Žt 2._________________
Itbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana *1i v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
¦.',...........10   t
V,    ...........   5   »
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem l«tu ..Kailpot po GorUkem. in eradlSCanskcm" in rg.aiipot po Ijubljani in kranjskih mestih1'. dalje'dva'; [•rat v lotu „Vozni red ieleinic, parni ko? in poStaU »v«" ter mesočno prilogo nSlovenski Tehnik".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki* ulici ;:*v, 7 I. nad-str. v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek Ha aaročUabret doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi itt poslanice se račun i jo- ptfMVtit-vnrtah 6> tipkano 1-krat 16 v, 2-krat li v, 3-krat 1 i* v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — l.eilame in spisi v uredniškem delu 3U v vrsta. Za oliiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v soboto dne 4. januvarija 1908.
»Vbb za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Tečaj XXXVIII.
Uredništvo
se nahaja v Gospodi ulici 8t. 7 v Gorioi v I, nad ti
Z urednikom je mogoč-; govoriti vsak dan od 8. do 12
dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sena*
haja v Gosposki ulici 8t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in ogi&se je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n»
spadajo v  delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   ]a.
apravniltro.            , ...
..PRIMOREC" t^aJ>e,odvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto, S% 20 h' ali gld. 1-60.
»Soča« in.^^Priinoreo«"'se predajata v Gorioi v naSih knjigarnah in tek-le tobak«rfah: Sohwarz v Šolski ••• ul., Jellersitz v Nunski .uLffe^ljeban na tekaUSču Jos. Verdi, Peter. Krebtfj^ &$&&& ulici, I. Bajt v po-. kqpališčni ulici, I. Hatiussi^fulioi Formica, L Hovafiski v Korenski ulici Jt. 22; v'Trstu v tobakajni Lavrenčič na trgu^jjrfb Cjiserma.
avčič v Gorici.
Tolafoa it. 8S.
Deželnozborske volitve.
»Gor. Tiskarna«, A. Gabr$žck (odgov. J. Paboič) tiska in zal.
Razglas c. kr. namestnika v Trstu od 2*. pr. m., ki ga je priobčil rU.s>ervatore Trie-»tiuo", m glasi:
Ker je šestletna postavna doba deželnega zbora dne 2<>. decembra 11K)7. minila, razpisujem s tem v zmislu jš 2:». zakona z dne 12. septembra HK)7., dež. zak. št. 32 splošne volitve za deželni ?.bor poknežene grofije Goriške in Gradiščanske in določam, <!a .se imajo v tej kronovini voliti deželni poslanci te-ie dni in v tistih krajih, ki jih zakon odločuje, in sicer:
1.   Porami splošnega volilnega razreda dne 2. marca I i«O.«., in sicer:
Za volilni okraj a», kateri j? sestavljen iz mosta Gorica, iz krajne občine Ločuik, ležeče v političnem okraju goriškem, :u iz političnega okraja gradisčanskega, h-uenifii krajne občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Doberdob, /, glavnim voliM-em v (iorici; bi kateri obsegu politični okraj t J urica okolica tizv/eniši krajno občino Loenik, krajne občine Medana, Biljana, Kožbana, Devin in Doberdob, ležečo v političnem okraju gradiScanskemi kakor tudi politične okraje Tolmin in Hežina z glavnim voliščem v Šempetru pri (iorici.
Vsak volilui okraj voli 3 posknee. Volif.Ce je vsaka občina.
2.   Poslanci   kmečki h   o b 0 i u   dne   4.
marca 1 '.»os,, in sicer: za volilni okraj Gorica okoiica z glavnim voliščem v Gorici, za volilni okraj Gradišče z glavnini voliščem v Gradišču, za volilni okraj Sežana z glavnini voliščem v Sežani, za volilni okraj Tolmin z glavnim *"  voliščem v Tolminu.
Volilna okraja  Gorica-okolka  in Gradišče volita vsak   '.'>  p-o.-lance; volilna o- j kraja Sežana in Tolmin vsak 2 poslanca, i VoliSče je vsaka krajca oblina.             i
3.   Poslanci  me si t,  truov in  induj^ri- i
j a 1 u i h kraj r v due u, m a r c a 3'.' 0 *. 1. >
in sicer:                                                    [
/a volilni okraj   »- mesto   (iorica in   krajne j
občine Krmiti, Gradišče, Oervinjau, Tržič I
in Gradež;                                                ;
Za   molilni okraj  b»  krajne  občine   Tolmin,
Bovec, Kobarid, Kanal,   Ajdovščina,   Sv. ;
Križ  pri  Ajdovščini,  Se/aca  iti  Nabre- ,
žina. —                                                     [
Volilni okraj ai voli 4 poslance in vo- j
lilni okraj   bi ene^a poslanca.                    |
Vsaka izmed   zgoraj   omenjenih občin j
je volišče.                                                   [
Glavno volišče  za   volilni  okraj a» je [
Gorica, za voiilni okraj b» Tolmin.           :
4.   Poslanci trgovske  in obrtne zbor- ¦
niče dne 0. marca 1 L» o ?\ In sicer je volišče na sedežu zbornice, katera voli dva poslanci.
5.  Poslanci veleposestva dne 7. marca
19 0 8. in sicer:
Za volilni okraj a), kateri obsega mesto Gorica, politični okraj Goriea-okoliea, politični okraj tolminski in politični okraj sežanski, nadalje krajne občine Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana, ležeče v poličnem okraju gradiščanskem.
Za volilni okraj b), kateri obsega politični okraj gradiščanski razven navedenih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana.
Vsak volilni okraj voli 3 poslance. Volišče za volilni okraj a) je Gorica, n       n       »        »    b) je Gradišče.
JeMopraiosi l\mim
pred c kr. okrožno sednije v (iorici.
Že neštevilnokrat konatatirano deHvo je, da je na Goriško Gradiščanskem d^e Katjini Slovencev in le tretjina Furlanov oar. Italijanov; istotako notoriftno je, da davčno breme v taistem razmerju nosijo Slovenci, da torej plačujejo pretežno veČino davkov.
Po večini a slovenskim denarjem so torej plačani na Goriškem tako deželni, kakor državni uradniki. In vendar, uboga slovenska para, ki prideš pred kazensko sodnijo bodisi kot obtoženec ali zasebni udeleženec (poškodovanec) v slučajih, kjer morajo izreči svoje mnenje zdravniški sodni izvedenci, nisi tako srečen, da bi smel razumeti, kaj pravijo izve-denci-zdravniki. Če si koga poškodoval ali če ti bil sam poškodovan, nikdar ne izveS — če slučajno ne znaS laškega - kake vrste in kako težka je poškodba, kakšne posledice je imela, kako dolgo nezmožnost za delo je pro-vzročila; vsega tega ue izveš nikdar, kajti vse to sv govori in čita tudi ako nastopajo v razprati samo slovenske stranke, v blaženem italijanskem jeziku; kakor bi slovenskih strouk, ki so prizadete na stvari, cel zdravniški idd in zdraviliško mnenje čisto u i C: ne brigal o, kakor da bi bile le te zdravniške izjave sodnih zdravnikov edino le za sodnike in državnega pravdnika!
In vendar je velike važnosti n. stranko, da ve, kaj pravijo izvedenci o tej ali oni stvari, da lahko izvedeniškemu mnenju ugovarja, ga izpodbija, oziroma da lahko obtoženec temu mnenju prilagodi svoj zagovor ali pa poškodovanec svoje odškodninske zahtevke.
Vzrok temu položaja je pa dejstvo, c" a med sodnimi iz vede nci - zdravniki pri c. k r. okrožni so dn i j i goriški ni niti jed nega Slovenca zdravnika!
Ta položaj pa pomen j a eminentno in brezobzirno kršenje jednega najpoglavitnejših ufičel kazenskopi-avdnega reda, kakor tudi krSenje jezikovnih pravic slovenskega naroda na Goriškem.
.lustična uprava nima prav nobenega izgovora za to krivično stanje nasproti Slovencem, i:p noben način ne more opravičiti dejstva, da je dosedaj opustila imenovati vsaj d v a slovenska zdravnika kot sodna izvedenca.
Saj imamo v Gorici že nekaj let slovenske zdravnike, dobre zdravnike, ki so popolnoma moderno izobraženi in katerih znanje je opremljeno z vsemi pripomočki moderne medicinske vede.
In kar je največjega obsojanja vredno in kar mora v vsakem Slovencu obuditi največje ogorčenje: jeden izmed slovenskih zdravnikov v Gorici je napravil celo p on ud bo j u-stični upravi, da hoče prevzeti posel sodnega izvedenca, a visoka justična uprava je doslej to ponudbo jedno-stavno ignorirala.
Iz tega se da sklepati, da justičoa uprava naravnost prezira najprimitivnejše pravice slovenskega ljudstva na Goriškem, da doslej ni imenovala slovenskega zdravnika za sodnega izvedenca ne iz vzroka, ker je to pomanjkanje dosedaj prezrla, temveč ker le krivice ne&e odpraviti. Proti temu moramo kar  najodločnejše protestirati 1
Poživljamo torej visoko c. kr. justično upravo, da brez odloga odpravi to krivico in da nemudoma imenuje dva ali pa vsaj jed-nega zuravnika-SIovenča za sodnega izvedenca.
Izgovor, da je število sodnih izvedencev-zdravnikov pri goriški okrožni sodniji kompletno in da ni nobeno mesto izpraznjeno, ne velja, ker med laškimi zdravniki, ki so sodni izvedenci, so večinoma zelo stari in že jako zaslužni možje, ki so po vsej pravici vredni, da se na stara leta v pokoju malo odpočijejo in dajo mesta »rtoiua, morda tudi boljšim, ker moderno Lotuaženim močem.
Sicer pa, tudi če bi bilo število zdravniških sodnih izvedencev več kot kompletno — krivico je treba odstraniti 1
Štiristoletnica rojstva Primoža Trubarja.
„Slov. Narod" je priobčil v štev. od 31, m. m. sledeči proglas:
Slovenskemu narodu!
Prihodnje poletje poteče 400 let, odkar se je porodil na liašici, v ponižni vasi dolenjski, Primož Trubar. Kaj je Primož Trubar storil zrt svoj narod, je znano vsakemu izobražencu.
Stoletja se je zgrinjala nad našo ubogo domovino nepredorna tema. Nobene zvezde, nobenega žarka, nobenega upanja, da se obrne na bolje, Stoletja se je pogrezal slovenski narod v smrtonosno spanje in nihče ga ni budil, nihče drami., bilo je videti, da jt? zi|;:adol pogubi, zapadel pozabnosti. A tedaj je vstal mož, ki se mu je zasmilil ta narod, vstal je mož, ki je v svoji veliki eneržiji, v svoji železni volji sklenil, da mu postane začetnik boljše bodočnosti. In ta mož je bil Primož Trubar! Primož Trubar je bil prvi, ki je prižgal luč in posvetil v grozne temine, on je bil prvi, ki je pokazal svojemu narodu rešitve pot, pot do prosvete.
Po stoletjih je bil Primož Trubar Slovencem zopet prvi učitelj, on je sestavil prvi abecednik, on je bil prvi, ki je priredil slovenski pravopis, prvi, ki je pisal slovenske knjige. Trubar je bil prvi tudi, ki je delal na to, da bi naklonil svojemu narodu blago-dati šole in omike, za njegovega časa so se tiskale prve slovenske knjige, za njegovega časa ustanovila prva tiskarna v naši beli Ljubljani. Primož Trubar je prvi naš slov-stvenik, on je bii prvi, ki je povzdignil toliko vekov zanemarjeno slovenščino do časti kujiževnega jezika ter položil temelj slovenski književnosti, ki je poglavitni pogoj narodni posveti. Za Trubarja seje pojavila prvič tudi vzajemnost med južnimi Slovani. Trubar sam je pospeševal razvoj književnosti hrvaške in srbske, najboljši dokaz, da se je čutil Slovenca in Slovana!
Najsi bodo misli o nagibih, ki so do-vedli Trubarja do tega, da je začel pisati slovenske knjige, tudi različne, eno je go-. tov o: faktičnega uspeha na polju prosvetnega delovanja mu ne more odrekati nihče in nihče mu ne more oporekati velike ljubezni do naroda, kajti le ljubezen je zmožna tolikega napora, tolikega truda, tolike požrtvovalnosti. Ogromno je delo, ki ga je zvršil Primož Trrbar, ako upoštevamo težkoče in ovire, ki mu jih je bilo premagati in le mož velikega poguma in izrednih duševnih sil je zmožen, skončati kaj takega. Še dva dni pred smrtjo je delal Trubar na slovenski knjigi. Velika je bila 'njegova vnema, velika njegova ljubezen, velik njegov pogum in velik uspeh in zato ga po pravici prištevamo k svojim velikim možem. Brez njegovega delovanja bili bi zaostali Slovenci v prosveti in napredku za stoletja. Vsak narod bi slavil takega moža! Mi Slovenci pa smo čakali, da se je približala štiristoletnica  njegovega roj-
stva in nismo se zmisUJi, da bi dali vidnega znaka hvaležnosti, ki smo ga dolžni temu možu nasproti. Štiristo let poteče prihodnje poletje od rojstva velikega moža in začne se peto stoletje, a mi naj bi se še vedno ne iz-nebili sramotnega očitka, da ne spoštujemo svojih velikih mož? Ne, čast slovenskega naroda zahteva, da se zamujeno popravil V Ljubljani se je sestavil odbor za proslavo Trubarjeve štiristoletuice in ta odbor je sklenit med drugim, da naj se postavi tem povodom v Ljubljani našemu prvemu književniku primeren spomenik, ki naj bi tudi naše potomce opozarjal na njegove velike zab.uge. To namero more seveda odbor izvršiti le tedaj, če mu dojde pravočasno dovolj denarnih prispevkov. Obračamo se torej do vseh izo^ bražencev našega naroda, do vseh, ki imajo zmisel za veliko delo Trubarjevo z vljudno prošnjo, da nam priskočijo na pomoč in da ' vsak po svoji moči prispeva k Btroškom, brez katerih seveda ni možna izvršitev naše namere. Čas je kratek in zato je nujno treba, .da vsakdo brez odloga stori svojo dolžnost. Trubarjevega slavja se udeleže vsi slovenski narodi. Tem povodom bosta zborovali v Ljubljani avstrijsko slovansko časnikarsko društvo in društvo jugoslovanskih književnikov in Časnikarjev. Sramotno bi bilo, Če bi morali reči našim slovanskim gostom: Nameravali smo postaviti našemu prvemu književniku skromen spomenik, a naš klic med narodom ni našel odziva, naš narod se ni mogel povzpeti do tolikega navdušenja za svojega prvega slovstvenika, da bi bili mogli uresničiti to namero!
Prispevki  naj   se  blagovolijo  pošiljati blagajniku podpisanega odbora, gosp. polkovniku v p. M.  Lukancu pl. Savenburg v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 10. Odbor za proslavo Trubarjeve štiristoletuice: Častna predsednica: Franja dr. Tavčarjeva, predsednica »Splošnega slovenskega ženskega društva*. Častni predsednik: Ivan Hribar, župan ljubljanski in državni poslanec. Predsednik: dr. Fran ZbaŠnik, predsednik t> Društva slov. književnikov in časnikarjev". I. podpredsednik: dr. Fran Ilešič, predsednik ^Slovenske Matice". H. podpredsednik: prof. Rajko Perušek, predsednik »Pisateljskega podpornega društva". Blagajnik: M. Lukanc pl. Savenburg, c. in kr. polkovnik v pokoju.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Dornbergi. —- Letos sem bil tudi jaz pri polnočnici. Moj duh je splaval daleč tje nazaj, v Čase srečne mladosti. V duhu sem gledal bujne lepe slike betlehemske. Krasna noč, nebo posuto z milijoni brlečih lužic, Jezušček, Marija, sv. Jožef, pastirci, ovčke, vse to mi je razigravalo koprnečo mojo dušo! Nehote sem se hvaležno spomnil onih dobrih, nepozabnih duhovnikov, ki so mi vse te Čarobnosti zasejati v glavo in srce. Ah, to so bili pravi namestniki božji, ki so nas dvigali
proti Bogu ter nas uCili ljubiti se med seboj I kakor Bog zapoveduje.                                     I
Kar zabufie orgije in konec je bilo mojih I lepilCsanj I Neko ženfiče zakaSlja in moje duševne* oči  nehote zagledajo  žensko podobo. I Hud sem bil na njo,  iztepal  sem sem si jo iz   glave,   a mi   ni hotela  zginiti izpred oči I To je   bila  podoba starikave ženske z vidnimi ostanki nekdanje omamljive krasote! Šarža njena sicer ni posebno imenitna, a kljub temu se odlikuje po silovitem svojem vplivu na duše, ki so v njenem področju. Človek bi kniali rekel, daje ona voditeljica naše cerkvene in   posvetne politike v Dornbergu. j Ona daje migljaje svojemu gospodarju in on menda vidi v njej svojo velomožno gospodarico. Kar ukaže, to velja.
Odkar veje ta veter, naša cerkev ni voč I to, kar bi morala biti. V njej ni vee utehe, ni več poleta k nebu. Gnjusca politika je oskrunila vežo božjo, kajti tu se uči sovraštvo, razdor, škodoželjnost, maščevalnost, tu imajo svoj izvor razni grehi, ki v našem Dornbergu tako bujno cvet6l V takih žalostnih razmerah vera peša, peša, vera gre doli In vse to zlo je bilo zaneseno med nas. Plačujemo pa to zlo presneto drago. Kako smo še v temi J
Vidite, častiti bralci, namesto da bi pri j polnočnici iz mojega srca puhtela vroča molitev do stvarnika, rojila mi je po glavi politika, katero so naši g. nune? za ušesa privlekli v cerkev. Pradedje naši so sezidali cerkev sv. Danijela za molitev, naši trebušniki so jo pa spremenili v politično beznico in v šolo vsega slabega 1 Bog nas reši takih zdi-vjanih razmer ter nam odpusti, ako v oneča-ŠČeni cerkvi ne moremo več zbrano moliti 1 —. r —
u Domltrp je orožništvo zaplenilo lovsko puško nekemu Semoli iz Trsta, ker je lovil — brez za lov potrebnih dokumentov.
Iz tolminskega okraja.
Iz TolmiBI. — Občni zbor »Narodne Čitalnice* se je vršil dne 30. decembra ob precejšni udeležbi. Predsednik g. Vrtovec pozdravi došle člane in prosi, naj bi si izvolili drugega predsednika, ker je on z delom preobložen. Ta njegova že^ja se je upoštevala, in je bil g. Vrtovec za svoje zasluge v prid I »Čitalnici" soglasno izvoljen za častnega člana.
Sklenilo se je, da pristopi »Čitalnica" k »Zvezi nar. društev8 v Gorici.
Ker se ustanavlja v Tolminu javna ljudska knjižnica, odstopi ji »Čitalnica" vse svoje knjige, kakor je sklenilo tudi naše »Kokodel-sko bralne društvo".
Nato je sledila volitev novega odbora, ki se je dragi dan sestavil tako-le: Predsednik Dr. Ferfolja, odv. kand., podpredsednik R. F asan, c. kr. nadzemljemerec; tajaik Drag. Hude, učitelj, blagajnik Vikt. Kavčič, davčni asistent.
Iz ajdouskega okraja.
V Rihembergu je hlapec Leopold Čebron brez vzroka zabodel z nožem Janeza Furlana, in sicer v levo straa blizu srca. — Poškodba je težka. Čebrona je orožništvo aretovalo in ga oddalo okrajni sodniji v Ajdovščini.
Pred nekoliko dnevi je pa kmetski sin Janez Makovec iz Gabri j kmetu Luki Suban grozil z revolverjem, ker mu ni zadnji pustil po njegovi poljski poti voziti. — Makovcu je bil revolver zaplenjen in se bo moral zagovarjati pred sodnijo.
J si želi Lojzika za god ?
Lepo punčko, ki kliče: „mamaa, voziček — ter cel hrib Favovih prist-nih Sodenskib mineralnih pastil. Te pastile ima naša mala čez vse rada; in pastilam se imamo zahvaliti, da je vedno zdrava. Ste jo H kedaj videli bolno, ali pa kaSljati? Vidite, tako učinkuje redno uživanje Favovih pristnih Sodenskih pastill Poskusite tudi Vi; škatlica stane samo K 1*25, Dobe se po vseh lekarnah, drogerijch ter v trgovinah z mineralno  vodo.
Domače vesti.
Darovi za »Dijaško kuhinjo". — G. Franjo v Gorici je daroval 10 K. Jos. Goljevšček, trg. z lesom v Gorici, je poslal za odkup novoletnih   daril  20 K. Jos. Bavdaž, trg. v
Kanalu,   nabral  25. grudna v gostilni g. A. 1 Ravnika  4 K, k temu znesku  Neimenovani I dodal 1 K. Stavbeoi in zdravstveni odsek občine Kanal pod načelstvom g. župana A. I Križnica, ki je pregledoval novo poslopje A. Ravnika, je odstopil komiaijonelno pristojbino I v znesku 5 K. Eskamoter na Silvestr. večeru v Trg. domu nabral 7  K. Neimenovan št. 3. I je daroval 5 K in Neimenovana 1.05 K. Iz nabiralnika v Komnu je poslal g. Tomo Šorli 4-46 K. Nabiralnik  v  Marušičevi  gostilni v Solkanu je dal 20-61 K, med temi je nabranega v kavarni 6 K in y gostilni A. Može- 1 tiča 4 K. Nabiralnik v Fonovi gostilni v Sol- J kanu je prinesel za novo leto 1026 K. Na I račun mesečnine je prišlo 21   K. A. Remec iz Šempasa je poslal tri vreče repe. G. Maks Petrovčift, gostilničar v ulici Corta, je daroval 5 K. Igra Čip-čap-čorum na dan sv. Štefana pri Fonn K  5-86.  — Odbor   »Dijaške  kuhinje"   se  prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem   in nabiralcem  božičnih  ic   novoletnih I daril za toliko vzgledov rodoljubja!
40 lit 18 preUklO z novim letom  1908., | odkar izhaja »Slov. Narod". To je dolg4doba j trdega dela za slovenski napredek v vsakem ozira, dolga doba najhujših bojev za obstoj in pevzdigo našega naroda. »V stalnem krutem i boju z drugorodnimi  in domačimi sovražniki I našega naroda se je pospel »Slov. Narod" vi-[ soko na časnikarskem polju ter je  med SIo-I venci najbolj  uvaževan list,  in isto  tako v polni meri vspoštevan drugodi. Vsak Slovenec I pozna »Slov. Narod", vsi ga čitajo, tudi politični nasprotniki tako natančno, če ne še bolj kot svoje liste, pravi slovenski list je »Slov. Narod". Čestitajoč k 40-letnici  želimo listu največje mogoče razširjenje med našim ljpd-stvom v probujo ljudstva in v uničenje njega I sovražnikov!
Pevsko In  glasbeno društlO naznanja, da so
se pričele redne tedenske vaje za gospode
I vsak torek in petek zvečer od 8. naprej, za
I dame vsak ponedeljek in četrtek-od 6. do 7.
zvečer. Vabijo se vsi gg. pevci in pevke, da
I polnoštevilno zahajajo k vajam.
Ženski zbor priredi dne 15. februvarja pevski večer, društvo pa dne 4. aprila XII. koncert. Posebnih vabil se gg. članom pevskega zbora ne bo pošiljalo.
Pristop v zbor je javiti g. pevovodji J. Michlu.                                                               i
Peiskamu In glasbenemu društvu v Gorici poslala je za 1.   1907.   okrajna  posojilnica  v Bovcu 30 K kot  prispevek   za  vzdržavapjo j šole, za kar ji bodi javna zahvala 1
Imenovanja. -- Za vodjo zemljiške knjige pri okrožni sodniji v Trstu je imenovan sod-nijski oficijal Iv. Renčelj, za asistenta pri okrožni sodniji v Gorici pisarniški praktikant t Jos. Soban; za asistenta pri okrožni sodniji v Rovinju pis. oficijant S. Vitanovič.
Za družilo s?, Cirila in Matoda nabral gosp. Jos. Cian na Silvestrov večer v gostilni g. Iv. Batističa v Gor. Vrtojbi K 552.
tal darOTl. — Gosp. prof. X. je daroval po dr. Franko-tu »Goriškemu Sokolu" K 40 in »Solkanskemu Sokolu" K 40. Presrčna hvala 1
Za družbo sv. Cirila in Metoda je izro-I čilo upravništvo lista »Naš glas" došle K 4'10 | Živeli posnemovalci l
G. Maks Petrovčič, gostilničar v ulici Corta, je daroval »Slov. bralnemu in podpornemu društvu v Gorici" K 5. Srčna hvala!
Poslanec Štrokelj je imel napovedane  raz- i govore v Sežani in pri Rebku (danes je j v Komnu); v obeh krajih je bil dober obisk, I živahno razpravljanje. Vse težnje našega ljud- ] stva, zlasti gospodarska vprašanja, so prišle v J razgovor ter so se podrobno razpravljale. Po-I slanec je poročal tudi o svojem delovanju ter I odgovarjal na razna  vprašanja. Najlepša harmonija vlada med poslancem in njegovimi vo-lilci, vez, ki jih veže, je vedno trdnejša, kar j je le v dobro Kraševcem in Ajdovcem, ki so poslali v parlament pravega ljudskega zastopnika.
Enketa nad delegati klerikalcu In »airarcai*. —- Pretekli mesec so zborovali 4 delegate »agrarcev", na Čelu jim dr. Franko, z delegati klerikalne stranke. Zahteve,»agrarcev* so bile te-le: 1). »Kmetska stranka" pristopi S. L. S. kot agrarna frakcija. 2). V vod-I stvo S. L. S. pride primerno število »agrar-cev" (prišli bi 3). Pri volitvah v zakonodajne korporacije se mora vpoštevati tudi kandidate »agrarne" stranke. »Agrarni" delegat naduči-telj Križman se je potegoval za to, da se garantira  en mandat učiteljstvu. Ust »Naš
glas" bi prevzela združena stranka 4). S. L. j Si se zaveže, da bodo glasila dostojno pisana ter se ne meče po nepotrebi vere v politiko. Klerikalci s tem niso bili zadovoljni, in v strahu, da bi se pojavila struja, ki bi vero j napadala, bo sprejeli Še eno točko, namreč I ako se poskusi kršiti krščanska načela, potem bo pa skupen odpor. Po enketi se je pričakovalo, da pride zdajpazdaj do popolne zdru- j žitve med »agrarci* in klerikalci. Vodstvo S. L, S. pa je odbilo točko, da bi vstopili »agrarci" kot agrarna frakcija v klerikalno stranko, češ, če bi jih pnstili kot agrarno frakcijo med se, bi priznali, <la niso nič delali za kmeta. Zato jim ne privolijo nikake politične samostojnosti, ampak naj vstopijo kot navadni pristaši v stranko. Poprej že je bila odbita Križmanova zahteva glede garancije učiteljskega mandata. Vodstvoklerikalne i stranke je odbilo tudi zahtevo, naj bodo nje-| na glasila dostojno pisana ter naj se vere in | njenih naprav ne vlači t javnost. Klerikalci i pravijo, da morda je bilo kaj takega, ali i javno tega no morejo priznati •, to bi bila ! samoobtožba. Drugače pa zopet pozdravljajo pristop. — Klerikalna stranka je torej pravzaprav vse odbila »agrarcem". Če bi ti pristopili k stranki, bi jih pometala med svoje pristaše; nekaj Časa bi brcali kot »agrarci," čez Čas pa se prelili v pristne klerikalce — in o kaki »agrarni* stranki bi ne bilo ne duha ne sluha več. Tako vodo je napeljeval dr. Franko na svoj mlin na shodu v četrtek v Gorici.
Klerikalci govorijo (povdarjamo klerikalci !), da je vodstvo S. L. S. nekako oblju-j bilo dr. Frankotu kandidaturo in podporo, ali dr. Franko da se ne zadovoljuje le s praznim imenom poslanca, marveč hoče biti tudi deželni odbornik. Radi tega so napovedovali že naprej, da bo na shodu vabil k vstopu y S. L. S. Tako se je tudi res zgodilo. Toda Frankotova želja o združitvi s klerikalci se ni izpolnila, zategadel se najbrže ne izpolnijo tudi druge želje.
Če H mili dr, Franko, kako zabavljajo čezenj razni »agrarci", kako da jim je vse za-vozil, kako da ni za voditelja; Če bi vedel, kako so zabavljali tudi v četrtek, ko jih je hotel pahniti klerikalcem pod noge, bi vrgel vse skupaj proč ter jih zapustil! AH je zabavljanje opravičeno ali ne, o tem ne bomo tu razpravljali.
Skoro bo leto dnij, odkar  obstoji   „a-grarna" stranka   — in kaj je ž njo ? Kar je bi'-     A% bi se bil dal lepše obrniti, ako bi se        ostalo pri prvotnem glavnem namenu: ustanoviti kmetsko stranko v pra- I vem pomenu bes ede.   To je  bilo sim-j patično vsem. Ali mešalo se je in mešalo in dr. Franko je skuhal čudno črno juho. Ni še J leto  dnij, iu   že se vidijo   —  nameni   čisto druge smeri kakor prvotni. Ljudje so razočarani. Potem naj sodi vsak sam, ali je prav ali ne, da se zabavlja.
Dr. Franko prsti narodno napredni  stranki. —
Na shodu v  četrtek je  nastopil dr. Franko odločno proti narodno-napredni stranki.   Sla- j vospeve je pel klerikalni, kako da je postala demokratična, povdarjal zopet  in  zopet krščanstvo in krščanska načela, zgražal se nad I svobodomiselnostjo : da kdor je svobodomislec, J zamotava krščanstvo,  da naše ljudstvo ni za svobodo, da tega se ne sme reči, da je vera I postranska stvar, da napredna stranka ni od- 1 kritosrčna, da ima svobodomiseln program, pa | ga ne izvaja, nazadnje je privlekel še razpo-I roko na dan. Le to je še manjkalo, da bi bil i rekel, da mečejo  »liberalci"  križe iz šol, pa bi bil dr. Franko popoln dr. Pavletič ali kak drug kak-sveti klerikalni mož! —  Da tisto klerikalno krščanstvo   ni   vredno piškavega i oreha, o tem smo na jasnem. Kar se tiče odkritosrčnosti, naj  dr. Franko kar lepo molči, j Kar ima stranka  v programu,   tega se tudi drži.   Menda bode doktorja  svobodna  šola! I Kaka ima biti svobodna šola po programu na-I rod no napredne  stranke,  to se je že dovoli I pojasnilo ter razložilo. Kdor po onih pojasni-i lih drugače govori,  ta ali nekaj  nalašč pod-I tika, ali pa ž njim ui mogoče resno govoriti. I O odkritosrčnosti ga vprašamo: ali je to od-I kritosrčno,   da se  goni  kmete v  klerikalno I stranko, pa se ne pove pravega vzroka k temu ?! I M, k sreči so pravi  vzrok ljudje  sami uga-I nili ter zategadel dali dr, Frankotu v četrtek I tako nezaupnico, da jo bo pomnil  svoj živi I dan. —
j           Tudi razporoko je porabil  dr.  Franko
I proti narodno-napredni stranki. V strahu je I bil za zakrament svetega zakona. Kaj bo z I zakramentom, če bi se uvedla razporoka V I Prav pridigarsko je govoril, Narodno-napredna
stranka nima nikjer v svojem  programu razporoke, tudi  niti jodne  take  besede,  po kateri bi se dalo sklepati, kako sodi o raz-      j poroki. V »Soči" pa se je samo razlagalo, kaj je razporoka. Sedaj pa vihtijo klerikalci, iu ž njimi dr. Franko, razporoko proti narodno-napredni stranki I  Ali je to spodobno? — Nd, dr. Frankotu je bilo na tem. da pripelje ljudi, katere je smatral za svoje, v klerikalni tabor ter dobi za to odškodnino.  Nastopal je kot       j kandidat za klerikalni štab. Dobro  se je bil pripravil, izvrstno je znal, izpit pa je prestal s slabiči vspehom,  ker  v    klerikalni   tabor vstopi lahko   sam  — drugi  ne  pojdejo za       J njim.                                                                        i
Kako le govoril dr, Franko 21. aprila 1907. pri     j Si. Luclp In kako 2. Ja«. 1908. i (talci. — Na      j jako lepo yspelem shodu pri  Sv. Luciji 21.       < aprila 19077 je govoril tudi dr. Franko. Očr-tal je dosedanjo nesrečno politiko »Sloge8 io       i njenega vodjo dr. Gregorčiča (klici Pajerčičl)       j navajal vse krivice,  ki so se godilo Slovencem tolika v političnem  kolikor v gospodar-i skem  pogledu  v deželnem zboru in odboru.       j | Omenjal je krivice pri podeljevanju podpor, I pri   imenovanju uradnikov, pri uradovanju v deželni hiši, pokazal v jasni luči,  da se je vse    to    zgodilo   s   privoljenjem Sioginih poslancev, ki so zavozili naš politični voz v tako blato, da bode treba de-       i setletja neumornega dela, predno se ga izvle-i če h njega. In končno Še novi volilni red  za   deželni  zbor!   Že na splošno       ] krivičen ime še  to  lastnost,   da je z istim       j Gorica   izgubljena   za   Slovence. Res je,  da nam je ostalo upanje, da volilni načrt ne postane zakon, če občine proti njega potrditvi ugovarjajo,   a tudi to upanje se izjalovi,   če  volimo  v državni zbor može tete stranke, ki je zakrivila to zlo.   Kajti z izvo-I litvijo Sioginih mož  bi  ljudstvo potrdilo in
I odobrilo dosedanje postopanje istih i t. d.....
»Sloga" je sicer prenehala, ali nastala je S. L. S. z istimi možmi in istim voditeljem dr. Gregorčičem. Samo drug plašč se oblekli, i drugače se niso čisto nič spremenili. — Komaj 8 mesecev je poteklo od onega lepega govora dr. Frankota pri Sv. Luciji, iu kaka prememba. Kar je prej grajal, sedaj hvali. Obsodil je bil Gregorčiča, sedaj leze pod njegovo komando t! O tempora, o moreš!
Po shodu agrarns stranka. — (Z Vipavskega). Toliko bedarij, kolikor jih je nagro-madil g. dr. Franko v svojih izvajanjih na agrarnem shodu dne 2. t. m., vendar nismo pričakovali, čeravno se nam je namignilo od več strani, da bodemo razočarani v nadah, ki se jih je stavilo v tega doktorja pravde, ki pa bi lahko nosil povsem rimskega doktorja naslov in jezuitsko haljo.
Čudno, povsem čudno iu nerazumljivo je, kam je ta doktor jahal na svojem kljusetu, da bi dosegel samo eno, in tudi če drugo vse hudič vzame — mandat! Kaj kmet in njegove potrebe!
Mandat mu dtfi, in nič drugega iu tudi, Če pride iz črnih rok! Doktore, doktore l Inteligenten agrarec vetdar ne more biti tako kratkoviden, da bi ne vedel, kaj ste nameravali s svojimi izvajanji.
Strte so nade, Šli so upi po vodi, a mi ne splavamo za Vami! Le pojdite, kamor Vas srce vleče, le se'poljubite s S. L. S., 1 e ud a-rite v kravjo kupčijo za mandat, a mi Vas zapuščamo, ker nočemo in ne moremo za Vami!
Mislili smo, da ste idealni, a smo se va-vali. Vendar imate čez 40 let, a nikjer se niste pokazali, da čutite in delate za kmeta ter da hočete delati zanj, in tudi sedaj se ne [ marate in ne morete pokazati, kakor ste sami pokazali na shodu.
A pregovor pravi: Kdor mlad ne dela, tudi star ne more iu ne zna.
In vsled tega podajam tu svoje mnenje,
ki je: »Najbolje bi  bilo za Vas in  tudi za
agrarno stranko, da Vi odstopite od vodstva,
ker drugače bode agrarna stranka najbrže pri-
I siljena, da Vas bode morala odstaviti od te
I častne službe."
I           Menda ste slišali levite, ki so se Vam
I brali pri shodu, in če ste mož, morate izvajati J konsekvence. Nobeden se ni oprijel Vaših iz-j vajanj, ker so vsa za nič. I           Moža, ki  hoče  igrati   slepomišenje, ki
I hoče biti klerikalec po sili in tudi hoče druge I zapeljati v ta nečedni tabor, ne maramo in i nočemo za voditelja. Mi hočemo biti neod-[ visni od klerikalne stranke in rajši s hudičem I kot s to gadjo zalego, ki povsod in vedno I škoduje kmetskim interesom, ki je le duhov-
U—.------1
Glavno zastopstvo za Avstro-OgrskO: ft.Tb.Gimtzert, Dunaj IV/l.Grosse Nengasse 27
ska stranka, a duhovnik je nasprotnik samostojnemu kmetu!
Za Vas jo najbolje, da se zlijete in ob-jamete s to zalego, če Vas srce tja vleče.
Ofelia, gen' ins Kloster, geh'1 tako bo dobro za Vas in za za nas, ker se znamo brez Vas boljevoditi, kakor bi nas Vi vodili. —
Prihodnjič pa o posameznih izvajanjih g.
i rim. doktorja, ako mi\dastv g. .i^jpJk,Lpro-
, štora. (Prosimo! Uredništvo.;                      ; 'T
Jeden v imenu več agrarcev.
„Nli fllaj",   glasilo   »agrarne*   stranke,
: včeraj ni več izSel.  Dr. Franko je po shodu
v Četrtek vstavil list.           ,   ^^   .
,Soriiki noškt podružnici druibs "si. Cirili in \UUi bo imela n& dan sv. Treh kraljev svoj — drugi ustanovni občni zbor. Prijeli smo, ta oklic:
V  smislu podružničnih pravil in na poziv družbinega vodstva sklicujem na dan sv. Treh kraljev ob 11. uri v dvorano »Slovenske Čitalnice" v Gorici — občni zbor.
Dnevni red: Volitev načelstva,
V  Gorici, 3. jan. 1908.
A. GabrSček b. namestnik predsednika.
Onih si. Mohorji li Grogorčlč«vs poniji. — Pod tem zaglavjem je priobčila »Soča" v Štev. 149. notico, v kateri se izraža bojazen, „da bodo ljudje, ki odločujejo v Družbi, skušali prikrojiti izdajo Gregorčičevih poezij, tekG, da ^glave in srcawa pesnika ne bo mogoče spoznati u njih." Na to se nam poroča iz odbora Družbe sv, Mohorja to-le: „Gospoda A. Medveda je odbor samo naprosil, da izbere za Družbo vse tiste Gregorčičeve poezije, ki so najlepši biseri in najznačilnejši za pesnika; prepustil mu je po« polno svobodo pri izbiranju pesnij, ni mu dal nobenega navodila in je sprejel njegovo zbirko čisto brez najmanjšega ugovora. Mohorjani bodo torej prijeli v krasni knjigi zares izključno tiste pesmi, katere je izbral gosp. A. Medved zgolj po svojem finem pesniškemu ukusu —- saj je minul čas, ko so se uveljavljala napram Gregorčičevim poezijam tatii druga merila. Izdaje teh nesmrtnih poezij ni priredil A, Medved za odbor Družbe sv. Mohorja, nego za nebrojne čestitelje Gregorčičeve, ki so v vseh naših političnih taborih. u — Prav, jemljemo na znanje! Ko izidejo poezije, se bomo mogli event. sklicevati na to izjavo.
SUfbeii piliti kOBiJirjI Robert Carrer v Trstu, Gustav Stedrv v Ljubljani in Friderik Crepaz v Gorici so imenovani višji stavbeni komisarji.
PlStll llttnlll Guidfc Vidovich v Trstu, Franc Matjaa v Ljubljani, Eugen Francovig v Gorici, Fran Podboj v Ljubljani, Herminius Giacicb, Ljudevik Vodopivec, Martin Burich, Krast Taft in Narcis Udovissich v Trstu, nadalje, poštna oficijanta Franc Bernardi® in Ed-gar Miani v Trslu so imenovani poštnimi asistenti.
Plltll leiček, ki se vrši danes ob 8. uri /večer v dvorani 8Čitaliucea, na katerega se slavno občinstvo ponovno opozarja, obeta biti jako zanimiv iu zabaven. Nadejamo se obilne udeležbe.
Obenem se naznanja, da se priredi drugo soboto, dne 11. t m. v omenjenih prostorih veliki zabarai nHt z bogatim in mič-niia vsporedom, katega priobčimo prihodnjič,
»Prilirski list" je pričel novo leto s tem, da se je nesramno zagnal v poslanca Štreklja. Piše iu laže o njem, obrekuje ga in mu jemlje čast, da je sramota! Podla je tista baraba, ki toliko piše in tako nesramno laže in blati poslanca Štreklja. — Poznamo tistega izprijenca. Trudi se zaman. Volilci so zadovoljni s Štrekljem pa tudi drugi, ki ga niso volili — pa če prismojena baraba še toliko bevska po farovškem listu ter laže na krščanski podlagi 1
V Sleparji!!* ljHtfStia so priredili klerikalci nekak socialni kurz v Gorici. Z veliko težavo
in nemalimi stroški so privlekli v Gorico nekaj backov, katerim razlagajo reči, katerih ne razumejo. Pravijo, da jih je 200. Ker glede* števila klerikalci vedno lažejo, jih mora biti polovica manj.   In   kakšni ljudje!
Splašenl konji. — Na postaji državne Železnice se se splašili včeraj konji špediterja Obizzija ter tekli s kolodvora čez Korenj po Gosposki ulici do Rttštela, kjer so jih šele vstavili. Pravi čudež, da se ui zgodila nikaka ntesre^a* ^ "^r*^*        ****—*
Ajdovsko - Vipavska podružnica slov. planin, društva bo imela svoj redni letni občni zbor dne 11, januvarja 1908. ob 8l/s uri zvečer v hotelu Šapla v Štariji s sledečim dnevnim iredom: 1. Nagotror predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Slučajnosti in nasveti,----------------------------------.......--------
Uzoren poncčni Čuvaj. — „Impresa della guardia notturna" (Podjetje za ponočno čuvanje), ki se je ustauovila letos, ima v službi nekega zagrizenega 20 letnega Laha po imenu Avgust Flamio iz Gorice. Najemnik Gian Vittorio Quaini je Utralah. Seveda sprejema le zagrizence v službo. Danes zjutraj ob 3. ure je prišel Flamio v kavarno C. na Travniku. Tam je jedel in pil. Bil je nekoliko opit. Ker je le dolgo sedel, je natakar pra-šal plačilo. Flamio se razjezi ter reče natakarju : „Lei b un porco di ščavo e suo padron anche." (Vi ste slovenski prešič in Vaš gospodar tudi). Ker se j'* le še surovo obnašal in celo potegnil neko ostrino iz žepa ter pretil natakarju, da mu razpara obraz, so šli po redarja, Prišel je Humar ter aretiral „tnožau, Flamio je žalil stražo in rekel, če bi imel revolver, bi bil vstrelil danes dva. Na policiji se je vedel aragantno. Sedaj „čuvatt zapor.
O uničevalcih plitev dobivamo pritožbo. Streljajo jih posebno po Šempetru, Vstojbi in še drugod; »lovci" prihajajo kar na dvorišča brez dovoljenja ter streljajo na vse strani. Tako je bilo o božičnih praznikih, na novega leta dan, za te praznike se jih zopet bojijo. Orožniki naj bi malce prijeli *e uničevalce tudi koristnih ptič.
Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr.
Dobro domaČa Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Ankflr-Pam-Expelleru), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Gena je nizka: 80 v, K 1'40 in 2-— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
Zveza narodnih društev.
DRAMATIČNA PREDSTAVA, določena za jutri V Trgovskem Domu, je radi bolezni igralke Danilove odpovedana.
Oni, ki so že kupili vstopnice, dobe" povrnen denar proti povračilu vstopnic v knjigarni v Trg. Domu.
Predavanja rPresvetl'\ - Ciklus že naznanjenih predavanj „13 m e t n o s t in uživanje umetnosti* (predava dr. Ozvald) se otvori v soboto, dne 4. jan. ob šestih in Četrt zvečer v ^Trgovskem domu". Predmet prvemu predavanju tega cikla bo: »Razlika med antično in moderno umetnostjo".                     »
Akif. far, društva »Mrlja* otvori jutri 5. januvarija 1908. ob 10V« predp. v Sovo d n j a h 8vojo četrto knjižnico. Z otvoritvijo so združena 3 predavanja, in sicer predava g. dr. D. Puc „0 narodni samopomoči", cand. iur. F. Cigoj o naši šolski „družbi sv. C. in M.B in cand. iur. L. Bo bič -O samoizobrazbi".
Društvo nNldau i Sevodnjah namerava prirediti 12. t. m. veselico s šaljivim vsporedom in javnim plesom.
' iz knjižnica »Narodno Pranih" je vzelo meseca novembra pr. 1. 193 strank 289 knjig, meseca decembra pa 152 strank 265 knjig. Iz Podgoro, (Zahvala.) — Da je veselica podpisanega društva dne 29. decembra 1907. tako dobro vspela, gre posebna čast g. voditelju Jo8. Budalu, kakor tudi g. K. Vugi, katera sta pevski, oziroma' tamburaški zbor tako lepo izvežbala. Podpisani odbor si šteje v čast izreči jima tem potom najiskrenejšo zahvalo za trud in požrtvovalnost, ki sta {o skazala pri izvrševanju omenjene naloge. - -Nadalje se zahvaljuje igralcem za res lepo igranje, kakor tudi vsem onim gospodom, ki so preplačali vstopnino, kakor tudi gosp. Št. Bregantu za naklonjenost radi prepustitve dvorane. — Hvala tudi slav. domačemu občinstvu, ki nam je šlo na roko z obilno udeležbo. — ODBOR pevskega in tamburaš-kega društva »PODGORA«.
Trgovsko - obrtne ta gospodarske vesti.
Protest kanaosakov proti vladi. — v Trstu
je bil sestanek kamnosekov, na katerem se je govorilo o propadanju te industrije, Nova sodna palača v Trstu se gradi iz umetnega kamna, da se tako prištedi 400.000 K. Na ta način se je Stedilo tudi pri gradbi -a-mestniške palače. Število kamnosekov pada. Proti ?ladi se je na tem sestanku ostro govorilo.
Moll-ov Seidlifz-prašek
|e za na želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo, Katero ima prednost pred vsemi drngimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2 -
Ponarejanje se sodntjsko zasleduje,
MoII-pvo Franc, žganje In sni
-MffUjt.
za ribanje života. — BoleCino olajšujoče in okrepCuJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsako vrste. Orlgr. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah ! in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. CristofoletU,
A. Gironcoli.
Politični pregled.
Predsednik avstrijska delegacije je poslal delegatom poziv za izlet v Trst, Pulj in Reko, in sicer 13. t. m.
Zikij Ima Italija civilnega tojneia ministri ? — Zategadel, ker vlada upa, da po tej poti dobi lažje potrebne svote za utrjevanje mej proti Avstriji.
NIŽJimtrljsM dežllnl Zbor je sklican na 8. januvarja. Zasedanje bo trajalo le nekoliko dni.
Odlikovani mlnlsterska predsedniki. — Uradna
„Wiener Zeitung" in uradni list ogrske vlade priobčujeta cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim cesar podeljuje ministerski-ma predsednikoma bar. Becku in dr. Wekerlu v priznanje njihovih izrednih zaslug pri sklepanju nagodbe velike križce Štefanovega reda.
Razne vesti.
Neredni delavski organizacija v Trstu priredi
danes I. veliki ples   v  veliki dvorani  nNa-rodnega Doma" v Trstu.
Brzoilak, ki je Sel včeraj zjutraj iz Trsta, jo vrgel 21 letnega A. Easana iz Buzeta, delavca, v jarek, Sel je Čez progo, ker se mu je mudilo na delu. Eacan je ostal mrtev.
Pogumna deklica Id Iti. — župan v Coie-
hestm na Francoskem je izročil te dni lOletni
Lily Bipton častno diplomo in križec pariški rešilne družbe, ker je meseca avgusta lani pogumno potegnila iz vode nekega dečka, ki se je potapljal, pa bila pri tem sama v nevarnosti.
»Divjega moža" so našli v občini Hilden-berg na Francoskem. Imel je dolge lase, dolgo brado, dolge nohte, bil je ves zamazan in govoriti ni znal, le neke Čudne glasove je spuščal iz sebe. Mislijo, da je s kake ponesre-čene l&dii6
JVOJO mater zabodel. —Posestnik Janez Mi-helič v Sneberjih pri Ljubljani je zabodel svoje mater. Živela sta v sovraštvu radi pre-užitka.
Kako narašča Dunaj. - Leta 1860. je dosegel Dunaj polovice prvega milijona prebivalstva. Leta 1891. je imel Dnnaj že .1,384.282 prebivalcev. Leta 1900. že 1,648.335, sedaj je prekoračen že drugi milijon in ako pojde tako dalje, bo v 25 letih dosegel Dunaj tretji milijon prebivalstva.
Hlid mraz. — V Galiciji v Lvovu je prišlo na zdravniško postajo 130 oseb, katerim so vsled hudega mraza omrznila ušesa in roke. — Izredno hud mraz je v RuBiji —¦ do 35 stopinj pod ničlo.
Bivši ruski poslanci obsojani v ječo. — Vsi bivši poslanci ruske dume, ki so podpisali znani viborški mauifest, so bili razen kmetov Ahdanova in Djačenka obsojeni vsak na trimesečno ječo. Obsojeni izgube s tem volilno pravico. Mnogobrojno občinstvo je prirejalo obsojencem navdušene ovacije.
Dobro službo
dobi zdravo, čedno, nepokvarjeno dekle od 15 let naprej. Služba je v jako lepem kraju. Gospodar in gospodinja sta Slovenca. Dekle si v tej službi lahko veliko prihrani. Želeti je I poleg slovenščine tudi znanje j          nemščine in laščine.
i    Informacije v našem upravniitvu.
Hotel
jrizlaiei jeleni"
V pondeljek 6. t. m. se priredi v hotelu „pri zlatem jelenu"
Velik koncert.
Pri koncertu svira vojaška godba.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina 40. fin.
Postreglo se bode z izborno pijačo ter različnimi jedili. Kot posebna delikatesa bo na razpolago priljubljeni
MSFAMFERKL".
Za obilen obisk se priporoča z vele-spoštovanjem
A. Dekleva.
Naznanilo.
Jutri, v nedeljo dne S. t. m. se otvori m
restavrant Jeras
vis-a-vis južnega kolodvora. P. n. gg. gostom se lahko postreže z izborno vinsko kapljico in pivom ter raznimi ukiis-
nirai jedili.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
?. 3eras,
lastnik.
V soboto dne 14. decembra ob 4. uri popoludne
se je otvorilo
skladišča c. kr. priv. mnihovgraške tovarne čevljev.
PAROBRODNA DRUŽBA
Seoerno-nemski fooyd-Bremen
(IIORDDEUTSCHER LLOVD-BREMEN)
Redne parobrodne črte  iz Bremena  v  Novl-York,  Baltlmore,
Gaiveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije,
Avstralije itd.
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.  .
li velikih najmodernejih parnikov v delu. 201 manjših parobrodov.

Farobrodi Nemškega severnega Lloyda:
178 velikanskih brzin parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.0(0 ton.                             .    .
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.            ,                                                 ...
Vsega skopaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortomT
ki preplovejo ocean v 4 dneh. »*- 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih =^ Cene zmerne...Dobra-hrana na paratku. ™-^
Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina  1.
Telefon št. 2068.
F. STUMPE
MZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Žage v Soteski (last verskega zaloga).
Lasten železniški tir Gorica drž. kol. — Solkan
~s»3§fr«$Š&@~
{iOsreflip Toflstvo: Trst Anfirona flella Torre l\. 1.
h       Intarurban. telef.: Gorica št 74, Trst št. 1631. -   Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan;  Trst, Via  Rettori   l,   Via  Lazzaretto  Vecebio   32; i Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. I Zastopstva: Egypt in Levanta* Tposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
|    Izdeluje pohištvo yseh slogov, ter vsa stavbena dela.
!                Tehnični in fotografični zavod v Solkanu.
'   Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. i d,
j      Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°.
j'Zadružne glavnice K 30.000. — garancijska reserva K iEO.flOfl. — Reserva za izgube K 21.000. j ! Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. j
Lekarna   Cristofoletti v gorici na travnika.
1 Ilrskino (štokfiževo) jetrno ojje. Posebno sodstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno-rraene barve po K140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporoč-ljiva  otrokom  iti dečkom, ki so nervozni iu nožne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo
vse kostno bolezni, žiezai otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
~                  Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.  =====
OPOMBA. OJje, katerega naročam direktno iz Norvegrje, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim   čč.   odjemalcem glede Cistote in
=====   stalne sposobnosti za zdravljenje.   ==
Gristofolettijeva pijača iz kine in žeisza.
najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim ojjem. =   Ena steklenica stane 1 krono   60 vinarjev.   =
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! j-,
Pozor!
Zdor bofe dobro In hitro potovati s francoskimi parobrodl fes Hati* t Ameriko, maj pite pred odhodom od doma ifc pojasnila m« nalo
============zz=: najstarejšo firmo                          "•
Zwilchenbart, Basel (Švica) tatrtltatajku 1
Za dobro In hitro ekspedicijo se garantira.   /
Varstvena znamka: „Sldro"
iLinioient. Ca p si c i comp.
^^~"                  Nadomestek za                  m^^^^
Anker-Pain-Expeller
Je povsod pripoznano kot  najboljše I sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno I
80 vin., K 140 in 2-— se dobi po I vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako I priljubljenega domačega zdravila se je j posluževati le originalnih steklenice v I žkatijah z našo varstveno znamko „si- j drom" ker le tako je zagotovljeno, da j je izdelek pravi.                    |
Dr.RICHfERJEVAISKARNA           1
TSl      fc „*Iatem leva" v Pragi     I 4»\a EHsabetheasae Štev. 5 nova. If*l
| Elisabethgasae Štev. 5 nova. ___On»Tno nrpoinjinje.-------
Največji d&bftekl
Mark 600.0001
Naznanilo
sreče.
|Za dobitke pm-lira država
Žrebanje 15. in 16. februarja 1908. Vabilo k udeležbi
dobitnih šans
1 dobitek k 40.000 Mk,
1     »      »30.000   »
7     »       »-JO.0O0    »
1      »        » 1;'>.<)00  •»
t      »       - 10.000    »
0     »       »   r>.00<>   ¦-
tt         »             :      .1.000    »
3     »        «•   2.0<)'i    »
9     »       »   1.000    =>
3     *       »      JJOO    »
200   »
181
pri denarni loteriji, z* katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonou 841.476 ITlark dobitkov.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk. 1 » »20O.O0H . 1 » » «0.000 » i » » 50.000 » 1 » » 45.000 » l » * 40.000' » l » » 35.000 » 1 » » 30.000 » 1 dobitek » 100.000 » 1 » » 60.000 » i      »      •   50.000   »
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek 1. razreda znaša v srečnem slučaja 50.000 Mark ter se zvi§a v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razred« na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v (i. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
Za žrebanje II. razreda, katero se vrSi dne 15. in
1(». januarja 1008. je plačati:
za celo originalno srečko K 14 40
.,   pol           „             „    „   7-20
„   četrt       „           „     „   360
Vloge za ostale razrede, kakor tadi natančno določilo dobitkov ie razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdoleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti pnzetju ali pa proti naprej piačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreč kanja takoj, ali pa vsaj do
14. januarja.
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschiift v HAMBURGU.
Žene!
Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Vaše sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piSe : ^Priporočala bom vsakemu Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*.
Arhitekt S. v M. piže: »Za izborno postrežbo 8e zahval j njem. Pri moji ženi je Vale sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti poSiljatvi 1 marke nemške veljave (tadi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. ________Za odgovor naj se priloži znamko._________
Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo
Tfcierrtf iv balzam
z z''!«?n'j nuno. 12 malih aJi *i d\-jiu-.t»h stPkl»-nio ali 1 \,.jka sji''< ijalna  st»'kl> uira   -j   i»:iti«nt.;-
vjflirn zamaSkom K 5«   . Thierry-jevo Centifolijno mazilo pr<iti   \fi"rn.   h»-   tukj   ¦/.;Lst.L:\<lit'.i r.iiiaiK,   wi"tjeri!,   tt.l    'J   l:i.{-'*& K  3-60  |«"-i!ja i- |.r.,t: pn-l-
plačitu /.tn>"ka aH ji«j>v.'.t.«tju. Obe domači sredstvi sti najbolji povsod znani in starodavni. Na:-..</ih naj s- ii^S.r.i: Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Slitinl. Zal<j^a  skon.   v   ivi,   |('k.irria!i.   Mr-^aiv   s   tis..cVii.u.; f/riginalniini /ahvalnirni pi.smi za-t.>itj in j.t^tnino pr.isti.
Pijanosti ni ueč
Uzorcc tega iadeznega izdelka „C0ZA" se posije bresplačno.
Miru m« dati v kavi, v rnlcku, v pivu. v \inii a'i v j.-dilih no da i-i pivce t.i ?ii|.a/.il.
I'ni.:..k „C0ZA" uO-iiku;.- {-.i-lnih,, tak->, <la -i- pivca pii-tHdi n\W.\ ,\ in vh.^ alk<-J,nlnf. iti i()<i?c«» pij^c. l\\ pr.w-k d-;»ji» tak'* mini) in ^vam, da. mu j,m s.-ncj) dati ž.-na. v,tra ali hri dutiiV.ka, r.<- da Li on zapazil, k »j ]-' ic-,!iit"iio pruv/ioiiloiij.^vi, ozdrav-Ijt-njn.
1'iuV.fc „C0ZA" j.'  pi.m-M'l  mir v tis.,0.-iv di-ižitii-, n> r.-',:! <..,'i.>!!ir!i) nvb M.t!ii'itt' iu innvarija, ,1% i/. t*k.i'i •)•;•'!> .            -Mst,., ri!..«--ni' in v-:ik.'.;».l.!.i*i.i.,-|...
ljudi. l.i pni-ii-1. j.- ;..• scaiMk.-.t.T.-.i mi.id.-nu-1 Vt;Mil iinzaj na piavi. p..t mviV h-r jV p d.dj;.d ,:\ mii-.;.,, M zhIj.mijc inn.,-irti -oci.am. -- Z:n»d. ki pi>,".l»ij.- t:i t-.-..I-.-dclni piaAvk. pi.Mjf. \„t.m onim. ki z:iiit*-\a"» ktiii;'.) , 1500 zahvalami in <<u v/oi«-. I).,piv«ji. ¦•.. \ r.,;\'Xvv:u jezikn.-
Zajjun5i'!;y je. da je pra^-k popolnima n^k-iijiv.
LOZtl    ISLILLIlC   London255r(ingU?ae)
Na pisma i.- djat: znamko i»5,   n.i dupi^ti. ,• z.i 10 »tv:
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
•>*>*      trfl Koran] it. 11.       <»*<,
1  je cid'i napravi
Cenj. dame in  gospodje « pozor!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria* in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši.
Original-Sictoria »troji $&*!
uporabi brezšumno.
Origšnal-Vieforia stroji "ž^jf
za domačo rabo in obrtne namene.
Briflinal-Vicforia stroji p^ŠjS
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Briginal-Victoria stroji ^"S:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original-Vietoria* trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Fuch«, orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KERSEVANI & ČUK     GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljainica BIVA CASTELLO žt. 4.
SVETOVNO  ZNAN
FERNET-BRaNC*
BRATOV  BRANCA  V  MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna grenčica mtaj
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovin! in v Vsaki kavarni