Rural Transformation in Hungary and Poland. A P o lish -H u n g arian se­ m inar. B udim pešta: 1979, u red il G yörgyi B arta . Težišče p roučevan j nem estne p o k ra jin e z ag ra rn ih problem ov se je v zad n jih le tih n a P o ljskem in M adžarskem razširilo na kom pleksnejšo ob­ rav n av o podeželja. To je povezano tu d i s sodelovanjem geografov obeh de­ žel v u s trez n ih kom isijah p ri M ednarodn i geografski un iji te r tu d i s s icer­ šn jim dobrim m edsebo jn im sodelovanjem . Eden od sadov trad ic iona lno dobrega sodelovan ja na področju p ro u čev an ja ag ra rn e p o k ra jin e in pode­ že lja k o t celo te je zbo rn ik refera tov , p red s ta v lje n ih n a poljsko-m adžarskem se m in a rju koncem sep tem b ra 1978 v Bozsoku. G eografi obeh dežel zavestno p reh a ja jo na in tenzivno p roučevan je no­ vega tem atsk eg a področja , podeželja, p ri čem er so zastavili vse sile, o rga­ n izacijske, k ad rovske in finančne. Ta p ro b lem atik a je sedaj osnovna delov­ n a p reo k u p acija geografskega in š titu ta PAN v V aršav i Na tem in š titu tu raizvijaljo m etodologijo , ki sicer ni o rig inalna, za to p a se od liku je po težn ji, da k a r najbo lj celostno zajam e podobo podeželja. R avno zarad i s is tem atič­ nega p ris to p a h geografsk i p ro b lem atik i so v osnovi raz jasn jen i n ek a te ri prob lem i, ki se v slovenski ali kak i d rug i geografiji v lečejo k ar n ap re j. P rim er je sam a op rede litev podeželja. V reso luciji, sp re je ti ob koncu sem i­ n arja , je podeželje op redeljeno kot: »obm očje zunaj m estno -industrijsk ih aglom eracij, vk ljuču joč om režje m alih m est, ki služijo ru ra ln im naseljem . P odeželje je večfunkcionalen prostor, kL nii is toveten s k m e tijsk im obm oč­ jem «. Poročila so po vsebini razv rščena v tr i skupine: ru ra ln i razvoj, ru ra ln e fu n k cije in ru ra ln a naselja G. E n y e d i na k ra tk o p re d s ta v lja osnovne sprem em be, ki jih je m a­ džarsko podeželje doživelo po zadn ji vojni, posebej še pod vp livom k o re ­ n itih d ružben ih sprem em b. Te sp rem em be so n a p rim e r beg v m esta, de- ag rarizac ija , s tan o v an jsk a fu n k cija podeželja z m očno dnevno m ig rac ijo d e­ lovne sile v m esta, in d u stria lizac ija podeželja, redčen je naselb inske m re­ že, po lifunkcionalnost izrabe zem lje na podeželju itd. J. K o s t r o w i c k i v razp rav i o znan stv en ih izsledkih za n ač rto v an je ru ra ln e g a razvo ja vo jvodstva S uw alk i na severovzhodu P o ljske podaja os­ n ovna spoznan ja in te rd isc ip lin a rn e raziskave, ki jo je o rganiziral In š titu t za geografijo in g o sp o d a rjen je s p rosto rom PAN, in kii je poleg več ko t 60 raz p ra v p rin esla izdajo reg ionalnega atlasa vo jvodstva. N ajveč re fe ra to v je uv rščen ih v poglav je o ru ra ln ih funkcijah . W. S t o l a p red s ta v lja poskus funkciona lne k lasifikac ije varšavskega vo jvod­ stva. O k lasifikac iji smo poročali v 51. štev ilk i G eografskega vestn ika . R. S z c z e s n y in W. T y s z k i e w i c z p o sred u je ta del rezu lta to v in ­ tenzivnega dela in š titu t^ o p reobrazb i k m e tijs tv a na P o ljskem ; p rv i piše o preobrazb i načinov k m e to v an ja m ed le ti 1970 in 1976, W. Tyszkiew icz pa o n a jn o v e jš ih sp rem em bah ag ra rn e s tru k tu re na P oljskem . R azprava I. B e r e n y j a o g lavn ih te n d en c ah sp rem in jan ja izrabe zem lje na M adžar­ skem posveča n a jv eč ji del pozornosti km etijsk im površinam . Ob splošnem procesu k rče n ja obsega k m e tijsk ih pov ršin v povojnem obdob ju p rih a ja do vse večjih n asp ro tij v in tenzivnosti k m etijsk e p ro izvodnje: ob in tenzifika- c iji k m e tijsk e p ro izvodn je (v rtn a rstv o , sad ja rs tv o , v inog radn ištvo ) p r ih a ja do ek s tenz ifikac ije km eto v an ja n a m anj rodov itn ih površinah . V k ra jše m p risp ev k u G. B a r t a ob rav n av a in d u s trijo v m adžarsk ih vaseh. P osebno z gospodarsko re fo rm o le ta 1968 je p rišlo do m očne decen­ tra lizac ije in d u s trije in do h itre g a razvo ja a g ra rn o -in d u str ijsk ih kom plek ­ sov. P osledice in d u stria lizac ije podeželja so bolj ali m an j sp lošno znane; zan im ivejše je , da p rib ližno petino m adžarske in d u strije uv ršča jo v »ru­ ralno«, to je tis to , ki je loc irana n a podeželju . Z an jo je značilno, da je m an j p ro d u k tiv n a od ostale, in sicer zarad i za sta re lih stro jev , m očne p re ­ v lade nekva lific irane delovne sile te r z a rad i p re se lje v an ja m anj donosnih in d u s trijsk ih o b ra to v iz m est na podeželje. B. S ä r f a l v i je v razp rav i o s ta n ju om režja osnovnih šol n a m ad žar­ skem podeželju pokazal, da se m ožnosti k v a lite tn eg a osnovnega izobraže­ v an ja m an jša jo z redčen jem poselitve, posebno še v obliki m a jh n ih nase­ lij- V tre t je m delu so p red stav ljen e razp rav e o podeželsk ih naseljih . P. B e l u š z k y je na p rim e ru okrožja B orsod-A bauj-Z em plen izdelal zanim ivo tipo log ijo naselij. S pom očjo fak to rsk e analize, s k a te ro je obde­ lal po 24 znakov za vsako naselje, je izločil sedem osnovnih tipov pode­ želskih naselij. A. S t a s i a k je p red s tav il osnovne poteze p reobrazbe podeželsk ih n a ­ selij na P oljskem , p r i čem er je osvetlil vlogo la s tn iš tv a zem lje, m igracij in zaposlitvene sestave p reb iva lstva , g rad b en iš tv a in u p rav n e razdelitve. F. B ö c s k e i n a p rim e ru k o m ite ta Vas, ki v k lju ču je P o rabske S loven­ ce, an a liz ira le ta 1971 v reg ionalnem p la n ira n ju u v e ljav ljen h ie ra rh ičn i sistem razvo ja naselij. A v to r ugotav lja , da se je poleg dob rih s tran i poka­ zala v rs ta slabosti, p redvsem p r i razvo ju (o d m iran ju ) m an jših vasi in za­ selkov. V zadn jem p risp ev k u H. S z u l c u g o tav lja sprem em be tlo č rta po ljsk ih vasi v zad n jih tr id e se tih le tih . K ot pom em ben d e jav n ik p reob razbe je p o ­ s tav ljeno v ospred je p o ja v lja n je d ržavnega sek to rja v km etijs tvu . K lju b n ek a te rim , v slovenski geografiji že dobro osve tljen im stranem razv o ja podeželja, je zborn ik v reden pozornosti zarad i sis tem atičnosti p r i­ stopa večine av to rjev do obravnave geografsk ih prob lem ov podeželja, h k ra ­ ti pa om ogoča p rim erjav o dosežkov slovenske geografije na tem področju z dosežki po ljske in m adžarske geografije. M arijan K lem enčič Iz ostale inozem ske geografske in sorodne književnosti Steuer M., W ahrnehmung und Bewertung von Naturrisiken (Z aznava in v red n o ten je n a ra v n ih tv e g an j) . M ünchener G eograpische H efte, št. 43 K allm ünz R egensburg 1979, 235. s. G eografski in š t itu t T ehnične un iverze v M ünchnu se je ob pomoči E v­ ropske investic ijske banke v L uksem burgu vk ljuč il v p roučevan je učinkov fu rlan sk eg a poitresa 1976. P re d s to jn ik in š titu ta , prof. R. Geipel^ je z izsled­ k i sccia lnogeografskega raz isk o v an ja izpolnih 40. štev ilko M ünchener Geo­ g raph ische H efte (»Friauli-Soeialigeographische A spek te e in er E rd b eb en ­ katastrophe« . 1977). 43. štev ilka te period ike pa p rin aša izsledke ugotov- lja n ja , k ako p rizadeto p reb iv a ls tv o zaznava in v red n o ti n a rav n e nezgode, kako gleda n a po trebnost, u k re n iti nekaj p ro ti n jim in kako je psihološko n an je p rip ra v lje n o ozirom a p rilagojeno . O m ejili so se n a tr i, tam k aj n a j­ resne jše nezgode: po tres, podor ska lov ja in poplavo (T ilm en ta). K n jig a pom eni p rispevek k regionalni, geografiji F u rla n ije in k tis ti p a ­ nogi, ki jo v S evern i A m eriki, k je r se je najbo lj razvila, im enu je jo N a tu ­ ra l an d m an -m ad e H azards geography.^ P ro u ču je odnos m ed naraivo in člo­ vekom v ogroženih področjih , k je r je človek na m eji m ed um ikom in p r i ­ lagoditv ijo , in m o ra vedno rač u n a ti n a neko tv eg an je (riz iko). To pa je m anjše , če se m a te ria ln o in psih ično p rilagod i n a n a ra v n e k a tastro fe . P rof. R. Geipelv ki je p rispeval zak ljučno poglavje, poudarja , kako je znanje, kaj ve prebivalstvo, o vzrok ih in pogojih n a ra v n ih ka tastro f, o n jih o v ih p o ­ sledicah, kako računa, na n jihovo ponovitev v bodočnosti in kako je vo ljno sodelovati p ri zašč itn ih uk rep ih , po trebno za bo ljše reg ionalno p lan iran je , za in žen irje in politike. V kn jig i je ločen tako im enovan i rea ln i svet od onegav k ak o r tega do­ jem a prebivalstvo,. V p rvem pogledu je koncep iran zgodovinski opis p o ­ tresov in poplav, fosiln ih podorov in teh iz časa po tresa 1976. Za drugo obm očje, za podobo te h k a tastro f, k ak o r jo zaznava p reb iva lstvo , so n a j-