudi jesenska setev uspešnejša, če bi se pravočasno lotili vseh ustreznih in potrebnih priprav. V prihodnje bo morala seveda ta pomanjkljivost odpasti.
Akcijski proizvodni plani
V območjih vseh kmetijsko-pro-izvajalnih poslovnih zvez v Pomurju končujejo te dni sestanke upravnikov kmetijskih zadrug, kmetijskih strokovnjakov, ki so zadolženi za posamezne zadrnge, in zastopnikov občinskih političnih in oblastvenih vodstev. Na teh sestankih razpravljajo poleg že prej omenjenega tudi o proizvodnih akcijskih planih, ki naj jih izdelajo predvsem kmetijski strokovnjaki. Ti plani naj nakažejo kmetom naloge za pripravo zemljišč, določijo za vsako parcelo količine potrebnega semena in umetnega gnojila, naznačijo, kdaj se bo predvideno posamezno delo začelo itd. Ti plani naj torej zajamejo vsa tehnična navodila in vrstni red ter kakovost dela, ki ga je treba opraviti, da bo setev strokovno dobra in pravočasna. Po vseh kmetijskih zadrugah bodo noto sklicali delovne sestanke z vsemi, ki sodelujejo v pogodbenem pridelovanja z namenom, da kmetje o planih razpravljajo in jih tndi sprejmejo in da se, naposled, pogovorijo o vseh tistih ukrepih in nalogah, ki jih morata opraviti kmetijska zadruga kot nosilec proizvodnje in kmet kot sodelavec, da bo uspeh zajamčen.
Tu kajpak ne kaže zamolčati dejstva, da je uspeh odvisen od ustreznega zavestnega prizadevanja obeh partnerjev in prepričani smo lahko, da bo kmet storil vse, kar je treba, če mn bodo delo, ki ga mora sam opraviti, temeljito obrazložili. Kmet naj zve, da sam preizkuša svojo lastno zemljo in to, koliko lahko ta
Mladi zadružniki najdovzetnejši za napredek
Razgovori s kmetijskimi strokovnjaki in zastopniki kmetijskih zadrug so pokazali, da so dosegle povsod, kjer so bili ustanovljeni klubi mladih zadružnikov pri zadrugah, te organizacije lepe uspehe. Slednji so bili seveda boljši tam, kjer je kmetijska zadruga z vsemi svojimi sredstvi podprla dejavnost mladih zadružnikov in jih smotrno pritegnila h konkretnemu delu. Znano je, da so dosegli zelo lepe uspehe mladi zadružniki kmetijskih zadrug Martjanci, Berkovci in drugih.
To nas hkrati opozarja, da bi bilo treba kmetijsko nadaljevalno šolstvo povezati s konkretno akcijo in vskladit: teo-
retična predavanja, recimo, z obdelavo zemlje ali konkretnim delom v vinogradništvu in sadjarstvu. Zato bomo v prihodnji številki objavili poljuden sestavek o vsebini dela klubov mladih zadružnikov, o vlogi kmetiiske zadruge in učiteljev itd. Vsekakor je sedaj že čas, da lahko vidijo naše kmetijske zadruge v klubih mladih zadružnikov tisto organizacijsko obliko in enoto, ki je naj-dovzetnejša za napredek. Bilo bi napak zapirati oči pred dejstvom, da gre tu za bodoče mlade gospodarje, na katerih bo vsa odgovornost za to, da nam bo zemlja rodila več kot doslej.
ODGOVORNE
NALOGE
(Nadaljevanje s 1. strani) njem trgu. Kaže, da bo ta služba začela delovati Prihodnje leto.
Ko je na kratko ocenil dosedanje delo preskrbovalnih podjetij v Sloveniji, je dejal, da so ta podjetja za Pomurje trgovinsko zanimiva kot odjemalci. Pri prodaji viškov je opozoril na odnos do proizvajalca, ki mora biti takšen, da bo slednji zopet dobil zaupanje v Odkupne organizacije. O sistemu cen prehrambenih artiklov je dejal, da bo ta sčasoma tak, da ne bo očitno protislovnih razlik med odkupno in maloprodajno ceno in posameznimi potrošnimi območji. Tu je omenil tudi veliko vlogo in naloge občin, tržnih inšpektoratov in svetov za blagovni promet pri ljudskih odborih. ki jih je treba urediti in utrditi.
Ob koncu je dr. Puc dejal, da je moč doseči dokajšen napredek tudi z dobro organizacijo in brez posebnih investicijskih vlaganj, vendar je treba preusmeriti investicijsko politiko blagovnega prometa, če ta preveč zaostaja za industrijo.
Jesen je prišla v deželo
Novi ljudje za nove naloge
Vse doslej omenjene naloge čakajo torej naše kmetijske zadruge v okviru priprav za volitve zadružnih svetov, v težnji za povečanje števila članstva in ustanavljanje sekcij žena-za-družnic. Pri vseh že omenjenih naporih za dvig proizvodnosti v kmetijstvu bo povsem vidno, kako se posamezniki zavzemajo
za napredek in med najboljšimi izmed teh ne bo težko najti bodoče člane zadružnih svetov, ki jih bomo volili še letos, in tudi člane novih upravnih odborov kmetijskih zadrug.
Prav nič ne kaže tudi zapostavljati ali zmanjševati vloge naših kmetijskih strokovnjakov.
od katerih so se že doslej mnogi zelo zavzeli za to, da se bodo hektarski donosi v našem kmetijstvu povečali. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo kmetijski strokovnjaki tudi sedaj in v prihodnje zavestno lotili nalog, ki so pred nami.
Reorganizacija bančništva ?
Predvčerajšnjim je bila v M. Soboti seja upravnega odbora Komunalne banke. Na seji so med drugim razpravljali o predlogu investicijske banke, ki naj bi prevzela vsa sredstva investicijskih skladov podjetij in sredstva lokalnih investicijskih skladov.
Po daljšem poročilu direktorja Komunalne banke tovariša J. Uršiča so člani upravnega odbora in nekateri predsedniki občinskih ljudskih odborov, ki so prisostvovali seji, ugoto-
vili, da bi tak ukrep škodoval obstoječemu sistemu komunalnih bank.
Prav tako bi bilo izločanje investicijskih skladov iz delovnega območja komunalnih bank neugodno za splošno delovanje komun, ki sedaj razpolagajo s temi sredstvi v okviru določil družbenih načrtov podjetij.
Gospodarski račun Komunalne banke kaže, da bi po izločitvi 288 milijonov dinarjev, kolikor trenutno znašajo sred-
stva investicijskih skladov podjetj, in ob izločitvi lokalnih investicijskih skladov iz poslovanja Komunalne banke imelo za posledico letno 17 milijonov dinarjev zgube pri poslovanju Komunalne banke, se pravi, da ob takih pogojih te ne bi mogle več poslovati.
Upravni odbor Komunalne banke bo svoje zaključke posredoval Zvezi komunalnih bank v Ljubljani.
V POLANI, LENDAVI IN SOBOTI
POVSOD PRISRČNO IN TOPLO DOŽIVETJE
Naš rojak, slovenski pisatelj Miško Kranjec je praznoval svojo petdesetletnico med ljudmi v Prekmurju. Lahko zapišemo, da so z njim prisrčno in doživeto praznovali ta njegov osebni življenjski jubilej vsi, k; so se v teh dneh srečavali z njim.
V nedeljo popoldne se je v dvorani polanskega zadružnega doma kar trlo ljudi. Prišli so mladi in stari — od blizu in daleč. Prostorna dvorana je bila pretesna za vse. mnogi so postavali zunaj. Na prireditvi so brali svoja dela slovenski pisatelji in pesniki T. Seliškar, I. Potrč, K. Grabeljšek, I. Minatti,
C. Zlobec, K. Kovič in J. Menart, prisostvovali pa so ji med drugimi tudi zvezna ljudska poslanca Janez Hribar in Ivan Krelt, predsednik OLO Rudi Čačinovič, sekretar OK ZKS Jan Ros in številni kulturni in politični delavci Pomurja. Polančani so prisrčno čestitali svojemu Mišku in enako lepo po-
zdravili navzoče slovenske književnike, ki so brali na prireditvi svoja dela.
Istega dne zvečer so priredili sprejem kot praznovanje Miškove petdesetletnice kulturni in družbeni delavci Lendave. Tudi tu je bilo vse zelo prisrčno. O Mišku, pisatelju in človeku, sta spregovorila ing. Koloman Cigit in Ivan Kreft, v imenu DSK pa pisatelj in pesnik Tone Seliškar, predstavniki nekaterih delovnih kolektivov iz Lendave pa so jubilantu izročili darila.
Razstava knjig Miška Kranjca
V počastitev 50-letnice pisatelja Miška Kranjca je Študijska knjižnica v Murski Soboti; pripravila razstavo Kranjčevih književnih del in razstavo del treh prekmurskih slikarjev. Razstava je bila v gimnazijski telovadnici. Razstavo knjig je aranžiral ravn. Janko Liška, slikarsko pa prof. Vlado Sagadin. Razstav Kranjčevih knjig in prevodov ter ob vsaki knjigi nekaj kritik in ocen, bibliografije, Kranjčevih del in revijo v katerih je Kranjec prvič objavljal, je bila velika in okusno pripravljena. Ilustr. material, slike iz Kranjčevega življenja,
in nekateri citati iz njegovih knjig so poživili knjižno razstavo. Če bi hoteli, razstaviti vse revije in liste, kjer je Kranjec pisat, bi morali napolniti celo telovadnico, kot je v svojem otvoritvenem govoru naglas.l tov. Vanek Šiftar, ima Kranjec okrog 8000 objavljenih stvari. Po otvoritvi razstave je razpored knjig razložil ravn. Janko Liška. Prof. Vlado Sagadin pa je v kratkem okarakteriziral vse tri slikarje: Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba in Lajčija Pandurja. Z največ slikami sta bila zastopana Vrečič, prezgodaj umrli prekmurski slikar, in
Karel Jakob, Kranjčev sošolec. Otvoritev razstave je bila tembolj svečana, ker ji je prisostvoval sam pisatelj Miško Kranjec s svojim sinkom Matjažkom.
Sobočanci so se udeležili otvoritve razstave v lepem številu. Zastopniki oblasti, kulturnih ustanov, prijatelji in znanci Miška Kranjca ter ostali so, da bi nam Kranjec še dosti napisal, z aplavzom potrdili Šiftarjevi želji.
Otvoritve se je udeležilo okrog 80 ljudi, kar nam spet priča da si Sobota želi čimveč kulturnih prireditev. -nb
USPEL LITERARNI VEČER
Ob 50-letnici plodovitega slovenskega pisatelja in rojaka M.ška Kranjca je bil v ponedeljek zvečer v soboški kinodvorani uspel literarni večer.
Uvodoma je sekretar ObK ZKS Jože Vild toplo pozdravil navzočega jubilanta Miška Kranjca in mu zaželel še obilo uspehov na njegovi književniški poti in v plodnem življenju, kakor tudi zbrane književnike in pesnike, ki so se potem, ko je prof. Janko Liška orisal v svojem slavnostnem referatu dosedanjo življenjsko pot jubilanta in njegove dosežke v književniškem snovanju, zvrstili pred zbranim občinstvom in brali odlomke iz svojih proznih del ali pesmi. S svojo poezijo, večinoma ljubezenskimi pesmimi, so se predstavili Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Ivan Minatti, prozna dela pa so brali književniki Karel Grabeljšek, Tone Seliškar in Ivan Potrč (prva dva iz tematike boja Slovencev za svobodo).
Potem, ko je jubilantu v imenu DSK čestital, spregovoril še pisatelj Ivan Potrč, so usDelo literarno prireditev zaključili predstavniki nekaterih večjih soboških podjetij in v imenu svojih kolektivov izročili jubilantu darila
2
POMURSKI VESTNIK, 23. sept. 1958
Cesta,
dolga 60 dinarjev
Ugotovitev, da je letos v naši pokrajini sadja preveč (?), ni prav nič nova. Tudi to, da na poti od proizvajalca do potrošnika ni vse v reda, ni nič več novega. Kajti: sicer kmetje ne bi prodajali sadja po 8—12 din kg, v potrošnih središčih pa delovni ljudje ne ki kopuvali istega sadja štirikrat draže in še več. Prav tu pa se pojavi vprašanje, kdo pobira razliko med odkupno in maloprodajno ceno.
Ne glede na to, da je v Pomurja približno 350 do 400 vagonov še nedogovorjenih viškov jabolk, ki jih bo treba nekje prodati, je to vprašanje aktualno tudi drugod — tako v proizvodnih kot potrošnih središčih. Sadja je dovolj, amdministrativnega vmešavanja v odkupne posle ni, zato pa lahko govorimo o administrativnem vmešavanju, ki onemogoča, da bi se izoblikovala pravilna maloprodajna cena. V proizvodnji je torej vse v redu, v veletrgovini so ustrezni predpisi opravili z nepotrebnim posredništvom in verižništvom — v katerem grmu tiči sedaj zajec?
Na nedavnem posvetovanja pri državnem tajništvu za blagovni promet v Beogradu so dobili vsi ljudski odbori priporočilo, naj ne prepuščajo odgovornosti za preskrbo prebivalstva izključno trgovini in zadrugam, temveč da sami vodijo politiko preskrbe na svojem območju. Kako utemeljeno je to priporočilo, nam priča primer jabolk, ki jih je dostavila soboška kmetijska poslovno zveza v Zagrebu na grosistični trg po 16 do 18 din za kg, potrošniki pa so jih morali plačevati v trgovinah na drobno od 60 do 70 din kg. Še bolj kričeč je primer kmetijske proizvajalne poslovne zveze v Ormožu. ki ji je občinski ljudski odbor Split zavrnil prošnjo za komisijsko prodajo sadja in nekaterih drugih živil. Poslovni zvezi Split in Ormož sta se nato sporazumeli, da bo splitska dala svoja prodajna mesta s skladišči in prodajnim osebjem na razpolago ormoški, ki naj bi odprla lastne prodajalne na drobno. Na občinskem ljudskem odboru Split so za to pristojni uslužbenci odklonili tudi takšno registracijo, podjetji, ki preskrbujeta splitske potrošnike s sadjem, pa nista hoteli skleniti pogodbe z ormoško poslovno zvezo, da bi jim pošiljala blago po dostopnih cenah. Jasno je, da omenjeni uslužbenci na ObLO Split niso ravnali v korist potrošnikov, temveč v korist obeh podjetij, ki preskrbujeta splitske potrošnike s sadjem.
Ni sedaj važno, ali gre tu zgolj za osamljene pojave. Važno je, da je preskrba potrošnikov osnovna naloga občinskih ljudskih odborov in da monopolistične težnje nekaterih podjetij ne bi smele škodovati potrošnikom. Bežen pregled tržišča sadja nam pove, da povzročajo nesorazmerje v cenah sadja nekateri grosisti s svojimi detajiističnimi mrežami prav zaradi svojih monopolističnih teženj. Ne bi škodovalo, če bi občinski ljudski odbori v potrošnih središčih, kjer zaradi obilne letine namizno sadje Srednje kakovosti ne bi smelo biti dražje od 30 din kg, zaščitili potrošnike s tem, da bi predpisali za posamezne vrste sadja kalkulativne cene. Ni dvoma, da bo potem odkup v redu tekel od proizvajalca do potrošnika. Tako pa teče po cesti, dolgi šestdeset dinarjev in še več.	B. S.
Priprave za volitve zadružnih svetov v beltinski občini
Več žena-zadmžnic in mladine
Pred dnevi sta občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL v Beltincih na razširjeni seji razpravljala o nalogah pred volitvami v zadružne svete in o jesenski setvi. Ugotovili so. da bo naloga političnih organizacij ob volitvah, da bo v svete izvoljenih dovolj žena — zadružnič in mladine. Kmetijske za-
se bodo hkrati o jesenski setvi, da bi posejali v pogodbenem sodelovanju čim več visokodonosne pšenice italijanskih sort. Največ pogodb za sodelovanje so doslej sklenili v Lipi, Dokležovju in Gančanih, najmanj pa v Melincih in Ižakovcih. Razumljivo je, da bodo morali pohiteti in nadomestiti zamujeno
nerazumljivo, prav tako nezaupanje do naporov za višje hektarske donose, čeprav znaša v občini povprečni hektarski donos komaj 13 stotov. To nas še bolj čudi, ker je znano, da ni bil v vseh primerih, kjer so doslej sejali italijanske sorte pšenice in upoštevali vse agrotehnične ukrepe pri setvi in obdelavi zemlje, hektarski donos nikjer nižji od 40 stotov. Vrh vsega bi bil hektarski donos celo višji od 50 stotov, če ge ne bi bila uničila toča.
A. H.
LETOS VEČJI DENARNI PROMET
Gospodarski ukrepi glede povečanja proizvodnje v zadnjih letih se odražajo tudi v danarnem obtoku, ki ga evidentirajo denarni zavodi
Po podatkih Narodne banke so znašale lani v Pomurju plače v prvem polletju 733 milij onov din. letos pa v prvih šestih mesecih pa 878 milijonov dinarjev. Na ta porast so delno vplivale povečane plače, v glavnem pa izplačila plač nad tarifnimi pravilniki po zaključnih računih. Manj je to povečanje odraz povečanja števila zaposlenih od lani na letos.
Vodstvo kmetijske zadruge v Gančanih — v ospredju tajnik ObLO Beltinci tov. Štefan Čiček
druge v občini bodo priprave za polletne občne zbore povezale s pripravami na bližnje volitve. Pri tem jim bodo pomagale tudi osnovne organizacije SZDL.
Na polletnih občnih zborih bodo obravnavali z zadružniki tudi uspehe dosedanjega gospodarjenja zadrug, pogovorili pa
tudi še marsikje drugje. Nekaj je takih zadružnikov, ki se sicer odločijo za pogodbeno pridelovanje, vendar samo na majhnih parcelah 15—20 arov in ponavadi. na slabši zemlji. Take pogodbe seveda kmetijske zadruge odklanjajo.
Nezaupanje kmetovalcev do pogodbenega sodelovanja je
509 miliiard dinarjev investicij
V prvih osmih mesecih tega leta je v Jugoslaviji investiranih skupno 309 milijard 600 mi-liijonov dinarjev ali 25 odst. več kot v istem obdobju preteklega leta. Od tega splošnodružbenih sredstev Čez 181 milijard dinarjev ali 24 odst. več kot v osmih mesecih lanskega leta.
47.000 graditeljev avtne ceste
Po podatkih Zveznega statističnega urada je sodelovalo do sedaj pri gradnji avtomobilske ceste »Brastvo in enotnost«, Ljubljana—Zagreb, 47.000 mladincev in mladink iz vseh šestih republik.
Sedaj dela na avtni cesti 16 tisoč mladincev, med temi 5.000 študentov visokih šol.
Prejemki prebivalstva iz socialnega zavarovanja so bili lani 335 milijonov, letos pa 340 milijonov dinarjev. Pač pa so se močno povečali prejemki prebivalstva pri odkupu kmetijskih pridelkov. Lani ob polletju so znašali ti prejemki 967 milijonov, letos pa kar 1 milijardo 307 milijonov dinarjev. Razlika je nastala predvsem zaradi odkupa nekaterih lanskih kmetijskih pridelkov šele letos spomladi, na primer krompir, dočim je smatrati povečani odkup živine kot uspeh trajnejšega značaja.
Prejemki prebivalstva za obrtne usluge so znašali lani 77 milijonov, letos 97 milijonov, za prevoze so prejeli lani prebivalci 14. letos pa 15 milijonov dinarjev, dočim so znašali Prejemki v breme operativnih stroškov podjetij lani 122 milijonov, letos pa 155 milijonov dinarjev.
Večina izdatkov prebivalstva se nanaša na nakup tekstilnega blaga im obutve. Lani so znašali ti izdatki 1 milijardo 656 mi-lijonov, letos pa 1 milijardo 794 mili ionov dinarjev. Da se je turizem v Pomurju vseeno
Ugodni pogoji za razvoj industrijske proizvodnje v ljutomerski občini
PREMALO IZKORIŠČENA PRIRODNA BOGASTVA
Samo zaloge gline bodo zadostovale za celo stoletje
premaknil z mrtve točke, kaže ta primerjava: lani v gostinstvu in turizmu 86 milijonov, letos 106 milijonov dinarjev izdatkov. Tudi izdatki glede obrtnih uslug kažejo predvsem na povečano gradbeno dejavnost letos, saj so porušili ti izdatki od lanskih 67 milijonov na 94 milijone dnarjev letos. Tudi v prometu je bil zabeležen precejšen porast pri izdatkih. Lani so znašali izdatki v prometu 66 milijonov, letos celo 83 milijonov dinarjev.
Nekoliko so se povečale letos tudi družbene dajatve kmetovalcev, in sicer od 431 na 539 milijonov dinarjev. Vendar je ta razlika upravičljiva v primerjavi lanskih in letošnjih prejemkov za kmetijske pridelke.
Na splošno je mogoče ugotoviti, da se je ob večjem denarnem prometu nekoliko izboljšal življenjski položaj prebivalstva. Zanimivo pa bi bilo analizirati, koliko so se povečali izdatki prebivalstva zaradi politike cen na tržišču tako s kmetijskimi pridelki kot z izdelki industrije in obrti
-jm
V ljutomerski občini so ugodni materialni pogoji za razvoj industrijske proizvodnje. Gre predvsem za prirodna bogastva, ki še niso v polni meri izkoriščena. Samo zaloge rudnika rjavega premoga v Presiki pri Ljutomeru cenijo na okrog 80 tisoč ton, važno prirodno bogastvo pa je tudi glina. Njene Zaloge bodo zadostovale za celo stoletje in nudijo industriji gradbenega materiala zelo dobre pogoje za razvoj. Tudi predelovalna industrija ima podobne ugodne pogoje, saj je njena surovinska baza dovolj bogata.
moralo podjetje pričeti tudi z gradnjo transformatorja, ker sedanje električno omrežje ne premore vedno večje preobremenjenosti. Poleg nameravanega povečanja izdelave žičnega pletiva bo podjetje bržkone
skušalo razširiti izbor izdelkov iz aluminija. Pri tem si bo podjetje moralo zagotoviti pr. ustreznih podjetjih proizvodno sodelovanje za izdelovanje opreme in trajnih potrošnih dobrin.
Po predvidevanjih perspektivnega načrta oziroma družbenega plana razvoja gospodarstva za razdobje 1957—1961 bo
proizvodnja premoga naraščala etno za 3%. Za hitrejši porast
Proizvodnje ni dovolj pogojev, remog je Sicer dobre kakovo-
sti, le njegovi sloji so tanki. Kaže, da se bo proizvodnja premoga do leta 1961 povečala količinsko za 14°/o, vrednostno pa za 15,6% v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1956. Sodijo, da bo znašala proizvodnja v letu 1961 8000 ton.
Križevske opekarne Boreci
Predvidene novosti v „Žici“
Podjetje »Žica« bo do leta 1961 zvišalo vrednost bruto proizvodnje na 145,464.000 dinarjev ali za 52,7% v primerjavi s proizvodnjo v letu 1956. Za
tolikšen napredek bo moralo podjetje predvsem ustaliti izbor svojih proizvodov in opraviti del rekonstrukcije svojih obratov v Ljutomeru. Čimprej bo
Predvideno povečanje proizvodnje v tem podjetju za 45,4% do leta 1961 sloni na možnosti, ki jo nudi zadostna in kakovostna surovinska baza. Vrednost proizvodnje bo v letu 1961 znašala 126,500.000 dinarjev, medtem ko je v letu 1956 znašala le 87,729.000 dinarjev. To povečanje bodo lahko dosegli le z boljšim izkoriščanjem obstoje-
čih zmogljivosti, ki je že sedaj dobro, predvsem pa z dograditvijo opekarniškega obrata v Lukavcih, ki je pogorel v letu 1956. Kaže, da bodo vložili samo v opekarniški obrat Lukavci okoli KM) milijonov dinarjev, poleg tega pa jih čakajo v tekočem petletnem obdobju še posamezne rekonstrukcije v obratu Boreci.
Opekarna Ljutomer
Novembra v Pomurju velika krvodajalska akcija
Kri rešuje življenje
Minuli četrtek je sklical OO Rdečega križa v Soboti razširjeno sejo, katere so se udeležili poleg predsednikov občinski komisij za krvodajalstvo tudi zastopniki Okrajnega sindikalnega sveta in OK LMS, iz Ljubljane pa sta prišla dr. Sonja Sovdat, šef transfuzijskega zavoda v Ljubljani in dr. Šivic, predsednik komisije za krvodajalstvo pri Glavnem odboru RK Slovenije.
Vsa diskusija prisotnih je bila usmerjena v priprave na veliko krvodajalsko akcijo, ki bo v Pomurju dneh med 28. oktobrom in 22. novembrom tega leta. Iz poročil predsednikov občinskih komisij za krvodajalstvo je bilo razvidno, da se sicer v naših občinskih centrih skrbno pripravljajo na to akcijo, vendar ugotavljajo, da so v svojih prizadevanjih dokaj osamljeni in da je celo sodelovanje zdravstvene službe v pridobivanja krvodajalcev pomanjkljivo in nepovezano. V zbiranju prijav za jesensko krvodajalsko akcijo so najbolj odlikujejo pri Vidmu in v Radgoni.
Ker nosi okrajna komisija za krvodajalstvo glavno breme in skoraj v celoti odgovarja za uspeh obsežno zasnovane akcije, je tajnica OO RK, tov. Angela Šlebičeva, povedala s tem v zvezi naslednje: »Delež prispevane krvi v Pomurju — 3 tisoč litrov — je nedvomno precej visok, zato terja skrbno sodelovanje vsega prebivalstva. Seveda računamo tudi na pomoč naših družbenih in političnih organizacij ter na sodelovanje našega upravnega centra. Program številnih predavanj s predvajanjem zdravstvenih filmov bo namreč izvedljiv samo v tem prime-
ru, če bomo imeli na razpolago dovolj prevoznih sredstev za predavatelje«, je dejala tajnica OO RK.
Za tekočo porabo krvi je bilo do sedaj zadolženo prebivalstvo Sobote, medtem ko bodo v bodoče za dolo-
čen čas oskrbovali soboško bolnišnico krvodajalci iz Lendave, nato pa iz Beltinec. Okrajna komisija za krvodajalstvo je ob tej priložnosti ugotavljala krvni prispevek posameznih kolektivov in izrekla priznajo kolektivom tovarne perila »Mura«, ki ima 74 krvodajalcev, in »Panoniji«, kjer so skoraj vsi člani kolektiva dali kri že trikrat in več. Tudi uslužbenci TNZ v Soboti se redno odzivajo pozivom transfuzijske postaje.
Bb
Podjetje namerava povečati do leta 1961 fizični obseg proizvodnje pri zidakih na 3,350.000 kosov od 2,125.000 kosov v letu 1956, kar je za 57,5°/o več in pri strešnikih na 880.000 kosov od 489.000 kosov v letu 1956, kar je za 80% več. Pri tem se bo ustrezno povečala tud: vrednost proizvodnje. Oboje bo mogoče doseči poleg kakovost: in zadostne surovinske baze
predvsem zaradi večje rekonstrukcije obrata (poleg novih sušilnih prostorov, transportnih naprav in stroja za izdelavo strešnikov itd. je treba opremiti obrat z električnimi stroji).
Konfekcija in usnje
Veliko povpraševanje po cenenih artiklih »Konfekcije« Ljutomer je spodbudilo podjet-
Glavni trg v Ljutomeru
je, da bo moralo do konca leta 1961 nabaviti 37 novih strojev, kar bo ustrezno povečalo fizični obseg proizvodnje in njeno vrednost. Predvidevajo, da bodo najpozneje leta 1961 pričeli gradili halo, v kateri naj bi bilo prostora za 300 delavcev. Gradnja bo veljala okrog 30 milijonov dinarjev, proizvodnja pa se bo z ureditvijo teh prostorov še bolj povečala.
Kot kaže, bo tovarna usnja t Ljutomeru vložila za rekonstrukcijo svojega obrata in za zgraditev nove klejarne okoli 50 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, kar bo vplivalo tako na porast fizičnega obsega proizvodnje kot na njeno vrednost.
S. F.
Poraba krvi je v sodobni medicini, ki se poslužuje vse bolj zapletenih operativnih posegov, večja iz leta v leto. Samo v Sloveniji porabijo bolnišnice letno nad 9 ton krvi, posamezne komplicirane operacije pa terjajo sodelovanje tudi do 80 krvodajalcev
ČLOVEK
Medicinska sestra o transfuzijski postaji je z vajeno kretnjo segla po telefonski slušalki.
»Halo, takoj nam pošljite krvodajalca krone skupine AB. Pohitite, za življenje gre! je zvenel v slušalki glas sestre iz bolnišnice
Sestra v transfuzijski postaji je navajena na take klice na pomoč in nikoli niti za trenutek ne okleva, saj se predobro zaveda, da je vsaka sekunda dragocena.
Toda tokrat se je zataknilo. S tresočim glasom je zaklicala: »Toda, kolegica, na mojem področju danes ne bom mogla dobiti krvodajalca te krvne skupine ...«
»Zaboga, ne oklevajte, življenje bolnice visi na niti...«
Sestra je mrzlično odložila slušalko. Kot blisk se ji je o zavesti utrnila rešilna misel.
Nekaj minut po tem pogovoru je poskakoval avto po kotanjasti cesti o oddaljeno vas, kjer pozna nekoga, ki bo lakho pomagal. »O, ko bi vsaj šlo vse po sreči... Ali bo vzdržala tanka nit, na kateri utripa neznano srce — mogoče s poslednjimi, komaj zaznavnimi udarci? je prešinjalo sestro vso pot, ko je priganjala šoferja k hitrejši vožnji, čeprav je možak iz trenutka o trenutek težje obvladal vozilo.
Na cilju: smola. Ni ga doma. Avto rim po kolovozu med njivami, kjer bo našla lastnika dragocene tekočine pri delu.
k
Porodnica na operacijski mizi, ki je obsijana s slepečo svetlobo, ne kaže nobenega znaka življenja. Ljudje o belih haljah strmijo
nemočno o bledo, skoraj prosojno obličje mlade, umirajoče žene. Ob vsakem šumu s ceste uprejo nestrpno poglede o vrata. Vsi vedo: za izgubljeno, trenutno nenadomestljivo tekočino, bo odteklo iz mladega bitja življenje — počasi in neusmiljeno ...
Končno ....
V operacijsko dvorano je vstopil mlad mož, ves zasopel. Čevljev se mu še drži zemljá. Kaj zato, samo da je tukaj.
Ze Čez minuto, dve sta z mrzlično naglico spojeni žili reševalca in umirajoče s cevko, po kateri se pretaka dragocena rdeča tekočina. Operater si je po uspelem posegu obrisal potno čelo. Vsem navzočim je zaigral na ustih nasmeh olajšanja. Po žilah mlade matere je končno zaplata kri in pognala o hitrejši ritem skoraj umrlo srce.
*
Po nekaj dnevih tavanja na meji med življenjem in smrtjo so mladi materi pokazali otroka.
Sin ... zdrav ...« je šepnila bolnica.
»Da, se nasmehne sestra in tiho pristavi: »Skoraj bi ga plačali s svojim življenjem — tega vašega piščančka... Tudi človek, ki vam je daroval kri, mnogo krvi, si še ni opomogelc
»Kdo? dahne po krajšem premoru bolnica in trudno obrne glavo o napetem pričakovanju odgovora.
»ČLOVEK, je rekla s poudarkom sestra in obrisala bolnici solzo.
Bb
POMURSKI VESTNIK, 25. sept. 1958
3
URESNIČENA IN UTEMELJENA
DOLGOLETNA TEŽNJA
V MURSKOSOBOŠKEM IN MARIBORSKEM OKRAJU UŽIVASOCIALNO VARSTVO ŽE 1242 SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV IN ZASEBNIH GOSTILNIČARJEV
Resolucija sprejeta na VU. kongresu ZKJ, poudarja, da se mora socialna politika razvijati tako, da bomo postopoma zajeli v zavarovanje vse Prebivalstvo. Uredba o skladih za vzajemno pomoč pomeni temelj za vključevanje mnogih, dotlej še nezavarovanih oseb v zavarovanje. Seveda je zavarovanje pri skladih za vzajemno pomoč, kot poudarja omenjena resolucija VII. kongresa ZKJ, prehodnega značaja in prav gotovo korak pred vključitvijo vseh delovnih ljudi naše države v splošno zavarovanje.
Tako se je uresničila tudi dolgoletna težnja zasebnih obrtnikov in gostilničarjev, da bi dobili lastno ustanovo, ki bi na zakoniti podlagi urejevala njihovo socialno zaščito za primer bolezni, invalidnosti, starosti in smrti. Obrtni zbornici okrajev, Maribor in Murska Sobota sta takoj po izidu omenjene uredbe brez odlašanja sledili pobudi prizadetih obrtnikov in ustanovili samostojni zavod, katerega namen je izvajati socialno varstvo zasebnih obrtnikov. V imenu zasebnih gostilničarjev sta se pridružili kot soustanoviteljici kasneje tudi gostinski zbornici okrajev Maribor in Murska Sobota.
Danes izvaja socialno varstvo svojih 1242 članov iz vrst Samostojnih obrtnikov in zasebnih gostilničarjev z območja okrajev Maribor in Murska Sobota sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov in gostilničarjev na območju okrajev Maribor in Murska Sobota v Mariboru kot solidna socialno-varstvena ustanova. Sklad že skoraj dve leti dobro posluje in uspešno uravnava vsa finančna bremena. Za odmero pravic do denarnih dajatev obstajajo štirje zavarovalni razredi s svojo denarno osnovo. Dolžnost Člana je, da plačuje mesečno prispevek po
stopnji 26 % od osnove onega zavarovalnega razreda, v katerem se želi zavarovati. Plačevanje rednih mesečnih prispevkov jamči članu socialno zaščito za primer bolezni, starosti in onemoglosti in je prav gotovo lažje breme, ki se porazdeli na daljšo dobo. kot pa takojšnje plači-
lo znatno višjega zneska, ki bi ga moral plačevati zavarovanec, kadar nastane pri njem ali v njegovi družini potreba po Socialni zaščiti.
Zasebni obrtniki in gostilničarji, ki še niso uvideli potrebe in koristi omenjenega sklada, se lahko prijavijo za vstop v članstvo pri okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti ali neposredno v pisarni sklada za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Maribor, Orožnova ul. 7. Tu kaže pripomniti, da bodo člani sklada v dobi, ko ukinjamo zasebno zdravniško prakso, deležni vse pozornosti in zdravstvenega varstva v polnem obsegu v ustanovah javne zdravstvene službe.
V Križevcih pri Liutomeru
PEVCI BREZ ZBOROVODJE
Navzlic temu: pester program dela prosvetnega društva
Pred nami je zopet začetek nove sezone društvenega dela. Izkušnje zadnjih let nam kažejo, da prosvetna dejavnost zadnje čase nazaduje. Vzrokov za to je več. Med glavne prištevamo predvsem dejstvo, da nimamo za kvalitetno delo na razpolago dovolj kadrov.
Taiko je v Križevcih pri Ljutomeru najbolj pereče vprašanje pevovodje. Čeprav imamo v kraju lepo število dobrih in požrtvovalnih pevcev, nimamo
pevskega zbora. Menimo, da bi s ponovno ustanovitvijo moškega pevskega zbora v Križevcih veliko pridobili. S tem bi namreč vključili lepo število mladincev v kulturnoprosvetno dejavnost, hkrati, pa bi zbor opravljal v kraju pomembno kulturno poslanstvo. Zato smo sklenili, da bomo skušali pevski zbor ponovno ustanoviti. Za pevovodjo bomo skušali pridobiti tov. Manka Golarja iz Radgone, ki nam je že obljubil sodelovanje.
Tudi dramska sekcija namerava uprizoriti v tej sezoni dve premieri in to eno dramo in eno igro z vedro vsebino. Dalje bi radi pripravili veder družabni večer s kulturnim programom. Letos bomo tudi v Križevcih pogrešali gostovanja
ptujskega gledališča, ker je bilo slednje letos ukinjeno.
Toliko si obetamo tudi od dejavnosti knjižnice, ki ima zelo lep krog svojih stalnih bralcev in velja za najboljšo organizirano vaško knjižnico v ljutomerski občini. Zelo delavna je tudi kinosekcija, ki bo pa morala poskrbeti za dobavo dobrih filmov. Ostale sekcije našega društva ne delujejo kdo ve kaj, ljudsko izobraževanje pa bo vodila v zimskem času posebna komisija predstavnikov družbenih organizacij v kraju. Kljub finančnim in drugim težavam imamo pred seboj lep program, za njegovo izvedbo pa se bodo morali zavzeti vsi člani društva in ostale organizacije s SZDL na čelu.
nb
Jesen je tu in kmalu bodo zaživeli naši odri. Na sliki: »Javni tožilec« (Svoboda Lendava).
ZBIGOVSKO-LASTOMERSKI GASILCI RAZVILI SVOJ PRAPOR
Pred nedavnim je gasilsko društvo Zbigovci-Lastomerci razvilo svoj društveni prapor pod pokroviteljstvom občinskega odbora SZDL Gornja Radgona. Svečanosti so se razen velikega števila domačinov udeležila so-
sednja društva s prapori, in Sicer Gornja Radgona, Ivanjševci, Črešnjevec Ščavnica in Orehovci s svojimi četami, ostala društva pa v civilu.
Med zastopniki političnih in gasilskih organizacij smo opa-
zili tov. Marijo Levarjevo, predsednico občinskega odbora SZDL Gornja Radgona, in poslanca Ljudske skupščine LRS, V. Potočnika, predstavnika ObLO Gornja Radgona, J. Kosa, zastopnika TNZ okraja Murska Sobota in druge. Praporu so botrovali dr. Mirali Orel, direktor VG Gornja Radgona, Marica Bračič, Konrad Nidri, Jožef Osojnik. Ludvik Veberič in Anton Roškar.
Po kulturnem sporedu in prostih vajah z godbo je razvila prapor tov. Marija Levarjeva in ga izročila predsedniku društva Adolfu Ploju, ki je v imenu društva zagotovil, da bodo zbigovsko-lastomerski gasilci v Prihodnje delali s še večjo vnemo v prid društva in naše socialistične skupnosti.
A. F.
Jubilej razkrižkih gasilcev
Preteklo nedeljo je 39 gasilskih društev ljutomerske občine praznovalo svoj praznik — dan gasilstva. Ob tej priložnosti so razkrižki gasilci po 30. letih od ustanovitve društva razvili svoj prapor. Svečanosti v Šafarskem, kjer je bila slovesnost, so se razen domačinov udeležila tudi društva iz Štrigove in Čakovca s svojimi prapori, pet praporov iz ljutomerske občine in številni zastopniki množičnih organizacij ter ga-čustva.
V zgodnjih jutranjih urah je bila
 skozi vas Veščico, Razkrižje, Šafarsko in Gibino, nato pa se je zbralo na slavnostnem prostoru pred zgradbo krajevnega urada nad 800 gostov, ki so z navdušenjem sledili primerni organizacijski in tehnični izvedbi programa. Slavnost je dosegla svoj vrhunec pri razvitju prapora. Trije živeči ustanovitelji so
od društva prejeli zaslužene diplome, pionirji pa so jim pripeli šopke nageljnov. Zastopnik občinske gasilske zveze je izročil društvu diplomo, mu čestital k jubileju in podelil priznanja 16 članom društva. Govorom in deklamaciji sta sledila mimohod in praktična vaja ob sodelovanju članstva PGD Cven n Globoko, pionirji ljutomerskega društva pa so nastopili z mokro vajo in z ročnimi aparati.
B. C.
ZBIRALNICA ZA MLEKO PRI VIDMU
Zavod za pospeševanje elektrifikacije podeželja pri Vidmu si prizadeva poiskati vse možnosti, kako izrabiti električno energijo v kmetijstvu.
Doslej so že uredili električno akumulacijsko peč, električno sušblnico za sadje, vaško pralnico in kopalnico.
Letos so se odločili, da bodo pričeli graditi večjo zbiralnico za mleko, tako da bodo kmetovalci lahko oddajali tudi večerno mleko. V isti stavbi nameravajo urediti še prekajevalnico za meso in žganjekuho. V žganjekuhi bodo prekuhali v žganje odpadno sadje pri sušilnici. Z gradnjo tega poslopja bodo pričeli, čim bodo urejene še nekatere formalnosti.
Zbori volivcev v videmski občini
Pred kratkim so bili po vsej videmski občini zbori volivcev. Volivci so razpravljali o perspektivnem načrtu razvoja občine ter o pogodbenem pridelovanju italijanskih sort pšenice.
Volivci so pokazali vejico zanimanje za nadaljnji razvoj občine. V Bučkovcih so zahtevali sadno sušilnico, v Ivanjcih pa so se odločili za gradnjo kulturnega doma. Odločitev Ivamjčanov za gradnjo dvorane je vsekakor vredna pohvale, saj so ljudje obljubili, da bodo pomagali pri gradnji s prostovoljnim delom. Občinski odbor Videm bo tako v Bučkovci kot v Ivanjcih pomagal z denarjem.
Na zborih volivcev so odobravali tudi urejevanje posameznih cest. Priporočali so predvsem cesti Dragotinci—Rožički Vrh in Bučkovci — Moravci — Grabšinski breg.
Udeležba na zborih je bila najboljša v Ivanjcih, slaba pa v Selišči.
gel prepričati, naj se zaposlim v mestu,« se je odrezal Peter in nas povabil, da se ob priložnosti oglasimo na učiteljišču.
Torej Peter nam je dal pobudo za tak obisk, kjer naj bi se prepričali, če je med njegovimi vrstniki še več tako vnetih zagovornikov učiteljskega poklica in učiteljevanja na vasi.
Da bi naše ugotovitve še enkrat potrdite Upravičenost obstoja učiteljišča v Soboti, smo se poslužili male ankete in postavili nadobudnim dijakom I. b letnika naslednja vprašanja:
—	Ali bi se vpisal(a) na učiteljišče, če tega zavoda v Soboti ne bi ustanovili?
—	Zakaj si se odločil(a) za učiteljski poklic?
—	Kje bi želel(a) službovati po končanem šolanju?
Prostor nam ne dopušča, da bi objavili zanimive odgovore posameznikov, zato bomo zabeležili samo
dobno; (k tretjemu vprašanju) več kot 90 odstotkov dijakov je odločno izrazilo željo, da bi po končanem šolanja učiteljevali na podeželju . . .
Iz vseh teh, sicer pomanjkljivih podatkov, ni težko ugotoviti, da so prvi koraki bodočih učiteljev dobro usmerjeni. Vsekakor nas lahko veseli dejstvo, da se je velika večina dijakov vpisala na učiteljišče zares iz ljubezni do tega poklica in kar je morebiti še važnejše — navezanost dijakov na domače kraje in ljudi je najboljše jamstvo, da se bomo izognili dosedanjemu beganju učiteljev na področja dragih okrajev. Če omenimo poleg te ugotovitve še dejstvo, da bo imel poslej vsak mladinec ali mladinka, ki ga učiteljski poklic veseli, možnost vpisa na učiteljišče — ne glede na njegov socialni položaj — imamo pač najboljši dokaz, da učiteljišče v Soboti povsem opravičuje svoj obstoj.
Bb
Naš posnetek prikazuje učence šole v Razkrižju. Je tudi med njimi kak bodoči učitelj?
Razbremenjeni šolski prostori v Križevcih
Z letošnjim šolskim letom so se otroci iz Veržeja, ki so obiskovali višje razrede osemletne šole v Križevcih, vpisali v višje razrede osnovne šole v vzgajališču v Veržeju. S tem smo precej razbremenili šolske prostore v Križevcih. Tudi starši teh otrok so zadovoljni, da imajo višjo osnovno šolo v svojem domačem kraju.
Pri tem pa bo treba paziti na to, da bomo razne vzgojne pro-
bleme, ki bodo nastajali ob novih okoliščinah v vzgajailišču. sproti reševali in odpravljali. Tu bodo namreč odslej pomešani otroci iz tako imenovanega poboljševalnega zavoda in ostali otroci. Kaže, da bo to trajalo samo tako dolgo, dokler ne bomo dobili v Križevce že več kot 50 Iet prepotrebne nove šole. Z novo šolo bodo namreč vsi taki in podobni problemi odpadli.
nb
Iz Radgone
V boj proti tuberkulozi
Pred dnevi je bilo v Radgoni širše -posvetovanje o zatiranju tuberkuloze v občini. Posvetovanja so se udeležili Zdravstveni in prosvetni delavci, podmladkarji RK, predsedniki krajevnih odborov in predsedniki krajevnih odborov RK, predstavniki podjetij, delavskih svetov in kmetijskih zadrug ter ostalih organizacij. Zbranim sta
predavala Zdravnik dr. Kline in med. sestra Slavica Fekonja. Ob zaključku so sprejeli sklepe za nadaljnje delo.
Občinski ljudski odbor je dal za Zdravljenje tuberkuloze že težke milijone, zato je treba, da v borbi proti tuberkulozi Sodelujejo vsa podjetja, društva in organizacije.
Ika
Elektrika v Poledavju
Še nekaj dni in v Motovilcih bodo zamenjali stare petrolejke za električno luč. To velja tudi za del vasi Ropoča in del vasi Pertoča. Daljnovod od Gerlinc do Motovilec je dokončno zgrajen in vaščani bodo te dni slavili velik dogodek, ki ga po osvoboditvi še ne pomnijo.
Ta mesec bodo pričeli graditi omrežje v Rogaševci-h in Pertočih. Nerešen Problem pa je še vedno gradnja daljnovoda iz Mačkovec, kar v glavnem ovira nadaljnje delo v Poledavju.
Pomurski fantje pozdravljajo
Svoje starše in ostale domače, posebno pa pomurska dekleta in tndi kolektiv »Pomorskega tiska« ter bralce »Pomorskega vestnika« pozdravljajo vojaki V. P. 1202 Travnik:
Stefan Serdonja iz Martjanec, Stefan Kandal iz Vučje Gomile, Stefan Hari iz Sebeborec in Stefan Kološa iz Gorice. Pozdravom se pridružujejo desetar Štefan Novak iz Otovec in razvodnik Franc Jerebic iz Melinec ter vojaki Štefan Petek iz Melinec, Štefan Kramar iz Dolnje Bistrice, Emil Šiplič iz Murske Sobote, Geza Zdič iz Bakovec, Jože Talaber iz Dolenec ter Anton Vogrin iz Kapele.
Vojaki iz V. P. 1945 Kragujevac Alojz Senčar iz Bučečovec, Emil Baranja — Zenkovci, Ludvik Drvarič — M. Sobota, Jožo Kuzmič — M. Sobota pozdravljajo svoje straše, sorodnike, dekleta in fante ter vse bralce »Pomurskega vestnika«.
SODNA KRONIKA
Ivan Hozjan iz Šulinec št. 86 je z železnimi gnojnimi vilami udaril Gašparja Špiclina in mu povzročil telesno poškodbo na desnem licu. Okrajno sodišče v Murski Soboti ga je obsodilo na pet dni zapora, ker pa je bil že prej obsojen zaradi kaznivega dejanja tatvine na 4 mesece zapora, ma je izreklo enotno kazen 4 mesece in 3 dni zapora.
*
Jožef Sukič, poljedelec in lovec iz Domajinec št. 27 je opremil svoj dopis, ki ga je naslovil na lovsko zvezo LRS, s pečatom lovske drüžine Cankova, ne da bi bil član te lovske družine in kakorkoli opravičen do razpolaganja z družbenim žigom. Imenovani je torej napravil listino tako, da je neupravičeno uporabil pravi pečat. S tem je storil kaznivo dejanje ponarejanja listine in ga je okrajno sodišče v Murski Soboti obsodilo na 1 mesec zapora in plačilo stroškov kazenskega postopka. Ker pa Jožef Sukič doslej še ni bil kaznovan, mu je sodišče izvršitev izrečene kazni odložilo za dobo dveh let.
*
Štefan Caiger iz Bakovec je letos meseca maja v gostinskem lokalu
»Mura« v Murski Soboti vzel Janezu Verešu 3000 dinarjev na ta način, da je oškodovancu izvlekel listnico iz hlačnega žepa. S tem je storil kaznivo dejanje tatvine in ga je okrajno sodišče v Murski Soboti obsodilo na dva meseca zapora. Ker Štefan Caiger doslej še ni bil kaznovan, mu je izvršitev izrečene kazni sodišče pogojno odložilo za dobo dveh let.
Vinko Ščavničar iz Šafarskega pri Ljutomeru je z namenom preprodaje kupoval manufakturno blago ter ga ponujal raznim kupcem v nakup. V letošnjem letu pa si je v Gančanih tudi prilastil na škodo Jožefa Horvata 12.000 dinarjev gotovine. S tem je storil dvoje kaznivih dejanj in Sicer nedovoljenega trgovanja in pa tatvino in ga je okrajno sodišče v Murski Soboti obsodilo za obe dejanji na 3 mesece in 15 dni zapora. Ker pa je bil Vinko Ščavničar že prej obsojen na dva meseca in 15
dni zapora, mu je sodišče izreklo enotno kazen 5 mesecev zapora.
Franc Sakovič iz Zenkovec št. 8 je kot poslovodja KZ Zenkovci vzel iz zadružnega skladišča 149 kg prosa v vrednosti blizu 6.000 dinarjev. Kot poslovodja KZ Zenkovci pa je svojo službo tudi očitno nemarno izvrševal, kar se kaže v tem, da ni vodil niti paragonskih blokov, niti izkupilnih pol, da denarja ni redno odvajal, da ni vodil evidence o prometu z blagom, niti evidence nad dolžniki, da nastanka prekomernega kala ni dal komisijsko ugotavljati itd. Vse to je imelo za posledico, da je Obračun njegovega poslovanja izkazoval primanjkljaj. S tem je storil dvoje kaznivih dejanj, in Sicer poneverbo in nevestno delo v službi in ga je sodišče obsodilo na 3 mesece in 15 dni zapora. Ker pa Franc Sakovič še ni bil kaznovan in je dejanje odkrito priznal, mu je sodišče izvršitev izrečene kazni odložilo pogojno za dobo dveh let.
Jožef Magyar iz Večeslavec je letos v Murski Soboti predrugačil nakazilni listek, na katerem je pri tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti zaposleni vajenec označil blagajni znesek, ki ga mora plačati Jožef Magyar za 2 kg naročenih safalad v višini 820 din, na ta način, da je izbrisal na listka pri znesku 820 ničlo in se je glasil znesek po predrngačitvi na 82 din, nakar je pri blagajni dejansko plačal le 82 din. Predrugačil je torej pravo listino z namenom, da bi se ta uporabila kot prava. Sodišče ga je obsodilo na 15 dni zapora. Ker pa Jožef Magyar še ni bil kaznovan, mu je sodišče izrečeno kazen odložilo pogojno za dobo dveh let.
Terezija Rajh iz Murske Sobote je letos z rokami in s smučarsko palico pretepla 15-letnega Ivana Lončariča in mu povzročila telesne poškodbe. Sodišče jo je obsodilo na 10 dni zapora, pri čemer ji je izvršitev kazni odložilo pogojno za dobo enega leta. Terezija Rajh pa mora plačati tudi stroške kazenskega postopka in odškodnino Janeza Lončariču.
PRVI KORAKI...
(Kratek razgovor z mlaki soboškega učiteljišča)
Ko se je pred dnevi spočita mladež zopet podala na svojo vsakdanjo pot v šolo, sem med znanimi dijaki-vozači brž opazil malo postavo Petra, ki se je letos prvič spoprijel z nevšečnimi zamudami prleškega »ekspresa«.
Peter bo učitelj. Fantovo gorečo željo, da bi se vpisal na učiteljišče, so podprli tudi njegovi starši, čeprav so zaskrbljeno računali, koliko jih bo stal sinov študij v daljnem mestu. No, to je bilo takrat, ko Peter še ni vedel, da bodo tudi v Soboti odprli tak zavod. Zato je kaj lahko »presedlal« z ljubljanskega učiteljišča, kjer je opravil sprejemni izpit, na domače, soboško.
Ko sem vprašal Petra, zakaj se je odločil za učiteljski poklic, je bil fant v zadregi. Z obraza se mu je bralo:	ali naj reče, da ima rad
otroke? Tako lahko rečejo samo de-
kleta — fant, korenjak kot je on, pa ima že rajsi drage stvari kot so otroci. In vendar: »Veste, nihče me ne bi mogel odvrniti od tega poklica,« je dejal Peter in pristavil: »Le to me jezi, da je tako malo fantov na učiteljišču.«
»Mogoče se boje učiteljevanja na vasi,« sem poskušal izvabiti iz fanta mnenje o tej »senčni« plati učiteljskega poklica.
»Saj prav zaradi tega je učiteljski poklic najbolj mikaven. Ko bom končal šolo, me pač nihče ne bo mo-
skupek odgovorov, ki močno nagibajo k naslednjim ugotovitvam: (k prvemu vprašanja) več kot 80 odst. se pred ustanovitvijo učiteljišča v Soboti ne bi moglo vpisati v tok zavod zaradi stroškov šolanja, oddaljenosti učiteljišč in podobno; dobršen del sedanjih dijakov soboškega učiteljišča se je že vpisal v razne tečaje in strokovne šole, kjer je doba šolanja krajša; (k drugemu vprašanja) vse dijake je zvabilo no učiteljišče veselje do tega poklica, ljubezen do otrok, želijo učiti in po-
4
POMURSKI VESTNIK, 25. sept. 1958
MED NEBOM IN ZEMLJO
Mladi jadralni letalec in padalec Franc Herlič iz Murske Sobote nam je poslal dopis o tem, kako je v družbi svojih tovarišev prvič v Življenju letel z jadralnim letalom in skakal s padalom. V dopisu med drugim pravi;
Prispeli smo na letališče pri Ptuju. Tov. upravnik je pregledal dovoljenja, zaradi katerih sta se morala dva vrniti nazaj v Mursko Soboto. Ogledali smo si leta.-če in hangar. Tam so že bili starejši jadralci, ki pa že štiri dni niso leteli, ker je bilo slabo vreme. Spat smo šli rano, ker smo vedeli, da bomo morali rano vstati.
Drugo jutro nismo mogli leteti, ker ni bilo pogojev. Zato pa so vzleteli starejši jadralci. Vsa jadralna letala, štiri po številu, smo odnesli na prosto. Komaj smo prinesli zadnje, že je začelo deževati. Takoj smo jih morali zopet odnesti nazaj. Popoldne se je vreme zjasnilo in starejši jadralci so leteli do večera. Budno smo jih opazovali, ker smo se s tem že učili.
Naslednje jutro se nam je izpolnila želja in leteli smo z jadralnim letalom »Roda«. Na prvem sedežu je sedel začetnik, na drugem pa učitelj letanja, ki nas je v zraku ves čas učil. Leteli smo vsi zapovrst-
jo — pet po številu. Ob 6. uri se je prvi dvignil v višino 300 m s pomočjo vitla na avtomobilski pogon. Tisti, ki smo bili zadnji, smo že težko čakali trenutka poleta. Ko je prvi pristal, je izjavil, da je v višinah krasota. Zato so naše želje bile še večje. Tega dne je vsak izmed nas poletel dvakrat. Pri kosila smo prestali svoj letalski »krst« in vsak je dobil svoje »novo« ime.
Nato je prispel »Junker« in pripravili smo se za svoje prve skoke. Avtobus, Pje, Vovo in Fric smo se zmenili, da bomo med tistim časom, ko letalo nabira primerno višino, peli. To smo tudi storili. Ko je padalski učitelj ukazal, naj se pripravimo, smo vsi vstali in čakali trenutka, ko bo treba odskočiti. Vsi smo srečno prišli skozi vrata in na zemljo. V zraku smo se s klici dogovarjali in uživali.
Ko smo se vrnili domov, smo obljubili, da se bomo trudili, da bomo kmalu napredovali do svojih jadralnih letal, kor je naša največja želja. Sedaj, ko imamo svoje letališče, je za to več pogojev.
Jadralci Vovo, Pje in Avtobus pri čiščenju »Rode«
Tragičen zakjluček
večletnega spora
Večletni spor je bil vzrok fizičnega spopada med 65-letnim Ludvikom Rituperjem in 48-letnim Štefanom Banutajem iz Dolgoveških goric pri Lendavi, v katerem je Ludvik Rituper smrtno zabodel v prsi Stefana Banutaja s kolom, na kate-
rem je bila ostra Železna konica. Na kraju dejanja je bila komisija TNZ, storilec zločina pa čaka v priporu na obsodbo.
Roparski napad na starko
20. tega meseca so v nočnih urah trije neznani storilci, oboroženi s puško, vdrli v stanovanje 86-letne Terezije Gregor iz Križevec v Prekmurju. Prestrašeno starko so roparji pretepli in ji odnesli več stvari v vrednosti okrog 30 tisoč dinarjev. Zanimivo je vsekakor to, da je Starka v tem letu že doživela podoben roparski napad. Vendar so storilcem tokrat na sledi.
Požig Iz koristoljubja
Anica Zorman, žena oškodovanega Franca Zormana iz Moravec pri Vidmu, je 19. tega meseca v zgodnjih jutranjih urah opazilo v drvarnici na več mestih zaneten ogenj. Ogenj sta sicer pogasila, vendar so jo hlapi bencina opozorili na to, da Je ogenj nekdo podtaknil. Po temeljiti preiskavi organov TNZ se je izkazalo, da je krivec Franc Zmazek, ki je dejanje priznal in izjavil, da je hotel spraviti iz stanovanja Anico Zorman, ker se mu je na ta način obetala možnost kupiti zemljo oškodovanca.
Nepoboljšljiv pretepač prijet
Janez Sovec iz Grabšinc je bil kljub svojim triindvajsetim letom že večkrat kaznovan zaradi pretepaštva. Poleg tega je znon tudi kot delomrznež. Vse kaže, da ga kazni niso spametovale, kajti dne 17. t. m. je brez povoda napadel v vinjenem stanju 29-letno Pavlo Marinič, ki Je bila med ličkarji koruze pri posestniku Jauševcu. Ko ga je posestnik opozoril, naj ne razgraja, je vročekrvnež izdrl iz bližnjega vinograda kol in z njim udaril posestnika, kateremu se je kos lesa zadrl globoko v prsi. Da bi bila mera polna, je začel pretepati še navzoče in Jim je prizadejal lažje telesne poškodbe.
b
POROČILO ROJSTEV IN SMRTI od 13. sept. do 23. sept. 1938.
Rojstva:
Marija Maučec iz Lukačevec, dečka; Vilma Nemet iz Kukeča, dečka; Frančiška Jureš iz Boreci, dečka; Matilda Stupar iz Ljutomera, deklico; Zlata Turkl iz Puževec, deklico, Amalija Rajnar iz Rakičana, deklico; Neža Bedek iz Boreče, deklico; Zla lica Baranja iz Črnelavec, dečka; Marija Bogdan iz Prosenjakovec, dečka; Marija Cipot iz Kupšinec, dečka; Angela Vogrin iz Bogojine, dečka; Marija Horvat iz Skakovec, dečka; Štefka Kuplen iz Poznanovec, deklico; Marija Horvat iz Bogojine, deklico; Marija Kranjc z Ivanjševskoga vrha, dečka; Sonja Zadravec iz Murske Sobote, dečka; Gizela Tanacek iz Vadarec, deklico; Antonija Šijanec iz Radenskega vrha, dečka; Kristina Gyerkeš iz Nedelice, deklico; Marija Lukovnjak iz Kapelskega vrha, deklico; Elizabeta Antolin iz Bratonec, dečka; Dragica Gomboc iz Andrejec, dečka; Hermina Ferencek iz Kobilja, deklico; Marija Štefko iz Bogojine, dečka; Ana Gomboc iz Gornjih Slaveč, dečka; verona Kozar iz Martinja, dečka; Ana Jeneš iz Lipovec, deklico; Rozalija Kostanjšek iz Lutverec. deklico; Marija Husjak iz Slamnjaka, dečka: Terezija Skledar iz Turnišča, deklico; Katarina Farkaš iz Murske Sobote, deklico; Marija Potočnik iz Ljutomera, deklico; Otilija Golob iz Nunsko grabe, deklico; Jolanka Bejek iz Sebeborec, dečka; Marija Semen iz Lipe, deklico; Terezija Dobranjščak iz Babinec, dečka; Marija Klobasa iz Murščaka, dečka: Jožica Tirovič iz Dokležovja, dečka.
Smrti:
Franc Grah iz Radomerja. star 1 leto; Emilija Šinko iz Rogaševec, stara 43 let; Ludvik Domjanstar iz Brezovec, star 61 let.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. sept. do 5. okt.
Sredi tekočega tedna ali malo kasneje močne padavine z močno ohladitvijo; Sneg do višine 1000—1200 m, nato več dni zaporedno lepo vreme in postopno topleje.
V začetku oktobra nekaj dni nestalno in hladneje, a le malo padavin, ki bodo v glavnem le krajevnega značaja. Pozneje se pričakuje zopet dolgo razdobje lepega vremena.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založni' ško podjetje »Pomirski tisk. v Morski Soboti - Direktor In odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Morsko Soboto, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Upravo: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 10 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletni 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komonalni banki, U. Soobta, številka 605-70
1-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Morski Soboti
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri MLINSKEM PODJETJU MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
z ustrezno šolsko izobrazbo ter daljšo prakso v vodenju industrijskega ali trgovskega knjigovodstva. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Prošnje je poslati do 30. 9. 1958 na Upravo podjetja.	0-911
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij KMETIJSKO GOZDNEGA GOSPODARSTVA LENDAVA
razpisuje delovno mesto:
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: popolna Srednja šola z 3-letno prakso ali nepopolna srednja šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop služi e po dogovoru. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe upravi podjetja.	O-910
ČESTITKA
K novi življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva, Franju in Tončki KOROŠAK iz Turnišča
želi Marjan
OPOZORILO
Opozarjam, da je vsak prehod in prevoz preko mojih parcel 1900, 1901, 1968 s Mežöv prepovedan. Proti kršilcem bom vložil odškodninski zahtevek.
Rudolf Benčec, Moravci
M-905	p. Martjanci
V JERUZALEMU STANOVANJSKI BLOK
Vinogradniško posestvo Jeruzalem namerava zgraditi stanovanjski blok. Gradili bodo v Jeruzalemu, v neposredni bližini sedanjih upravnih poslopij vinogradniškega posestva.
OTROŠKI VOZIČEK v dobrem stanju ugodno Prodam. Murska Sobota, Titova 27/1.
Nedelja, 28. septembra 1958.
Dr. Stefan Vučak, stanuje v Ulici Alija Kardoša.
Ordinira t splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Nočna dežurna služba od 29. septembra do 5. oktobra 1958.
Dr. Anica Gregorc — Kastelic, stanuje v Stefana Kovača ulici.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
od 15. do 20. septembra 1958.
Marija Randl, Gorica (drugič), Marija Grabar, Krog (drugič), Helena Ritlop, Črensovci (tretjič). Milica Ciglar, Beltinci (drugič), Terezija Poredoš, Beltinci, Zlata Fridrih, M. Sobota (drugič), Franc Sapač, Stanko Fabič, M. Sobota; Vera Nemec (drugič), Ludvik Solar (četrtič), Alojz Celec (petič), Karolina Kar, Kristina Kološa, Katica Kobilec, Hermina Horvat, Zorka Tomšič — vsi bolnišnica M. Sobota.
Nedelja, 28. sept. — Venceslav Ponedeljek, 29. sept. — Mihael Torek, 30. sept. — Jelka Sreda, 1. oktobra — Velja Četrtek, 2. oktobra — Miran Petek, 3. oktobra — Vitomir Sobota, 4. oktobra — Frančišek
Dve prometni nesreči
V Ljutomeru je na Lendavski cesti zadel v prikolico traktorja 15-let-ni kolesar s svojim kolesom. Neprevidni kolesar je bil poškodovan na glavi in na prsih ter so ga takoj prepeljali v bolnišnico.
Podobna nesreča .se je pripetila v Ljutomeru na Prešernovi cesti, ko je kolesar pri prehitevanju tovornega avtomobila H 12392 negotovo zavozil na cestišče in zadel v zadnji del avtomobila. Kolesarja so prepeljali z lažjimi poškodbami v bolnišnico.	b
ČZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti
razpisuje delovno mesto BLAGAJNIČARKE v knjigarni »Dobra knjiga« Murska Sobota.
Pogoji:	vestna, poštena in
vešča računanja; šol. izobrazba: 4 razr. gimnazije.
Prijave je vložiti na upravo CZP »Pomurski tisk« do 30. septembra 1958.	
MOTORNO KOLO v odličnem stanju in z rezervnimi deli ugodno prodam. Registrirano. Naslov v opravi lista.	M-907
KMEČKI VOZ, plug, brano, Sejalni stroj, 2 plemenski kravi, vprežno opremo, vse v odličnem stanja, Prodam. Prodaja v nedeljo, dne 28. septembra ob 14. uri v Kupšincih 33, Cipot.	M-909
PREKLICUJEM, da je ukradla vedro Kočiš Marija iz Sobote. Beloglavec Drago.	M-901
PRODAM PLEMENITO GROZDJE. Miloš Tanaskovič, Rački vrh, Slatina Radenci.	M-888
VEČ GRADBENIH PARCEL v Lendavi poleg glavne ceste prodam. Poizve se pri Škodniku — knjigarna Lendava.	M-902
IŠČEM MLAJŠO UPOKOJENKO k otroka. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Ljutomer«.
M-899
VEČ HIŠ IN STANOVANJ v središču Murske Sobote že od 1,000.000 din naprej, gradbene parcele od
200.000	din, nadalje več stabilnih motorjev 5—12 KS, motorna kolesa od 60.000 din, zelo dober 4-cev-ni radioaparat »Telefunken« za 20 tisoč dinarjev ter pisalni stroj za
40.000	din proda: Agencija, Murska
Sobota, Titova 11.	M-904
SEJALNIK, original »Drill« Budapest, 18-redni na zajemalke, prodam ali zamenjam za manjšega. Sočič, Puconci.	M-908
IZGUBIL SEM DENARNICO z osebno izkaznico. Vrniti: Stefan Meglič, Murski Črnci 28.	M-889
NEUPORABNO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 hrastove hleve, uporabno za žganje opeke, prodam. Vprašati: Iljaševci 49, pošta Križevci pri Ljutomeru. M-898 MATERIAL STOJEČE LEDENICE prodamo na licitaciji dne 28. sept. 1958 ob 10. uri na dvorišču hotela »Zvezda« v M. Soboti. M-903
MURSKA SOBOTA — 24. in 25. septembra jugoslovanski film »Tuja zemljá«. — Od 26. do 28. septembra ameriški barvni film »Pokliči M zaradi umorstva«. — Od 29. do 30. septembra kitajski film »Prehod preko reke Jang Ce«.
GORNJA RADGONA — 27. in 29 septembra ameriški barvni film »Na apaški meji«.
LENDAVA — 26. do 28. septembra ameriški kavbojski film »Indijanski  orec«.
LJUTOMER — 27. in 28. septembra ameriški film »Deklica in moški«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 27.
in 28. septembra ameriški barvni film »Karneval v Texasu«.
ČEPINCI — 28. septembra »Se ni prepozno«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - 27. in 28. septembra francoski barvni film »Grof Monte Cristo, II. del«.
PREKLICNA IZJAVA
Podpisani TOMAŽIČ Martin, vinogradniški delavec v Rinčetov; grabi št. 2. preklicujem neresnično trditev, ki sem jo dne 22. I. 1958 na masovnem sestanku članov Sindikalne podružnice Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer v prostorih Kmetijske šole Podgradje iznesel o tov. HUSJAK Martinu iz Slamnjaka, PAL Konradu iz Pod-gradja, češ da sta Šla s sindikalnim denarjem v znesku 22.000 dinarjev na morje.
Tomažič Martin
Dijake, šolarje, podjetja, ustanove in ostale potrošnike obveščamo,
da bodo naše knjigarne in Papirnice zaradi inventure zaprte v naslednjih dneh:
DOBRA KNJIGA V MURSKI SOBOTI — dne 27., 28. in 29. septembra 1958.
VESNA V LENDAVI — dne 27. in 28. sepetmbra 1958.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA V RADGONI — dne 25. in 26. septembra 1958.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA V LJUTOMERU — dne 30. septembra in 1. oktobra 1958.
Oskrbite se pravočasno z vsem, kar potrebujete!
ČZP »POMURSKI TISK« M. Sobota
„AVTOBUSNI PROMET” MARIBOR
obvešča prebivalstvo, da bo od 25. septembra 1958 dalje na progi
MARIBOR-MURSKA SOBOTA
uvedena še ena vožnja, in sicer z odhodom iz Murske Sobote_ob_6.00 in prihodom v Maribor ob 8.35. Odhod iz MariboraoblL30!_j)ribod^_Mursko_Soboto_ob_17;05^
Avtobus vozi samo ob delavnikih v obe smeri preko Oseka in Drvanje v Slov. goricah.
0-895
Veletrgovina „POTROŠNIK“
v Murski Soboti, Titova c. 1
obvešča vsa gostinska in trgovska podjetja ter privatne gostilničarje, da je s 15. septembrom 1958 začelo v sklopu podjetja poslovati
novo skladišče vina
prej vinska klet podj. »Agromerkur« na Slomškovi c. 11, kamor smo preselili tudi vse alkoholne in žgane pijače ter slatino.
Poslužujte se tega skladišča in nabavljajte vse navedeno blago po ugodnih cenah!
Se priporoča delovni kolektiv podjetja »Potrošnik«
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti našega dobrega soproga in očeta
FRANCA BOHARJA
mesarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, podjetjem in znancem za vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo zdravnikom, ki so ga zdravili v njegovi dolgoletni bolezni.
Lendava, 18. septembra 1958.
0-890
Žalujoča žena in otroci
ZIDARJE, TESARJE IN DELAVCE
sprejmemo v stalno zaposlitev
Sprejmemo tudi vajence za zidarsko stroko.
Hrana in stanovanje na razpolago v zidani stavbi.
Na razpolago je tudi zaščitna delovna obleka. Nastop možen takoj.
Gradbeno podjetje »Graditelj«
Ljubljana, Šmartinska c. 64/b (zadnja tramvajska postaja)	0-85t
Komisija za razpis mest direktorjev občinskega ljudskega odbora Beltinci razpisuje delovna mesta
UPRAVNIKOV
kmetijskih zadrug:
BELTINCI LIPA — ODRANCI GANČANI — LIPOVCI ČRENŠOVCI BISTRICA OB MURI
Pogoji: Srednja, višja ali visoka Strokovna izobrazba z nekajletno prakso ali nižja Strokovna izobrazba z daljšo prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Pravilno kolkovane prošnje je dostaviti komisiji za razpis mest direktorjev občinskega ljudskega odbora Beltinci do 30. septembra 1958.	0-896
SPREJMEMO
ZIDARJE IN DELAVCE
za delo skozi vse leto. Izplačujemo terenske dodatke za zidarje 240 din, za delavce pa 85 din za vsak dan — za poročene in samske enako. Dela se v akordu. Hrana in stanovanje na razpolago. 
O-900
Gradbeno Industrijsko podjetje »GRADIS« LJUBLJANA Gradbišče Ravne na Koroškem
POMURSKI VESTNIK, 25. sept. 1958

Posnetek z nedavnega obiska pri našem Mišku v Veliki Polani.
Jubitant Miško Kranjec
POBUDNIK NAPREDKA
v Veliki Polani in okolici
Bilo je leta 1930, ko takratna polanska mladina sedemnajstih in osemnajstih let, torej v letih, ko si mladina vsega želi in ko je z njo lahko delati, če k njej pravilno pristopiš, svojih mladostnih sil ni mogla javno uveljaviti. Na kakšno napredno življenje ni bilo niti misliti. Mladina se je sicer znašla v gasilskem društva, toda tudi tukaj je imel režim svoje prste vmes.
Tov. Miško Kranjec je videl to mladino, ki jo je dobro poznal. Približal se ji je in jo začel zbirati okrog sebe, kar se mu je tudi posrečilo. Najprej smo začeli pri gasilskem naraščaju, pri katerem sem bil tudi jaz. Zbrali smo okrog 15 fantov in deklet. Miško je začel učiti mladino igre, ker je videl, da jo to veseli in da je v Polani to potrebno. Med uprizorjenimi se spominjam iger »Veseli dan ali Matiček se ženi«, »Voda«, »Trije vaški svetniki« itd. To so bile tudi prve boljše uprizoritve v Polani.
Igrali smo v šoli in tudi na prostem. Igro »Voda« smo uprizorili na prostem ter se poslužili naravnih kulis. S to igralsko skupino je potem Miško al naprej tudi na drugih področjih naprednega življenja. Posebno fante je usmerjal v napred-
no politiko. Ustanovil je Ciril-Metodovo podružnico, da smo imeli na razpolago knjige za branje, in to celo precej knjig. Knjige smo izposojevali tudi nečlanom. Na njegovo pobudo smo ustanovili še društvo kmečkih fantov in deklet. Tudi Sokoli smo bili, toda le na papirja. Dekleta so nam sčasoma odpadla, ker so videla, da smo začeli segati tudi dalje od kulturnega življenja.
Ob izidu prve številke »Ljudske pravice« 1. 1934 v Polani je Miško poveril precej dela prav tej skupini fantov. Prepogibali smo časopis, lepili naslove, sortirali izvode po poštah in jih oddajali na pošto v Beltincih — pozneje pa v Lendavi, kamor se je nekako preselila uprava v spodnjo ulico.
Nastopili so slabi časi. Naša družba se je začela krčiti, ker so mnogi morali po svetu za kruhom. Dva dobra fanta nam je pobrala tujina v Franciji, kjer sta umrla kot žrtev prometne nesreče. Nekaj fantov je pobrala okupacija. Tisti pa, ki so ostali, so morali po osvoboditvi naše domovine na Miškovo zahtevo krepko prijeti za delo, kot so se tega naučili pri njem že prej.
Miško je bil vedno tista gonilna sila napredka v Polani in da imamo
kino, elektriko, itd. je njegova zasluga. Miško je znal vsako stvar vedno dobro organizirati po svojih ljudeh, ki jim je nudil vso potrebno moralno in politično pomoč.
Od leta 1946. hodiva z Miškom tudi skupaj na lov, vendar hodim z njim težko vštric, ker je izredno hiter in vztrajen pešec. Ni pa naju povezala v zeleno bratovščino strast po ubijanju divjačine, ampak le lovska sproščenost, veselje do narave in do gojitve divjadi. To je tudi Miškovo geslo.
Ob njegovi 50-letnici želim Mišku le to, kar si sam najbolj želi in česar nihče ne ve. Želim mu tudi, da bi bil še mnogo let tista zdrava gonilna sila napredka v Polani, kot je bil to doslej.
Ignac Špilak
Slavko Klinar:
KMETIJSKI KOMBINAT BEOGRAD
Kmetijski kombinat Beograd je postal jugoslovanski pojem v letih 1947-48. Že v začetnem stadiju svojega razvoja pa je doživel krepak udarec; ob informbirojevski gonji z gospodarsko blokado je bil takorekoč čez noč ob važne stroje in naprave, za katere so bile sklenjene ustrezne pogodbe s SZ in vzhodnoevropskimi državami. Tedaj smo se morali opreti izključno na svoje noge. In namesto tujih tvrdk so v njegove gospodarske načrte vstopila domača podjetja, ki jih takorekoč poznamo po vsej Jugoslaviji:	»Lito-
stroj«, »Rade Končar« ... in velika zapreka, ki so nam jo povzročili »prijateljic z Vzhoda, je bila uspešno premagana s skupnimi močmi. Spomeniki že tolikanj preizkušene jugoslovanske enotnosti stoje torej tudi na Pančevskem ritu!
Za umetno sušenje sena smo slišali že na upravi kombinata. Pozneje smo si še ves proces ogledali od blizu. Na delovišču, nekaj kilometrov oddaljenem od upravnega sre-
dišča kombinata, stoji več »kozolcev« ki pa niso podobni našim, marveč so to velike šupe, polne dišečega sena in detelje. Vrhnja plast sena je od zunaj orumenela zaradi vremenskih vplivov, če pa sežeš z roko globlje, prideš do zelene živinske krme, ki so jo umetno posušili do popolnosti. Vroči zrak, ki nastaja v sveži travi potem, ko jo zložijo v dva in pol-metrske plasti, izsesajo skupno vlago skozi cevi, ki so raz-
odpade zamudno obračanje trave in tudi nenadnih neviht, ki bi zahtevale koncentracijo velikega števila delavcev na tako prostranih travnikih in deteljiščih, se jim ni treba bati, saj moče v šupah spravljenemu senu ne morejo več do živega.
Na komibnatu gojijo govejo živino dveh pasem: rjavo holandsko in vzhodno frizijsko (črnobele šeke). Goveda še vedno uvažajo, pa tudi somi razmnožujejo, saj hočejo, ka-
meščene po vsem sloju, s pomočjo velikega ventilatorja (na sliki), ki ga poganja električni motor. Ko je prva plast trave suha, naložijo nanjo drugo plast sveže, ustrezno prestavijo cevi in spet ponovijo proces. Vse traja tako dolgo, dokler ni šupa polna do strehe. In gospodarska prednost umetnega sušenja: v krmi ostanejo peresca in drugi drobni rastlinski delci, ki imajo v sebi največ hranljivih snovi, a odpadejo pri običajnem sušenju krme na travniku, razen tega pa je ves proces sušenja veliko hitrejši in cenejši, saj
kor so predvideli tudi v svojem perspektivnem načrtu, našteti leta 1961 že 12 tisoč glav. Živino redijo v skrbno urejenih hlevih (proti našemu običaju: krave in biki nimajo imen, češ, kdo bi se ob tolikšnem številu repov ukvarjal še s tovrstno evidenco, kot je dejal živinorejski strokovnjak) in skrbe zanjo specializirani kravarji. Strokovnjaki so nam povedali, da se goveda obeh pasem dobro obnesejo v njihovih rejskih razmerah, saj so dale krave lani povprečno 4170 litrov mleka po glavi, tekmovalke pa celo 4500 do 5500 litrov. »Frizijke« imajo celo v odprtih stajah, ki so bolj običajne v severnih državah, kjer je tudi domovina te govedi; podnebne spremembe ne prenašajo posebno težko, razen, da je pri kravah nekoliko manjša molznost v vročem poletju, toda ne za toliko, da bi bilo o tem vredno razmišljati.
V prašičjereji prevladuje predvsem pasma  Jorkšir. Na kombinata je njeno rejsko središče. Za Pomurce ni bilo v velikih svinjakih nič posebno novega — nekateri so celo menili, da je pri nas mogoče videti tudi kaj boljšega — razen umetnega odgajanja pujskov, ki se že narodijo oslabeli ali s telesnimi napakami in pozneje navadno poginejo. Take pujske ločijo od zdravih in normalnih, jih umetno hranijo in tako obdržijo pri življenju za nadalnjo rejo. Po letnem odgoju 35 do do 40 tisoč repov in siceršnjemu približno 15-odst. izpadu takih slabičev pa je to že kar obilen dohodek.!
PRIHODNJIČ:
PROTI SMEDEREVU
Opozarjamo bralce, da bomo v prihodnji številki začeli objavljati zanimiv in napet roman
Maxa Branda »NOČNI JEZDEC«
ZA 11,2 MILIJARDE VEČJI IZVOZ KOT LANI
V osmih mesecih letošnjega leta je znašal izvoz pri nas 87 milijard dinarjev. Tako je naš izvoz letos za 11,2 milijarde večji, kot v istem času lani.
HUMORESKA - HUMORESKA — HUMORESKA - HUMORESKA - HUMORESKA - HUM
PATRIOTI
Ni vsakomur dano, da bi bil patriot. Tako smo vsaj prepričani, ko govorimo o domoljubnih čustvih tega ali onega. Toda o življenju se marsikaj čudovito zasuče ...
Videl sem pred nekaj dnevi, v nekem kraju in o neki gostilni veselo družbo. Petero jih je sedelo za mizo. Glasni so bili, in ne bi mo-
gel reči, da ne zaradi vina, ki se je smejalo iz kozarcev. Pogovarjali so se o vsakdanjih zadevah: vremenu, plačah, da. celo vinski letini. Postajali so vedno glasnejši. Celo zapeli so. Nekoliko hripavo, pa vendarle. Vratovi so jim postali mlahavi kot sončnice o jesenskem vetru, besede nerazločne. Že najmanj dvajsetič so izpraznili kozarce. Natakar je pridno odnašal prazne in prinašal polne steklenice.
Potem so se menda trije pričeli počasi odpravljati. Mukoma so se dvigali; glave so jim še bolj zakinkale. Nastalo je mučno razpoloženje. Tedaj pa se je dvignil izza mize mo-
žakar, skuštran kot pravi viharnik, in s hripavim glasom zakričal:
»Tovariši! Kam? Saj niste šleve. Podrimo še en litrček na naše zdravje.
Oni, ki so se odpravljali so oklevali. »Kdor je patriot, bo ostali Z menoj bo izpit še nekaj kozarcev,« so se zasvetile možakarju oči.
»Kako neki ne,« je nadaljeval, Ččče smo pppatttriottti, bomo vendarle uničili ta hudičev aaalkohol, kkki ga je vedno več. Ssseveda, lahko ga je vvvedno več, ko pa ste šleve.« In odločno je udaril z zadnjico ob stol ter zarjovel:
»Natakar, še en liter!« Petorica je omahnila v stole, toda, to ni bil padec, marveč volja, da ...
Pa še naj kdo poreče, da nam primanjkuje patriotovi
J uš
ZGODBA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
POČENA PIPA
Edijev kovček je bil do vrha napolnjen z obleko in perilom. Svoje stvari je nametal v kovček kar tako brez reda, kot pač to delajo ljudje, ki se jim hudo mudi. Samo da bi se že rešil tega neznosnega okolja! V prsih ga je dušila doslej neznana bolečina — sicer podobna oni iz preteklih dni, ko sta se vse pogosteje prepirala z Ivanko, toda tokrat sta oba čutila precejšnjo razliko: to je njun zadnji prepir, zadnji pred slovesom . ..
Edi se je zapodil s kovčkom po stopnicah. Brez besede, brez slovesa je zapuščal njun skupni domek, ki sta ga v štirih letih skupnega življenja tako skrbno uredila. Namenil se je proti železniški postaji.
Nenadoma mu je zastal korak. S prosto roko je živčno tipal po žepih. »Hudirja, pipo sem pozabil! Le kako sem jo mogel prezreti, saj mi Je bila ves čas pred nosom no nočni omarici . . .« Edijevi koraki so bili vse krajši, vse počasnejši . . .
Medtem se je Ivanka topo ogledovala po razmetani sod. Skozi meglen zastor solznih oči ji je pogled obvisel na Edijevi pipi. »Oh, pipo je pozabili Le kako mu bo brez te male, nepogrešljive stvarčice.«
Ivankine misli so mrzlično tipale nazaj v čas pred štirimi leti, ko mn je na poročnem potovanju, nekje na morju, kupila to pipo. Vse odtlej je bila njegova nepogrešljiva spremljevalka. Ivanka je pohitela k nočni omarici in vzela pipo v roke. Pogled ji je obstal na počenem ustniku. »Počena je, razbita kot najina ljubezen«, je pomislila Ivanka. Zdelo se ji je, da drži v rokah tisoč drobnih spominov. Dotik z malim, neznatnim koščkom lesa ji je boleče napolnil praznino v prsih. Torej to je vse, kar jo bo spominjalo na Edija! In takrat pred štirimi leti? Še danes se spominja besed, ki mu jih je rekla ob tej priložnosti: »Še bolj te ljubim, Edi — sedaj si zares pravi mož.«
Ivanko so zmotili znani koraki. Ni dvoma — Edi hiti po svojo pipo. Se preden jo je utegnila odložiti, je stal pred njo. Oba sta molčala. Z neodločno kretnjo je Edi vzel pipo iz Ivankine roke — tako, kot da se boji, da bi se utegnil košček lesa zlomiti. Nehote se je dotaknil njene roke. Zazrla sta si v oči in Ivanka je zašepetala: »Še spomniš . . . takrat na morju . ..«
Edi je stal neodločno in v zadregi pred ženo. Nekaj časa sta molčala, nato pa reče i tiho: »Poglej, pipa je počena. Kdo ve, če se bo dala zlepiti.«
Ivanka se zamišljeno zazre skozi odprto okno v bližnji park, kjer je v jesenskem vetru pošumevalo staro drevje. Edi ji je bral z ust ko-
maj slišne besede: »Upam da se bo, Edi. Vsaj do takrat naj ti še služi, ko bova . . .«
Ivanka je umolknila.
»Ko ova . . .?«  vpraša nestrpno Edi in stopi korak naprej.
» .. . Ko bova kupila na dopustu ob morju drugo, še lepšo,« reče tiho Ivanka in stisne ponujeno Edijevo roko na svoje prsi.	B. b
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
PREPOROD SLOVEKSKEGA HOKEJA NA TRAVI?
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
SLOVENIJA :HRVATSKA 3:2 (0:1)
S tekmo reprezentanc Hrvatske in Slovenije so minulo nedeljo v M. Soboti proslavili 10-letnico hokeja na travi v Sloveniji. Na okrašenem nogometnem igrišču se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki so najprej prisostvovali slavnostnemu delu. Ob tej priložnosti so izročili prof. Evgenu Titanu za desetletno aktivno delovanje v hokeju na travi pokal in diplomo — priznanje podzveze za hokej Slovenije in mu čestitali k uspehu in zaslugam za to športno panogo.
Reprezentanca Slovenije je nastopila v naslednji postavi: Emil Žve-glič, Stanko Jelenko, Vladimir Artviga, Igor Hrastnik, Rudolf Kokalj, Emil Miloševič (Franc Agreš), Teodor Kralj, Emil Nikolič, Evgen Titan (kapetan reprezentance), Anton Fideršek in Jože Kovač. Trener reprezentance: Miroslav Černe.
Zmagala je reprezentanca Slovenije z rezultatom 3:2 (0:1) V 15. minuti so dosegli gostje prvi gol, v tretji minuti drugega polčasa pa so domačini izenačili. V 5. in 15. minuti je dosegla reprezentanca Slovenije še dva gola, gostje pa so po-
NK PUŠČA :
NK TURNIŠČE 1:1 (1:0)
V nedeljo je gostoval novoustanovljeni NK Pušča v Turnišču in igral s tamkajšnjim moštvom neodločeno 1:1 (1:0). Igra je bila živahna in obe ekipi sta se borili za zmago. V prvem delu so bili nogometaši iz Pušče v premoči, v drugem pa bili boljši domačini in izenačili rezultat. Sodil je dobro Horvat iz Turnišča.
NK Pušča sta omogočila delovanje nogometna kluba Sobota in Rakičan, ki sta mu darovala staro opremo, pomoč pa pričakujejo nogometaši iz Pušče, ki nimajo lastnega igrišča, tudi od mariborske nogometne podzveze.	V. S.
stavili končni rezultat s svojim drugim golom v 28. minuti.
V začetku sta igrali obe reprezentanci zelo previdno. Sistem igre v začetku ni bil ustaljen. Sele po prvem golu sta začeli moštvi igrati po svojih zamislih. Tehnično so igrali gostje nekoliko boljše, vendar so v taktičnem pogledu naredili napako, ki so jo domači izkoristili. Tako sistem dveh srednjih krilcev v isti črti z vratarjem in srednjim napadalcem v neposredni bližini kazenskega prostora in nekoliko naprej ni bil najbolj posrečen, ker je omogočal dokaj hitre napade in nagle prodore reprezentance Slovenije.
Drugi polčas je pripadal reprezentanci Slovenije, ki je gospodarila na igrišču v taktičnem in moralnem pogledu, čeprav so gostje ohra-
nili svojo tehnično prednost.
Po tekmi sta kapetana obeh reprezentanc izjavila:
Tov. Titan: »Končno je po sedmih porazih reprezentanca Slovenije zasluženo zmagala izbrano enajstorico Hrvatske po zelo požrtvovalni in borbeni igri. Z igro reprezentance sem zadovoljen še posebej zaradi tega, ker nismo imeli po mrtvi sezoni nobenega skupnega treninga. Upam, da je stopil slovenski hokej na travi v novo obdobje.«
Tov. Černe, kapetan reprezentance Hrvatske: »Zmaga slovenske reprezentance je zaslužena zaradi njene požrtvovalne in borbene igre. Zelo smo zadovoljni s sprejemom in samo prireditvijo. «	D. B.
Slavljenec prof. Titan (s poka. lom) s soboškimi hokejisti.
SOBOČAN PETI NA MOTODIRKAH
Štefan Černjavič, član AMD Murska Sobota, je preteklo nedeljo sodeloval na hitrostnih motodirkah za prvenstvo Slovenije v Novi Gorici. Kljub hudi konkurenci — nastopali so znani dirkači: Kauk, Pintar, Drofenik in Čuden — je dosegel Černjavič peto mesto, k čemur so mu čestitali prireditelj; in člani republiške športne komisije. Černjavič je nastopil v kategoriji 250 in 350 ccm.
V	nedeljo 28. septembra 1958 na igrišču NK Sobote prvenstvena tekma slovenske conske lige
LJUBLJANA : SOBOTA
V	predtekmi srečanje mladincev
Maribor : Sobota
Slovenska conska nogometna liga
PRVA TOČKA POD STREHO
Nedeljsko kolo slovenske conske nogometne lige je minilo brez posebnih presenečenj. Kladivar se je vrnil praznih rok iz Kranja, kjer
je izgubil z 0:2 (0:0) od domačega Triglava. Z enakim rezultatom je izgubila Ljubljana od Rudarja v Trbovljah, Branik je s pičlih 4:0 odpravil ljubljanskega Slovana itd. Moštvo Sobote je gostovalo v Ljubljani, kjer je igralo z moštvom tamkajšnjih grafikov 1:1 (0:0). Poleg tega, da si je moštvo Sobote priborilo s tem svojo prvo točko, velja omeniti, da si je s svojo požrtvovalno igro osvojilo simpatije ljubljanskega občinstva.
Po tretjem kolu vodi Rudar s 6 točkami pred Branikom (5), Mariborom (5), Krimom (4) itd. Sobota je trenutno na 9. mestu pred Slovanom in Ljubljano (vsa tri moštva po 1 točko) ter Jesenicami, ki so brez točke na zadnjem mestu.
NK Sobota je nastopila v naslednji postavi: Murčič, Klajnšček, Kološa, Dozet, Skalar, Jože Norčič, Matjašec, Ludvik Norčič, Milenkovič, Maučec, Erjavec. Takoj v zučetku igre so se vrstili obojestranski napadi, vendar so bili domači v premoči. V 7. minuti igre je bil poškodovan igralec GrafiČarja Čučnik in po novih pravilih ga je zamenjal Čebular. Domači so pogosto ogrožali vrata gostov, toda obramba z vratarjem na čelu ni klonila. Redki napadi Sobote niso rodili uspeha. V drugem polčasu so se gostje nekoliko popravili, toda napad ni bil dovolj učinkovit. Edini gol za Soboto je dosegel znani ostrostrelec Jože Norčič iz kazenskega strela, izenačil pa je štiri minute pozneje Potočnik z neubranljivim strelom v levi gornji kot. Zadnje minute igre so pripadale gostom, toda neučinkoviti napad ni izkoristil nobene priložnosti.	V. C.
6
POMURSKI VESTNIK, 25. sept. 1958