Foštnina plačana v gotovini. « usuiuia |jiavcuia v ^UMITUJU« Leto IX., št, 34 („JUTRO" XVII., št, 194 a) Ljubljana, ponedeljek 24* avgusta 1936, 1-juuijiiiUk, cvutuijeva uUca a. — 1'eieton St. 312*, 3123, 3124, S125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon št. 2455. Pooružmca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Ponedeljska iz „živlfenje in svet" _Cena Z Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teletom št. 3122, S123, 3124, 3125 in 3126 vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašal cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt. tarifu. Važni uspehi ENA vladnih čet na jugu šp Huesco in Saragoss^ Madrid, 23. avgusta. <1. Za mesto Cordo-bo, ki ga imajo se vedno zasedenega uporniki, se razvija ogorčena borba. Mesto ob-koljujejc že tri tedne št.rje oddelki vladnih čet. ojačenih z milieo. Uporniki se še vedno hranijo, vlada pa je odredila, naj se mesto zavzame za vsako ceno. Oble^o-vx'tii';ci, in pjvsod vzpostavili stare oblasti. V bližini Gijona eo vladne čete zasedle vojašnico v Siman-ci ter zaplenile 8 topov, 20 strojnic in 500 pušfc. Po uspehu pri Gijonu je izjavil socialistični vodja Prieto, da se more sedaj prirHi ofenziva proti Oviedu z ojačenliui lttvi mm:i i. 1'porabili nc bodo samo topništva in le:al. temveč «t s stan- i ku regenta llort.hy.ja n kaneel.uj 'in Hitlerjem v Bcrchtesgadnu je izzvala v avstrijskih polit'čilih krogih veliko senzacijo. Cepi a v uradni krogi nočejo dati nobene izjave in opušča tudi tisk shlrTin komentar, je vendar splošen vtis. da pomeni obisk Hortlivja pri Hitlerju mnogo več. kakor običajno nljudir st. Splošno so politični krogi prepričani, da se je razgovor Hitlerja s Horthvjem nanašal na od-noši.ie med Nemčijo. Madžaisko Avstrijo in Italijo. Sestanek v Berclitv'sgadnu naj hi pomenil novo dobo v razvoju o inoša-jev med temi državami. Vprašanje Rusije je bilo eden izmed glavnih predmetov, ki sta jih HnrtSiv, in r,vna vala. Tudi i>rihod maršala Balba skuš.-.jo splaviti v /.vezo s v v Avst rijo j potovanjem I lorlhvja v IleieMtesgaden. naknadni sestanek Hortlivja / Miklasuni in podatkih iz so-kolske pisarne zbralo v Šibeniku okoli 12 tisoč Sokolov in drugih izletnikov. Iz nekaterih krajev, ki so bili zastopani, so razne župe poslale tudi svoje godbe, tako da je v današnjem manifestacijskem sprevodu sodelovalo 73 sokolskih godb in je bilo v njem zbranih 72 sokolskih zastav. Snoči jc bila prirejena čarobna razsvetljava, ki je nudila krasno, sliko. Razsvetljeni so bili tudi okoliški griči, na katerih so se jasno odražali napisi »Zdravo« in »Živel kralj Peter II«. Včeraj je bila na zletišču tudi svečana akademija, na kateri so nastopili sokolski olimpijci. ki so iz_ 'vajali pred večtisočglavo množico kr-asne vaje. S parn ikoni »Prestolonaslednik Peter« je prispel dopoldne v Šibenik iz Splita ban primorske banovine dr. .losip Jablanovič v snremstvu načelnika prosvetnega oddelka Ivčeviča- Med dostojanstveniki, ki so prisostvovali sokolskim svečanoglim so bili iludi namestnik kr. namestnika dr. Zcc, senator dr. Andjelinovič narodni poslance inž. Paštrovič in mnogi druui. Nj. Vel. kralja jc zastopal kupelan fregate Ciril Vilfan. 'Ni. Vis. kneza namestnika Pavla p-a podpolkovnik Starčcvič. Višek današnjih prireditev je bil mani-festaoijski sprevod, ki se ic formira] na zletišču in ki je k irakal skoro eno uro d 1-gn ske d mesto- 1'red sprevod« m sn nosili st-iv nikar jc sledil od- juge- 'ov en delek prednjakov. nato so se razvrstile so-kolske čete raznih žup. vsaka s svojo godbo na čelu, zalem pa Sokoliec v krojih in narodnih nošah. Sprevod so zaključile močne čete dece in naraščaja. Po vsem mestu, kjer jc korakal sprevod, so bile zbrane velike množice ljudstva, ki so Sokole obmetavale s cvetjem in jim navdušeno vzklikale. Vse hiše v mestu so bile okrašene z zastavami. Ko jc sprevod prispel na periferijo mesta so pričeli pokati možnarji na Gornjem gradu in na poljan; pred cerkvijo sv. Frančiška. Nad sprevodom sn krožila letala, ki so metala letake z vsebino o Sokolstvu, o blagopokojnem kralju Aleksandru I. o sokolskem vodju Tvršu in drugih sokolskih voditeljih. Občinstvo je zlasti živahno pozdravljalo skupine Slovencev in Slovenk v narodnih nošah. Posebno prisrčno so bile sprejete tudi sokolskc kmečke čete v narodnih nošah iz knin«ke in vrljiške krajine. Ko je sokolski sprevod prispel pa defile-ju pred tribuno, na kateri so bili zbrani dostojanstveniki in starej.vine Sokol s t va. sc je razvrstili v močne vrste- Tu so sledili pozdravni govori. Najprej je pozdravil zb-ra-Sokolstvo starejsma šiheniške sokolsk? .lope, nato pa jc i/pregovoril podstarejšin« Sokola kraljevine Jugoslavije Gangl. pn čegar govoru ie zaigrala godba državno himnio. Z brano Sokolstvo sla pozdravila tudi šibeniški župan Bačinič ter starešina so. kolskc župe Sušak-Rcka Ivo Polič. Oh 4 popoldne jv bil zadnji javni telovadni rastr,o na zletišču. zvečer pa jc bila akademija na oba'i. kateri ie c1r,';la ljudska zabava z vcličastnVn o-griem^tem. ki ie trajala pozno v n 4" «.» za zascii svoje trgovine e^^anska mcmari&a ne b© preiskovala asgleških trgovinskih ladij London, 23. avgusta. <1. Angleška via-da je sporočila obema nasprotnima strankama v sp: uiji. da nikakor ne bo trpela napadov na angleške trgovske ladje. Angleške vojne ladje b »do odgovorile na vsak napad in bodo izvedle vse potrebne ukrepe za varstvo angleških ladij pri izpolnjevanju mednarodnih poslov. Na vladni strani izjavljajo, da je angleška vlada p odvzela ta korak že pred incidentom z nemškim parnikom TKameru-notn-«. vendar pa ga ni objavila, da l»j ne trpela pogajanja za spfiraziim o nevtralnosti. Zvedelo se je tudi. da so angleške vojne la Bokavšek. pa tu- di župnikov ' " r,;mfnvian je po- zdravi! z l»r> p> ' rvnvega župlja- na, ki ie ž? v « •- >vniega življe- nja deležen tak« v «■ ke>a odlikovanja. Ob 14 se je ponovil zastopn;k Nj. Vel. kralia. s čemer ie bi! končan oficielni d^l, sorodniki priia^el ji im znanci pa so š<» dolgo ostal; zbrani, da proslave ta za Štepanjo vas gotovo izredni dogodek. rtniški parlament ariboru Potrebna je ustanovitev gospodarskega sveta Maribor, 23. avgusta. Danes je biil v Mariboru redni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine- Zbor se je ob lepi ueteležbi vršil v veliki dvorani Narodnega dema. Delegati so že sinoči na posebni konferenci pretresli vprašanja ki so se obravnavala na današnjem zboru, ki ga je otvoril zaslužni predsednik g. Josip Rebek in pozdravil zastopnika Zbornice za TOI zadružnega nadzornika Ignacija Založnika, narodnega poslanca dr. Jančiča in predsednika tukajšnjega okrožnega odbora obrtniških združenj Bureša. Nato je zbor sklenil, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru 11- pozdiravna brzojavka pa n.i-njstru za trgovino in cbn! dr. Vrbanriču- Najprej je pozdravil zborovalce obrtno zadružni nadzornik g. Založnik v imenu Zbornice za TOI in izrazil željo, da bi zveza združila vse ^b-tnike v en tabor in da bi obrtniki pri volitvah postavili enotno listo, k; bi lahko predstavljala in zastopala ra učinkovit način gospodarske Ln-t-.rese obrtništva- Zat.vn je narodni po&ia-^ec g. dr. Jančič nag!ašal v pozdravnem govoru, da je gospodarstvenikom potreben gospodarski svet. Skupščino so pozdravili še Zadravec za Obrtniško zvezo v Zagrebu. g. Holy iz Rogaške Slatine in zastopniki drugih društev. Predsednik g. Rebek je v programatiič-nih izvajanjih zajel vse aktualne potrebe in naloge, pred katerimi je naše obrtmri. štvo. Naglasa! je. naj obrtniški srtan s svojo organizacijo dokaže, da ne spada med zadnje v državi in da mu gre po vsej pra- vici enaka vrednost kakor kmetovalcem in delavcem. Obrtništvo bo le tedaj nekaj pomenilo, če se bo samo zavedalo svoje veljave. Vsakemu stanovskemu tovarišu je svobodno, da se po svoje izživlja v pogledu svetovnega nazora, a stanovska dolžnosti vsakega obrtnika je, da se zmerom in povsod zaveda svojega stanu ter deluje na to, da se prilike zanj bistveno izboljšajo ter da s svojim delom ustvarjajo pogoje za ugled in veljavo obrtniškega stanu. Navajal je, da je bilo važnejše razpustiti zbor nico kakor pa izvesti predloge, ki bi za-nesljiivo omilili težavni gospodarski položaj. Kaj se je storilo glede zaščite legalnega obrtništva? šušmarstvo delo v kaznilnicah in samoupravnih delavnicah, nelojalna konkurenca. Dravska banovina■> je plačala v preteklem letu na neposrednih davščinah 261.6 milijona dinarjev, to je 14 odstotkov in na osebo 233 dinarjev. Kot obrtniki zahtevamo, da se obdavčenje izvede pravričieje in sorazmerno. Danes moramo povedati: Mera je polna! Mii zahtevamo upoštevanje obrtniškega stanu in izvedbo njega zakonite zaščite. Pravilno rešitev vseh vprašanj more prinesti le ustanovitev gospodarskega sveta. Sledilo je poročilo zveznega tajnika inž. Rusa im ostalih funkcionarjev, ki so pričala o živahnem zveznem delu in številnih intervencijah v pnid obrtništvu in članstvu. Na zborovanju so se v izčrpni debati pretresala vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo obrtniškega stanu ter se je ob zaključku sprejela resolucija, kri je v podrobnostih navajala obrtniške zahteve. Gozdarska šola v Mariboru se ne sme ukiniti V teku let je šola dokazala polno upravičenost obstoja Nedavno nedeljo, je imela ljubljanska podružnica Jugosiovenskega gozdarskega združenja redno skupščino v Laskem. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razv:dno živstoo de'ovanje podružnice: borba za odpravo državne takse za pogozdovanje. predlogi za pogozdovanje Krasa, propagiranje dečj.^ga dne, sodelovanje na pripravah za lesno razstavo na v&lesejmu, sodelovanje na veliki gospodarski konferenci v januarju letos zoper usodne posledice sankcij, osnutek uredbe za ustanovitev kmet-jskjh zbornic, nasveti in predlogi za pospeševanje kmetijstva in drugo.. Na zboru se je naglašala velika važnost gozdarstva za naše narodno gospodarstvo, zvenela je pa iz govorov tudi tožba o zapo- stavljanju in omalovaževanju te panoge našega gospodarstva s strani central'h oblastev. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava- pritegnili pa sta se dve m'ajši meči, in sicer inž. Stanko Sotošek in inž. Virnik Nato sta bili dve predavanji. Inž. Otmar Miklau je v svojem referatu poročal o osnutku uredbe za ustanovitev kmetijskih zbornic. V zanimivih izvajanjih je podal ves historiat gibanja in prizadevanja za osnovanje kmetijskih zbornic in sliko sedanjega stanja v različnih drugh državah,, naposled pa je nacvetovai različne izpremembe našega osnutka. Predavanje so na-vzočni zborcvalci poslušali z veliko poze rnost jo. Prav tako zanimivo je bilo predavanje inž. Stanka Sotoška o pomenu nižje gozdarske šole v Mariboru in nje ohranitve. V svojem referatu je pojasnil predavatelj postanek te šole, vse nj.-ne težave in boje za obstanek kakor tudi njen veliki pomen za naše gozdarstvo in naredno go p"dar-s-tvo sploh. V zvezi s tem referatom je skupščina soglasno sklenila nas'ednjo resolucijo: ■»Ljub janska p~dmžn:ca Jugoslevenakega gozdarskega združenja je na glavni skupščini 16 avgusta 1. 1936. v Laškem razpravljala o nevarnoiti ukinjenja dvoletne nižje gozdarske šole v Mariboru, ki jo namerva min:s*rstvo za gozdove in rudnike opustiti, šola. ki se je osnovala leta 1930. za naobrazbo mladih gozdnih po estnikov. da bi pravilno cskrbovalj svoje gozdove, in za vzgojo kvalificiranega pomožnega gozdarskega osebja v nedržavni in javni služb', se je v teku let dodobra uveljavila in dokazala upravičenost in potrebo svoje eksis'ence. Ker je potrebno, da pride za nadzorstvo nsših gozdov na vsa zadevna mesta osebje s primemo kvaifikacijo m da imajo s novi gozdnih posestnikov možnost pridobiti si nujno potrebno izobrazbo, smatra občni zbor podružnice ukmjenje omenjene šole za škodljivo napredku gozdarstva v dravski banovini in odtočno protestira proti vsakemu poskus« d"Tr;ontirftnja kulturnega zavoda, kakršen e dveletna n žja gozdarska šola v Mariboru, ki -f je z velikimi žrtvami in stroški u tancvUa in crgan:z:-ra'a in ki se vzdržuje izključno z denarjem slovenskega naroda. Za^o zahtevamo, da se ta šoia ohrani in izpopolni!«- Maribor preko nedelje Maribor, 23. avgusta. Stalno, rahlo deževje je obdržalo Mariborčane v mestu. Posebnih dogodokov v Mariboru ni bilo, če izvzamemo včerajšnje neurje, o katerem smo že poročali, in pa važno zborovanje Zveze obrtnih društev, o katerem poročamo na drugem mestu. Pobrežje je proslavilo jubilej svojega preporoditelja Lepo sta nacionalno Pobrežje in Maribor snoči v Narodnem domu proslavila 601et-nico upokojenega šol. upravitelja g. Josipa Klemenčiča, starešine gasilske župe za Maribor desni breg, ki je s svojim neumornim in vzornim delovanjem zbral okoli sebe vse nacionalno zavedno Pobrežje. V govorih, ki so jih izpregovorili na slavljenčev naslov njegovi častilci in prijatelji, sta se toplo odražala ljubezen in spoštovanje, ki vežeta slavljenca z nacionalno zavednimi Pobrežani. Slavljencu želimo, da bi še dolgo vrsto let posvečal svoje odlične sposobnosti in mladostno krepke moči uspe-vanju nacionalnih in dobrotvornih organizacij, ki jih vodi in pri katerih sodeluje. V proslavo 60letnice Ignacija Založnika zaslužnega obrtniškega zagovornika in zadružnega nadzornika, so se sinoči v mali dvorani Narodnega doma zbrali številni obrtniki in delegati zveze obrtnih društev. Iz govorov se je zrcalila hvaležnost obrtništva g. Založniku ki mu je predsednik mariborskega okrožnega odbora obrtn*šk;h združenj g. Franjo Bureš izročil v imenu odbora Slovenskega obrtniškega društva lepo spominsko diplomo. Skok z meljskega brada v smrt Kakor vsak dan se je tudi v soboio zvečer peljala skupina 50 do 60 delavcev in delavk, ki so zaposleni v meljskih tekstilnih tvornicah. z meljskim brodom na Pobrežje, kjer stanuje večina delavcev in delavk. Ko se je brod, ki ga je vodil brodar Ivan Merdav, bližal pobreški strani, so si delavci in delavke sami potegnili zaščitni drog na brodu. Brod se je s svojim prednjim delom že dotaknil mostička in delavci in delavke so že poskakali z broda na mostiček. Tudi 271etna delavka. Olga Švarčc a. zaposlena v Hutterjev tekstilnii tvornici, ni mogla dočakati, da bi brod pristal ter je skočila z broda. Pri tem pa ji je najbrže spodrsnilo, tako da ni prišla na mostiček in je padla v Dravo. Delavci so takoj odvezali reševalni čoln pri brodu ter se peljali za švarčt o ki se pa sedaj ni več pojavila na površini. Njenega trupla doslej še niso našli. Tatovi na delu Zasebni uradnik Ernest Hercog, stanujoč v Ipavčevi ulici 36, je prijavil policiji, da mu je neznani tat odnesel iz kokošnla-ka 10 piščancev. Posestnici Jožefi Rajko iz okolice Ptuja je neznan tat na Glavnem trgu izmaknil ročno torbico s 150 Din gotovine. Profesorica Jerica Tomažičeva. stanujoča v Gregorčičevi u'ici 4. pa je prijavila policiji, da ji je zmanjkala :z stanovanja zbirka dragocenih knjig z nekaj drugimi predmeti. Požar na deželi V Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici je ogenj uničil domačijo kočarja Simona Juriča. ki trpi zaradi r^žara okoli 25.000 dinarjev škode Hi pravemu zažgal Ptuj. 23. avgusta. Sredi popoldneva v četrtek je nastal v listnjaku posestnika Vrablija Jožefa na Pla carju ogenj. Takoj na pomoč prihriitelri sosedje so požar pravočasno udušili. Pri gašenju sta pomagala tudi soseda posestnik Toplak Janez lin njegova žena Alojzija-Med tem pa je iz še nedognanega vzroka začelo goreti gospodarsko pos'opje omenjenih sosedov in je ogenj prešel še na hišo- Poslopii sta biili1 kriti s slamo in sta zgoreli do tal. Med vaščani je velrko razburjenje, ker kažejo okoliščine na to, da je bil ogenj podltaknjen. Naspale so razne govorice, zlasti se širi ona, da je zažgal nekdo iz maščevanja, a da se je pri zgradbah zmotil. Požig je bil namenjen nekemu zasebnemu uraidmiku, ki ima t?m v bližini posestvo. Neka govorica pa trdi. da je zažgal berač, ker ni bil zadovoljen s kislo juho, ki so mu jo ponudili. Tudi o+roke sumijo, da so se igrali z vžigalicami in zanetili ogenj. Zadevo preiskujejo orožniki. Sumljiva je pri nožaru zlasti okolnost, da se je ogenj izredno hitro razširil, gorelo je s takima plameni, kakor bi b;1o vse polito z bencinom. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče Dugaresa, 23. avgusta. V petek zvečer se je zgodila blizu orož-niške postaje v Dugi resi huda avtomobilska nesreča- Tovorni avto družbe »Tapred« ki se je peljal dz Karlovca, je zadel v voz Karlovčana Blaža 9farešiniča. Rida voza je pri tem prebila prednji levi del karoserije na avtomobilu in se zapičila iaravnost v srce 21 letni delavki v dugoreški tvornici Milki Koširjevi. Udarec je bil tako silen. da je rida z verigami vred prebila nesreč-nioi telo. Kosirj-eva je bila seveda na mestu mrtva. Njena tovarišica Mara Paviče-va enako delavka v dugoreški tvornici jc bila huje poškodovana na nogi, med "tem ko je šofer Vencel Steier dobil le majhne praske- Tudi Štarešinič nima nevarnih poškodb. Eden izmtd Štarešiničevih konj je bil taikoj ubit, med tem ko so drugega morali zaradi hudih poškodb na glavi ubiti. Kako je prišlo do nesreče, še ni čisto po_ jasnjeno. Preiskava je ugotovila, da je bil avto v zelo slabem stanju in da Starešini-čev voz ni imel svetilke, zaradi česar šofer ni mogel videti voza. Vojvoda in vojvodinja Kentska na Jadranu Kranj, 23. avgusta, p. Včeraj sta vojvoda in vojvodinja Kentska odpotovala iz dvorca na Brdu, kjer sta bila gosta Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, v smeri proti Zagrebu na Jadran. Split, 23 avgusta, p. Vojvoda Kentski in vojvodinja sta davi prispela v Divulje, odkoder sta odpotovaia s hidroplanom vojne mornarice proti Cavtatu. Dubrovnik, 23. avgusta, p. Ob 10.45 dopoldne sta prispela s hidroplanom v Cavtat vojvoda Kentski in vojvodinja. Po prihodu sta se z motornim čolnom naše vojne mornarice odpeljala do viie direktorja Jugosiovenskega Llovda g. Baniča ki je bila zanju rezervirana. Slovesnemu sprejemu je prisostvoval tudi angleški konzul v Dubrovniku. Aretacija nevarnega pustolovca Beograd, 23. avgusta, p. V Beogradu so aretirali nevarnega sleparja Lovra Nesediča iz Dalmacije. V Beogradu je nastopal kot zdravnik, čeprav o medicini ni imel pojma, in se je znal vriniti v imovitejše kroge. Doživel je celo vrsto galantnih pustolovščin neka ženska se je celo ločila od moža ter se hotela z njim poročiti. Policija je v preiskavi ugotovila, da se jc da! ie časa tudi mudil v Ljubljani, kjer sc je izdajal za dijaka, pozneje pa za inže-njerja. Baje je imel tudi v Ljubljani pri ženskih mnogo uspeha ter se je tudi zaroči!. pred poroko pa se je staršem neveste posrečilo razkrinkati ga. nakar je pobegnil na Dunaj. Tudi v Avstriji je uganjal pustolovščine. zaradi česar je bil aretiran, obsojen na 13 mesecev zapora, nato pa izgnan iz države. Beograjska policija nadaljuje preiskavo, da ugotovi vse žrtve tega pustolovca. Priprave sa avtomobilsko A cesto L^lilfasis — Sušak Sušak, 23. avgusta, p. Gradbeni odsek savske banovine je poslal banski upravi v Ljubljani predlog, da bi se izvršil skupni strokovnjaški pregled trase za novo avtomobilsko cesto Ljubljana—Sr.šak Dravska uprava je na predog pristala in bo v najkrajšem času pregledan teren, nato pa se bo takoj pričela graditi nova cesta. Sastismcr na cesti Ptuj, 23. avgusta. Snoči okoli 11. se je na državni cesti od Ptuja proti Mariboru ustrelil 351etni trgovski sluga Jožef Gosak, uslužben v Mariboru. Ker ima njegov služboclajalec v Halozah vinograd je zadnje dni vršil svoje delo na njegovem posestvu. Včeraj je odšel s kolesom proti domu, prišel je na Breg, v bližini hiše trgovca Artenjaka pa se je s pištolo, ki jo je imel pred seboj, ustrelil v srce ter je kmalu nato izdihnil. Truplo so po ogledu orožnikov spravili v mrtvašnico na Hajdini. Vzrok prostovoljne smrti doslej ni znan. , - !■«——--- Tri žrtve nedeljskega ©ddiha Ljubljana, 23. avgusta. V noči na danes so imeli v Nunski ulici majhno senzacijo, ki pa se je nazadnje razblinilo v nič.V poznih urah so bili poklicani reševalci, češ da je tam neznanec ustrelil nekoga v trebuh. Reševalci so kmalu prispeli na kraj dogodka in naložili^v avto 36!etnega brezposelnega tapetnika Ši-monovca Josipa, stanojočega v Glinški ulici 7. V bolnišnici pa so pri poškodovancu ugotovili le majhne praske. Blizu Keršiča so v Lepodvorski ulici enako pozno ponoči našli na tleh ležečega moškega, ki je izpovedal, da ga je nekdo pretekel s kolom. Poškodovanca. 351etnega delavca Horvata Viktorja iz Dravelj. so prepeljali v bolnišnico. Na Medvedovi cesti pa so danes okoli 13. ure našli nezavestnega starejšega moškega. >lož je menda pri;el iz gostilne in ker se ga je bil precej nabral, je padel tako nesrečno, da se je močno poškodoval po glavi. Tudi njega kakor gornji dve žrtve nedeljskega veselječenja so spravili v bolnišnico. njegovi koncerti v Rusiji so bili deležni izrednega uspeha Bled, 23. septembra Včeraj na Bledu ni bilo najiepše vreme. Okrog poldneva so se preko pokljuške pia-note vlačile goste megle in aeževati je začelo. Hitel sem ob jezeru od vasi proti Toplicam. Med potjo sem opazil lepake, ki so za večer napovedovali koncert tenorista Rijavca, ki se je pred Kratkim vrnil z gostovanja po Rusiji, zeiel sem si, aa bi naletel nanj, saj o razmerah, posebno umetniških, tam na vzhodu tako malo izvemo. Imel sem srečo: prav tisti čas je stopil iz kavarne v družbi s svojim impresarijem vedno nasmejanim dr. Hrenedicem Rijavec. Seveda ni prav nič protestiral, da sem ga kar na cesti obsul s kopo vprašanj. Med kosilom v Unionu in pri črni kavi v Toplicah mi je o svoji rusKi poti povedal marsikaj zanimivega, kar utegne tudi či-tatelja zanimati. V neprisiljenem razgovoru, ki ga je motila edino moja prevelika radovednost, ki je g. Rijavec pripovedoval nekako takole: Za ruski jezik sem se že zgodaj zanimal. Kot srednješolski študent v Gorici sem marljivo obiskoval ruske krožek dr. Turne Svoje znanje ruščine sem nato še izpopolnil v Ljubljani pri ge. Jenkovi. Seveda se moje želje, da bi obiskal Rusijo že pred vojno, nikakor niso hotele uresničiti. Moje občudovanje je predvsem veljalo ruski umetnosti, veliki glasbeni kulturi, ki so jo ruski koncertni in operni pevci tako zmagovalno širili po evropskem zapadu. Navdušenju za rusko glasbo sem se nekoliko oddolžil 1. 1919., ko sem s Srečkom Kiri-nom, velikim poznavalcem Rusije, priredil v Zagrebu koncert z izključno ruskem programom. Kasneje sem moral svojo željo po obisku Rusije bolj ali manj zakopati v po- zabljenje, dokler mi ni naključje ponudilo lepe piiiožnosti. Na svojih potovanjih in Pragi so me spoznali ruski glasbeni impre-sariji, ki so bili takoj pripravljeni za odlično ponudbo: za tri Koncerte v Leningradu prosto vožnjo z letalom ali vlakom sem in tja, prosto stanovanje in za nastop po tisoč rubijev nagrade, nekako po 3000 francoskih frankov. Seveda sem takoj podpisal in ko od naših oblastev ni bilo zadržka, tudi odpotoval. Enako ponudbo za tri koncerte je prejela tudi neka znamenita italijanska sopranistka iz Turina. Po 64urni vožnji iz Zagreba sem 31. julija prispel v Lenigrad. Na postaji sta me že pričakovala dva člana kometita in me v elegantnem avtu spremila v hotel Evropo. V hotelu s 300 sobami, zidanem in opremljenem docela po zapadnoevropskem okusu, so mi odkazali stanovanje s predsobo, spalnico kopalnico in telefonom ter pri priči izplačali 1000 rubijev predujma. V hotelu je kar mrgolelo tujcev, posebno Angležev in Američanov. Mnogo je bilo tudi Nemcev, Francozov in Čehov. Spoznal sem koj, da je Rusija postala velika turistična zemlja, zanimiva tudi zaradi svojega edinstvenega družabnega ustroja. Prve dni sem pohajal po mestu, si ogledoval znamenitosti, muzeje, sloviti Eremi-taž, bivše carske palače in drugo. Presenetil me je nenavadno velik avtomobilski promet, enak onemu velikih zapadnoevrop-skih mest. Mesto, ki šteje zdaj 3,700.000 ljudi nima podzemske železnice, temveč le cestno, ki pa je zelo cenena in se moreš za 10 kopejk voziti uro daleč. Zato so vozovi vedno nabito polni. Te prve dni sem opravil nekaj skušenj z orkestrom, s katerim sem nastopal pri koncertil. Ves jotni material sem prinesel sam s seboj. Edino, kar me je v tem velemestnem vrvežu presenečalo, so bili skromno oblečeni domačini. S svojo običajno promenadno obleko, ki jo imam danes na sebi. sem zbudil pozornost takoj, ko sem stopil iz hotela na ulico; hitel sem nazaj in se preoblekel v najslabšo, sar kem jih imel s seboj. Glede oblek Rusi ne delajo nikakih formalnih vprašanj, tudi ne za slavnostne prilike. Poslušalci prihajajo na koncerte v delovnih oblekah. Vprav tako so oblečeni godbeniki v orkestru, ki je štel 150 mož. Na moje vprašanje so mi za nastop svetovali frak. Tudi dirigent Anglež Heward Lesky ga je nosil pri koncertu. Od tujcev ne zahtevajo nikdar rešenja njihovih običajev. Petega avgusta sem imel svoj p. i-cert, a ne v Leningradu, temveč v Paviov-sku, 45 km oddaljenem od mesta. Do tja drži krasna asfaltirana avtomob Iska cesta. že v carski Rusiji je bila navada, da so najelitnejše koncerte prirejali v tes vo-rih in tudi zdaj niso odstopili od te navade. Do 3000 poslušalcev je bilo na koncertu. Na sporedu sem imel 8 točk, s svojim petjem pa sem jih že s prvo pesmijo tako navdušil, da sem moral dodati še 10 točk. Poslušalci so zelo muzikalni in s priznanjem niso štedili. Cepetali so z nogami, ploskali in vpili »bis«. dokler nisem nastopil z novo točko. Direktor koncertnega podjetja mi je že po prvi točki čestital in priznal, da le redki pevci dosežejo, tako hitro kontakt s poslušalci. Naslednjega dne so me povabili v Filhamonijo in mi ponudiil kontrakt za 10 koncertov z orkestrom v decembru, ki bi jih odpel v Leningradu, Moskvi, Odesi in Kijevu. Seveda sem zaradi sijajnih pogojev kontrakt podpisal in jim na željo tudi izročil svoj operni repetoar. Skoro gotovo bodo sledile tudi ponudbe za operna gostovanja, ki si i'h želim, saj bom imel tako priliko, na viru spoznati sodobno rusko glasbeno ustvarjanje. Italijanska pevka, kaker tudi slovi doma in na zapadu, s svojimi pTvim koncertom ni uspela. Po nastopu so ji izplačali honorar in izročili vozovnico, jaz pa sem moral poleg svojih treh prevzeti še ostala njena dva koncerta, ki sem jih vse odpel v Leningradu 8„ 9., 12. in 14. avgusta. Na vsakem je bilo navzočnih preko 2000 poslušalcev. Po pe!cm koncertu so me prosili, naj nastopim vsaj še z en;m koncertom, kar pa sem moral odkloniti delno zaradi utrujenosti, delno zaradi pogodb, ki sj me vezale drugod. Dovoljenje za bivanje v Rusiji sem imel le do 13 avgusti: k" pa sem prevzel še italijanska koncerta, sem moral v Moskvo prositi za pcd-Višanie kar so mi v najkrajšem času tudi dovolil:. Uspeh vseh petih koncertov je bi! tolik, da si lepšega nisem mogel želeti, kaj šele pričakovati. Morda so mi prav zaradi tega uspeha izkazali vsepovsod ve!:ko pozornost. Ponujali so mi mesto na konser v a toriju, priznavajoč, da jom glasbenih pcd.i-gogov na vseh sTaneh primanjkuje kljub temu, da imajo talentov v izobilju. Spoznal sem. da imajo Rusi do i*nelnosti in do ljudi, ki kaj znajo, nenavadno spošlo. vfimje. V lepem smiminu imajo Balck^riča, TaMcha. prav dobro poznajo naš;ga Pirca s šahovskega turnirja. O šahu vedo vse, kar se na svetu dogaja- Pri p os veto vam i u o sporedu bodbčih koncertov so se predvsem zanrimali za naše narodne pen o. i in želeli, da sestavim povsem folklorne koncerte. Kaiko zelo spoštujejo umetnost, je dokaz, da niso porušili niti enega SP' menika. ki je -me! umetniško vrednost Tako stoje v mestu še vsi carski spomeniki, pred gledi-ščrm pa monumentalmi spomenik Katarine, k.i =o ga nedavno celo restavrirali. Operni pevci, ki jih vse nlačuie dr?ava. so razde'jeni po sposobnostih v tri skupine: v običajne, zaslužne in narodne arti-ste (Kammer«anger). Poslednji so tako dobro plačami, da ima vsak svoi avto in preživljajo por'1'nice v letovrš^ih na Krimu. Najizrazitejše umetniško življenje je se- veda osredotočeno v Moskvi kot osrednjem mestu sovjetske republike, ki šteje ta čas 4,200.000 prebivalcev. V Rusiji je vsa trgovina monopolizirana. Vendar je v elegantnih prodajalnah mogoče uteššM prav vsako željo, čeprav za naše pojme precej drago. Ker so me že spočetka opozorili da ruskega der-arja ni dovoljeno nositi iz države, tuje vlute pa so pretirano drage, sem bil seveda primoran, svoje honorarje spremen:ti v blago. Značilno je. da imajo Rusi cigarete z imenom Hercegovina, tebak pa gotovo ni iz naše države- Mon.m reoi. da so Leningrajčani prav dostojni ljudje. Corav je v jarmih lokalih ob'čajna 10 odstotna napitnina, šofer, ki me je prevažal po mestu. n:kakor ni hotel sprejmi 10 rubijev nagrade Pred odihodom so se mi ponovno ljubez-n:vo zahvaVli za umetniški užitek, ki semn j m ga pripravili s svoj<:m pet jem, im mi za povratek dali na i/biro vlak ali letalo preko BerLna. Sprejel sem prvo. ker sem imel na romolago tud: udoban spalni kupe. Dolgo vožnjo nn rii«kih ravninah mi je krajša! sprevodnik ki mi je kuhnl čai in mi z njim stregel ce'o v postelji. Pri vseh ruskih brz:h vlakih s*o namreč poleg vsakega vart"na majbn" kuhinie za čaj. Kfkor v;dite. sem pri«pe! v domovino /driv in brez vsakih nevšečnosti, nocoj pa pojem Rlejcancm in številnim gostom, ki so še tukaj. Kaj pa v bližiiji bodočnosti? Že za časa gostovanja v Leningradu sem dobil od Prosvetnega filma brzojavni po_ siv za sodelovanje v fiVnu. ki sem ga mora! odkloniti. Za oktober sem obvezan na Švedsko v Gateborg. Kot edini tujec bom mostova! v Mozartovih slavnostnih igrah. NI"-5v°rnbra nridem v L iubl jamo. ki sn je vsakikrat tako ž!iič je na strelu vratar odbije in zopet je Makovec na mestu žoga na v mreži. V 20. min. lepa kombinacija Li.. končno da Žemljic Pepčku na nogo. in žoga je v tretjič v mreži; obeta se obilen blagoslov! V 24. min. sta po usneli kombinaciji Makovec in Zemljič, na strelu ki je urenejši in že vodi Lj. 4:0. Nato četrt ure odmora, mimogrede se odbije Sandijeva ostra žoga od prečkinega kota — za las, r>a bi bilo že tedaj 5:0 — potem se pa gre Lj. z nasprotnikom mucko in miško, kombinacije gredo od moža do moža po vsem igrišču naprej in nazaj. Naposled je le prilika taka. da se ji ni moči i/ogniti. .Tug je na po| metra pred vratarjem, pa v naletu neverjetne nesebičnosti ne strelja, marveč poda Pepčku ki postavi na 5 0 V poslednji minuti polčasa pobegne Jug solo, predribla še vratarja in žoga uide v mrežo. 6:0. pol tucata jih je že! Score se v drugem polčasu otvori v 4. min.: pred golom se desna stran napada muči, ker hoče privesti žogo menda prav do golove črte, dokler ne pride predložek do Žemljica, ki je čisto sam in nepokrit, tako da sedmi zgoditek ni nobena umetnost. Potem v 6. min. krasna kombinacija, pač najlepša v vsej igri. in Z?m'ii'xeva ha gre kot osmi zgoditek v bilanco igre. Deveti zgoditek sledi v 15 min po kombinaciji na levi strani napada. Penček je sam pred golom in potrese mrežo. Nato je zopet Pepčck uspešen, v 22. min., tri minute pozneje se Makovec prebiie skozi obrambo i:i plasira enajsti gol. Naposled pobegne Zemljič v 31. min., žogo odbije vratar a Pepček jo plasira Rezultat je dokončen: 12:0. Kar sledi je samo še igračkanje. trening na en gol. Viktorija' O Čakovčanih — škoda vsake besede Vse moštvo, od vratarja do levega krila ni vredno piškavega oreha. Nekaj časa so ' še nekam igrali, ko pa so videh. da jih bo nasprotnik po mili volii pregazd. so opustili vsak resnejši odnor in se vedli zelo ne i disciplinirano. Videli smo iih v Liubiiani I že marsikdaj, tako klavrne vloge pa še niso igrali. Nasprotno je moštvo Ljubljane zelo ugodno presenetilo. Razen Sočana. ki je kot omenjeno, nekoliko kvaril, skoro da ni bilo šibke točke v moštvu. Vsi so resno in uspešno zaigrali, pa bi se reklo v nič de-vati druge, če bi se katerega posebej pohvalilo. Le igračkanje ni bilo na mestu. Nogometna igra je borba, in če nasprotnik ne da, ali ne mara dati odpora — sipaj mu gole v mrežo, kar se da! Tekmo je sodil g. Vrhovnik precej mrtvo in medlo. Sicer pa brez napak REKA : LJUBLJANA B 2.2 (2:1) V predtekmi je Vičanom uspelo držati neodločen -rezultat, čeprav je bilo v drugi garnituri Ljubljane precej ljudi iz prvega moštva. V drugem polčasu so sicer močno popustili, vendar ni uspelo drugi garnituri Ljubljane, da bi izsilila zmago. Sodil je g. Kos dobro. Slovan : Olimp 1:1 (0:0) Zadnja kvalifikacijska tekma se je odigrala včeraj na igrišču Slovana. Slovan, ki je odlično podpira! in slabemu taktičnemu teku Krevsa. Stanje točk: 104:70 za Grčijo. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (J) 47.76. 2. Goič (J) 45.57, 3. Dimitropulos (G) 44.11. 4. Kazaforopulos (G) 35.25. Stanje točk: 107:78 za Grčijo. Troskok: 1. Mikič (J) 14.20, nov jugoslovenski rekord, 2. Lambrakis (G) 14 03, 3. Natriotis (G) 13.66. 4. Bankovič (J) 12.88. Mikič je dosegel svoj rekord v drugem skoku Stanje točk: 112:84 za Grčijo. Stafeta 4 X 400 m: 1. Grčija (Mihailidis, Fotopulos, Sakelariu, Skiadas) 3:29.6, 2. Jugoslavija (Muhleisen. Gaberšek. Setter, Nikhazi) 3:31.8. Od na^ih so tekli svojo progo Muhleisen 53.8. Gabršek 51.1, Setter 54.1, Nikhazi 52.8. Končno stanje: /22:90 za Grčijo Grki so se letos odlično pripravili, kakor za olimpiado, tudi za to tekmovanje, dočim se vodstvo naše lahke atletike po olimpiadi ni brigalo za to, ali bodo naši tekmovalci nastopili proti Grkom v dobri fofmi. Gledalcem se je čudno zdelo, da večina naših olimpijcev ni nastopila. je nastopil r.ekcmpleten, bi ob malo bolj skupni igri lahko izenačil celjski rezultat, de letna pa ga je pri tem spremljala tudi smola. Med drugim je zastrdjal enajstmetrovko. V moštvu je bila opaziti utrujenost, najbrže zaradi dolgotrajnega tekmovanja, saj je moral poleg 14 prvenstvenih tekem odigrati kar 6 kvalifikacijskih. Najboljši mož na polju je bil krilec Poljšak. Moštvo Olimpa je prijetno iznenadilo, igra dobro in požrtvovalno, kar se je pri Slovanu pogrešalo- Levjj delež na ugodnem rezultatu nosi vratar Olimpa. Sodil ie g. Maccoratj objektivno z malimi napakami. S tem rezultatom je celjski Olimp posta! prvak II. razreda LNP. Ostale nogometne tekme MARIBOR: Maribor : Rapid 3:3 (1:3). Prijateljska tekma. Rez. Rapid : rez. Maribor 5:2 (2:1). NOVI SAD: Slavija (Osijek) : NAK 3:1 (2:1). Prva kvalifikacijska tekma za vstop v ligo. BEOGRAD: Jugoslavija : Hajduk 3:0 (2:0). PRAGA: Prostejov : Slavija 2:1, Na-chod : Moravska Slavija 4:1, Bratislava : Kladno 2:1, Židenice : Plzen 2:0, Viktorija Plzen : Viktorija Žižkov 1:1. PARIZ: Le Havre : Reprezentanca Kitajske 6:0. i BERN: Vienna : Bcrn 1:1. rasi i prvak v plavanju *an si je s 177 točkami priboril plavalno prvenstvo Ilirija je na drugem mestu . i i Split, 23. avgusta. Včeraj popoldne sta se vrši Li še dve wa-ierpotlo tekmi. Sušaška Viktorija je pora žila Jadrana iz Ercegnovega 4:1 (1:0), ZPK pa beograjski Sever z 2:1 (1:1). V včerajšnjih predtakmovanjih so se plasirali za finale: 2C'0 m iuniorji: Defiliipis (ZPK) 2:25-4, Scheli (1) 2:33 Curtini (V) 2:36.8. Lenard (I) 2:37, PuKar (J) 2:39. Jezic (JE) 2.46, Spehar (V) 2:46. Franceschi (J) 2:46. 50 m iuniorke: Groschel (1) 33 6, Radrica (J) 33.6.'B'3ara (J) 34. Sidar (J) '34-2. Dra-gič (J) 35. Kalbič (V) 35.6. Krmpotis (V) 36, Fino (V) 36.1. Radmanovič (V) 36.2- Finalna tekmovanja. 50 m juniorji prosto: 1 Klein (ZPK) 28.1. 2 Defilipis (ZPK) 28.2. 3. Pavečič (J) 28-4. 4. Ježič (JF.) 28.4. 5. Curtini (V) 25.7, 6- Diundjerski' (Sever) 29 9. 100 m juniorke prosto: 1. Beara(J) 1:14.7 bolie od iutfosiovenskega rekorda, 2 Rad;-ca (J) 1:19 7. 3. Dragic (ZPK) 1:21.6. 4-Groschel fl) 1:21.6. 5- Rad mano vi č (V) 1:22.3 6. Krmnotič (V) 1:22.1. 100 m iunin-H hrbtno: 1. Scheli (I) 1:17.4 2. Belan (Z.PK) 1:22. 3 Stiegler (ZPK) 1:2i2-6. 4. Potočn jak (V) 1:24 1. 5. Bnka-šun (J) 1-24 6. 6. Vorsin (ZPK) 1:26. 100 m iunirrkf prsno: 1. Fine (II 1:37.5. 2 Verne (Jadran. iJubliann) 1-38.2. 3. Ga bruc (Grii 1:42.2. 4- Bmder (I) 1:43. 5. S^-anovič (JI 1:43.9. 6 Gnib'č fJE) 1:44. štafeta 4*50 in uiniorii or-^to- 1 ZP* I 1:56.4. 2. Jadran I 2:014 3 IlirM-" T 2:02. 4- Viktorij L 5 S-ver T. 6. ZPK IT. Stnfeta 3*109 tr> m-čaim iuniorke: 1 Jadran T 4:34 2. 2. Fir"a T 4-40 6. 3. ,Ta-rlr.ir. II 4:"4. 4. Vjjrt™'* 4:55-2. 5 Z™K T 4:59.9 6- Ilirija TI 5:01 6. V dopoldan«kih \vaiferpolo tekmah je ZPK poraril Iliriio 3:2. beo«ra'siki Sever Jadrana 'z Ercegnovega 2 : 0. Viktorija pa y nK 5 : 0 ?00 m iuirorii nro=t«v Def;'ini- 0 4 Spehar (V> 2 41.0 rs Len.-rr! Oh 2-42.2. 6 Franceschi (.T) 2:42-2 50 m juniorke orosto: 1. Radi ca (J) 33.8. 2- Beara (JI 33 8. 3. Dragic (ZPK) 348. 4. Groschel (P 3r 5. Karpič (V) 3r5 6. Krmnot-č (V) 36. 100 m prsno W~r'i: 1. Bini;r (I) 1:21.6. 1 °.je!ič (Sever) 1:24.8. 3 P"'ič (V) 1:25-6 i P*dakov:č fSever) 126 2 5. SekeHu? 7T>JO 1:30. 6 Marašov-č 'J^ L31.6. 100 m i?in'er1*e hrbtn": 1. Be.irn (J) 1-A3 7 9 ve koroške krvde — vsakokrat z uspehom! 209 m n-osto tfospadie. Od vse<'a za*'t ka vrd:! in sigurno zmsg.il Gi'"ther Zo-hernig. dasi je na rarrriu v Gridičanih Rizzinferju m F'a*cbk» -me1 in ne- v-ama k^iku^enca: 1 Z-ob^rnig 'KSV) 2:.?3 S 2 R';zzinrter (G AK) 2 31. 3. Fla^hk" (GAK) 2:32. Wilfan v tpj točki! ni sterM' ker je skoro za njo sledilo p'avanj.? na 100 metrov hrbtno, k;er ie moral račrmab" s s etarim ni valom S-^itzem iz Gradcn 190 m hrbtno ^ospodie: \V:lfan je ostre začel in preplaval prvih 50 m v 34 sek-m-dah Pri obratu se ;e že definitivno otresli Seitza in da ni ored e;!jem r>opu'til. bi bil v rekordnprn rasy odoravi' svoi^ točko: 1- Wi'fon (Il;rii^ 1-12.2. ?. Se;tz C GA1") 1:17-2. 3. Pade-r ^Be!i^xkah sta sledi"i dve wat°ri>^1o tek-ni Ob dik": ^'aSi tp*. sve+Havi in v megli, ki se je vlekla na i", zersko i>ovrš;no je bi'o regularno igrali" skoraj izključeno. V prvi igri }e dunajski Simpatičen izgled datnef •hCajcec pripcmGrejc Q temu recite ncjcoonf sob;c s odlično zobno Štrentot EWASK premagal domači KAC s 5 : 1. pr: čemer pa treba pripomniti, daje v motivu EWASKa igral sr«no en igrač prvega moštva. V drugi tekmi je uspeilo Iliriji, dasi je igrala brez Jamnika, Jesiha in Lenarda. revanžirati se za poraz, ki 2a je p-ed dobrim mesecem morala v Celovcu doživeti: premagala je KSV s 4 : 3 nn to v postavi: Linhart — Vrankar. Kumi'k — Dcmcn'e — Čuden, Wilfan, Fux. Ilirijani se dolgo niso znašli — manjkalo je vigranosM, mnogo jc pa tudi vplivalo de.istvo, da so Ce-lovčani mnogo uveljavljali svojo izrazi!o fiz:čno nadmoč. Pa je le uspelo, da je najprej Fux dvakrat in potem še Čuden dvakrat nrisVrl iz-rstnega celovškega vratarja h kapitulaciji. Drugi dan je Ilirija žc v prvih d".eh točkah odnesla dve zmagi- Na'prej je na 100 m prosto v snesr dosti slabem času z pasikokom kakih 5 m zmagal Wilfan: 1. Wilfan (IPrija) 1:00.8, 2. Zobernig Gun-Iher (KSV) 1:04.1, 3. Paukarl (EWASK) 1:04.4. 200 m prsno gospodje: Cerar je pričel z »metuljčkom« in vztrajal vse do 150 m. Pridob:l s>i je s tem toliko naskoka, da je brez posebnega truda zmagal: 1. Cerer (IF-rija) 2:55-5. 2. Zobernig Rudi (KSV) 2:59-3, 3. Kran.mayer (Beljak) 3:11.8. 3 x 109 m mešano gospodje: Startaili sta samo štafeti ENVASKa in Ilirije. 2e Wi'-fan je Ilirij« prinesel precej naskoka, ki ga je Cerer, dasi utrujen od plavanja na 200 m, še povečal in je tako Demonte imel lahko delo 1. Ilirija (Wilfan — Cerer — Demonte) 3:44.8. 2. EWASK 3:56-3. 4 * 200 m prosto gospodje: Po precej težki borbi z Gradčani je zadnji pla-vač KSV Giinther Zobernig v Finishu priboril zmago Celovcu v času novega koroškega rekorda: 1- KSV 10:24.1, 2. GAK 10:38, 3. Beliak 10:51.4. V waterpolo tekmi, ki je sledila plavanju, je FAVASK s 5:2 nremagal tudi drugo celovško mošitvo KSV. Nato pa je kot zadnja točka sledila watenpolo tekma KAC : Ilirija, v kateri je moštvu Ilirije, kn je za igra'a mnogo boljše, kot prejšnji dan. uspelo postaviti dvoštevilčni rezultat 10:0! Junak te tekme je bil Fux, ki je sam, kljub temu. da ga je pokrival najboljši igrač KAC Domka;ch. dal nič manj kot devet golov, z en tn pa je prispeval Čuden in tako pripomogel k rcprizii u^neha našega moštva začetkom sezone v Gradcu. Oba dneva so se vršili propagandni siko-ki. v katerih je absolutno dcminiral naš olimp.ijec /'iherl in ž:l mnogo občudovanja in- zasluženega ap'avza. Po končanii tekmi ie bila razdelitev daril. Ilinijani so prinesli s seboj štiri okusna pozlačene plakete za štiri prva mesta in. veliko spominsfko bronasto plaketo. ★ SK Ljubljana. S«strnek v»eh aktivnih članov v torek ob 20 '0 v steklenem salonu pri »Sestici.« Drevi ob 10.30 seja uprav, nega odbora v klub£ki pisanr. Zidnja seja pred ob "ni m zborom! Šahovska olimpiada Monakovo. 23. avgusta, g. Delni rezultati VIII. in IX. kola so: VIII kolo: Češkoslovaška : Italija 2 in pol : 1 in pol. Madžarska : Švica 6:2. Poljska : Finska 5 in pol : 2 in pol, Nemčija : Brazilija 5:1, Letonska : Estonska 5K), Islandija : Norveška 4:1, Litva : Bolgarija 4:1, Švedska : Danska 3 in pol : 1 in pol, Jugoslavija : Avstrija 4:2, Holandska : Francija 3:2. Rumunija je bila prosta. IX. kolo: Jugoslavija : Holandija 4 in pol : 1 in pol. Švedska : Avstrija 3:3, Danska- Rumunija 7:1, Litva : Norveška 2:0. Estonska : Islandija 4:1, Letonska : Brazilija 4 in pol : 2 in pol. Finska : Nemčija 2 in pol : 2 in pol. Madžarska : Poljska 1 in pol : 1 in pol, Švica : Italija 3 in pol : 1 in pol. Češkoslovaška : Bolgarija 4:1 Francija je bila prosta. Urugvajski neuspeh Ponesrečena akcija za posredovanje ameriških držav med uporniki in vlado v Španiji Montev.dčo, 23. avgusta, ta. Urugvajska vlara je pred dnevi pedvzela pobudo pri viadah ameriških držav za posredovanje v španski državljanski vojni. Sedaj so znani odgovori vjeh glavnih držav, ki zavzemajo napram urugvajskemu predlegu v glavnem odklonilno stališče, dasi ne podcenjujejo pomena ki bi ga imela taka nepristranska intervencija pri obeh bojujočih se strankah Vlada Zedinjenih držav se je v svojem odgovoru postavila na znano stališče popolne nevtra'ncsti glede na evropske zadeve, ki ga tudi v primeru španske vojne noče opustit'", čeprav smatra- da bi bila v sedanjem stanju španske državljanske vojne »dobrohotna intervencija z željo po pomirjen ju obeh strank« zaželjena Enako negativen je tudi odgovor Brazilije, ki meni, da bi intervencija v Španiji pomenila dejansko priznanje upom k-^v kot vojskujoče se stranke- vendar pa je brazj ska vlada navzic temu pripravljena podpreti n'ervencijo, če zanjo izreiejo vse ameriške države, kar pa je zaradi negativnih stališč drugih držav že sedaj izključeno Samo vlada argentinske repubiike je takoj spočetka in brez pridržkov pristala na urugvajski predlog, odbi'a pa ga je vlada Peruja, ki izraža iste pridržke kakor brazilska vlada. Urugvajska pobuda je torej praktično propadla. V zvezi s tem neuspehom je urugvajakS zunanji minister Espalter izjavil, da posamezne vlade niso pravilno razume'e urugvajske pobude. Ne gre, je dejal, za pravno posredovanje med vojskujočimi, temveč za pobudo ameriških uradnih krogov, da bi se naše' v Španiji modus ope-randi za uk;njenje sovražnosti. Espalter sodi- da bi tako pomirjevalno posredovanje moralo uspeti ker je mnenja, da je konflikt med obema s rankama takega značaja, da bi ga bi o mogeče s primernimi reformami na nekaterih polj h ublažiti odkar je znano, da pristajajo tudi upornik! na republiko Edini vzrok vseh sporov j« samo krivična razdelitev bogastva- čemur bi se dalo cdpomoči ? primern mi agrarni mi in s-ccian/.mi reformami. Zato urugvajska vlada nadaljuje svojo akcijo za posredovanje Greiser pri Hitlerju? Nova amnestija v Avstriji • * I Uunai 2i avOusta A A Prosvetni mini Varašava, 23. avgusta, b. Razvoj položaja v Gdansku zasledujejo poljski politični krogi še vedno z največjim zanimanjem. Danes je tu napravila najgloblji vtis še nepotrjena vest iz Gdanska. da je bil predsednik gdanskega senata Greiser nemudoma pozvan v Berchtesgaden na Bavarskem, kjer se trenutno mudi na oddihu vodja nemškega nriha Hitler. Domnevajo, da utegne biti Hitlerjev posvet z vodjo gdan. skih nacionalistov v tem trenutku v zvezi z novimi presenečenj i. Tu se govori pred. vsem o možnostih razpusta s"dfn.ier?a se. nata in razpisa nekakšnega plebiscita, ki naj bi potrdil politiko nacionalnih s ciali-stov, nakar bi v novi senat bili poklicani nacionalni socialisti. Francija prizna! meksijo Abesinije Adis Abeba, 23. avgusta, b. Potrjuje se vesl, da bo francoski poslanik v Adis Abe bi koncem septembra definitivno zapustil abesinsko prestolnico, kar tolmačijo kot 'Je finitivno francosko priznanje italijanske aneksije abesinske države- j Dunaj, 23. avgusta. AA. Prosvetni mini-' ster je odredil amnestijo'za vse kazni, ki sc jih akademske in srednješolske oblasti izrekle proti dijakom na visokih šolah in srednješolcem zaradi političnih prestopkov. Tudi vse izključitve iz univerz in drugih visokih šol, gimnazij, realk itd. so bile razveljavljene. Incident na dijaškem kongresu v Sofiji Sofija, 23. avgusta, p. Na mednarodnem dijaškem kongresu je prišlo do značilnega incidenta Kongresa se udeležuje okoli 100 de!eo dobil čim lepše znamko, če žo no ho mogel dobiti ros prvovrstno ohranjenih. Slalio ohranjene znamke. zlasti tiste, z očitnimi poškodbami, tankimi mesti (tako imenovanimi okni), zabrisan ima barvami, zamazanimi žigi. madeži črnila in drugimi napakami, naj resen zbiralec, ki mu je kaj do 1o[kj zbirke, izloči. Slabo znamko naj ima samo ta.m za začasno nadomestilo, kjer za enkrat boljšo ne more dobiti, zlasti pri redkostih. V takem primeru naj so po-služi — če že ne gro drugače — polepšane znamke, medtem ko je diugačc nedopustno dajati v zbirko zakrpane znamke. Za lopoto znamko je razen celosti tr^ha upoštevati tole: znamka no smo ime)j zabrisano barve. Slika mora biti centrirana, to se pravi, da jo lepo na sredi in da /.oboki no silijo na eni s(rani v znamko, na drugi pa ne sinejo puščati prevelikega roba. Zobčanje naj bo brez napake, pri rezanih znamkah pa moramo imeti dovolj širok rob. Nerabljene znamke naj In.do takšne, kakršno dobimo na pošti, to so pravi, z originalnim gumiranjom. Pri žigosanih znamkah naj bo ži:r lop. rahel in razločen. Če jo le mogoče, vzemimo takšne znamko, kjer žigi ne 1-'h1o sliko zakrivali. Če ustreza znamka vsem tem zahtevam, lahko rečemo. da je res lopa in pogosto dosežejo takšne znamke po krajšem ali daljšem času dosti večjo vrednost kakor tiste znamko. ki smo jih brez premisleka 'odtrgali s kakšnega pisma in potom prilepili v svojo zbirko. Nakupovanje znamk Za vsako'zbirko znamk jo treba najprej napraviti nekakšno osnovo. Zbiralec — začetnik bo začel iskati povsod znamke, ki jih še nima. Pogledal bo pri svojih prijateljih. sorodnikih in znancih za staro kor< s-pomlenco in pogosto so utegne zgoditi, da bo odkril kakšno redkost, ki nm b;> pripravila več veselja kakor kakšna kupljena znamka. Res so pogosto zgodi, da najdemo med starimi družnskimi papirji marsikaj lopega. .še več so pa dobi seveda v arhivih starih trgovin, zlasti tisto, ki so imele zveze z drugimi državami. Tudi uradne listine so pogosto zakladnice starih znamk, zlasti iz časov, ko še niso poznali kuvert, ampak so pisma kar zgibali in napisali na zunanji strani naslov ter tam tudi p:i! pili znamke. Seveda je dandanes že težavno odkriti kakšno staro podstrešje, kjer jo po kotih vso polno starih pisem. Zbiranje znamk je že tako dolgo v navadi, da so stara pisma in stare listine že davno preh,sknne. Pač pa je vredno imeti zvezo s kakšno banko ali večjo trgovino, kor so dajo tu dobiti nove znamko, tudi prav visoke vrednosti. ki bi si jih drugače le s težavo nabavili. Drug način pridobivanja novih znamk je menjava. Znamko, ki jih imamo po dvoje ali pa še več. — dublete. kakor pravijo filatelisti — zamenjamo z drugimi zbiralci, ki še te ob vodah, vidimo mnogo privržencev sv. 1 Petra, ki namakajo svoje vrvice s trnki vred, da bi ujeli kakega pripadnika tega rodu. V tem pogledu so podusti zelo hva-ležnežjker se obešajo kar po redu na trnek, po^ttaterimi so krušne vabe. Podusti so v naših vodah gotovo obilno zastopani, zlasti v dolnji Ljubljanici, med tem ko prevladujejo v gornji platnice. Dasi so med njimi lepe živalce, vendar ne dosežejo nikdar dolžine podustov, ki jih vidimo pod mostom čez Iščo na Hauptmanci in ki so čez pol metra dolgi. Opazovalec se čudi količini nitkastih alg, ki jih popasejo ti velikani. Med algami so seve razne ličinke, ki jih kot priboljšek z algami vred pojedo. — Poglejmo zdaj na jug v topli Egipt, kjer se vije po široki strugi življenje zbujajoči Nil z obilico raznolikih rib. Med njimi je rod Mormvridae, v katerem je nekim vrstam podaljšan gobček v trobčasti rilec, kakor ga imasta slon in tapir; druge vrste imajo navaden gobček, tretje pa naliku-jejo jeguljam. Oči so zelo majhne kakor pri talnih ribah v spiošnem. Večina njih ima lepo dolgo hrbtno in repno plavut, vrhu tega pa električne organe na repu. ki sicer niso tako močni kakor n. pr. pri clek- i tričnih jeguljah, somih in skatih, zadostujejo pa, da se žival za silo brani. Vrsta Sujo (GymnarchUs niloticus Cuv.) nima razen prsnih in hrbtne nobenih plavut in je podobna jegulji. Rumenkaste Ikre, ki jih ikrnica odlaga v večje gnezdo na gladini, so pa premera celega centimetra. Iz iker se razvijejo ličinke z rdečimi škržnimi nitmi in velikim redilnim mešičkom. Po preteku teh do štirih tednov izginejo niti in mešiček ter so mladiči jx> vsem podobni odraslim ribam. Zanimivo je, da si Suyo pri plavanju ne pomaga s prsnimi plavutmi, ne s kačastimi gibljaji telesa in ropa. temveč edino z dolgo hrbtno plavutjo. Ce plava naprej, zavalovi hrbtna plavut od sprednjega k zadnjemu koncu in če plava nazaj, in sicer ravno tako spretno kakor naprej, se zakodra najprej zadnji konec hrbtne plavuti, rep je pa tipalka. Suyo zdrži dalje časa tudi v vlažnem blatu, ko usahne voda po poplavi, kakor naša činklja in nekatere druge ribe tropskih dežel; v akvariju zahteva zelo toplo vodo. Ker se pri nas povečuje zavod na .Tadranu, je upati, da bodo ljubitelji videli pol^g morskih tudi nekaj teh zanimivih vrst rib. Dobra igra naše reprezentance je vse presenetila Miinchen, 21. avgusta. Kadi zelo pospešenega tempa igre smo odigrali od torka do danes opoldne že šest nadaljnjih kol. Jugoslavija stoji razmeroma dobro, namreč trenutno na tretjem ali čelr-tem mestu za Poljsko, Nemčijo in morda Češkoslovaško. Madžari, ki .so dosegli v pro eentih doklej zelo limono, "O ZiiOoi-čili zuto, ker so imeli že svoj pro. ti dan. Stanje ie malo nejasno. Sedaj je v toku naniteč samo še okoli dvesto prekinjenih partij. -Mcnakovdka olimpiada je najbolj utrudljiva šahovska tekma, kar sem .se jih doslej u-deležil. Skoro vsak dan je treba ig.ati p » naj mani osem ur. Včasi sta po dve koli na dan, sicer pa prekinjene partije, ki j h je Ireba igrati tudi zvečer, tako da pride lahko deset ur igre na dan. To seveda vpliva na nekatere naše igralce, ki fizično niso dovolj močni. Zlasti dr. Astaloš je zadnje dni t; pel na preutrujenosti, povrh je imel še izimni vseh največ prekinjenih partij. Vročina [wd stekieno streho v dvorani islotako zelo vpliva na igro, čeprav ob sončnem vremenu celo gasilci brizgajo vodo na streho, da je hladneje. Sicer pa se, kakor rečeno, borimo doslej še dovolj dobro. Tu so nad dol ro igro Ju goslovenov kar iznanade.ii. Ponovno prena-ša.jo na demonstracijskih deskah naše partije. Drugače pa ie zanimanje za olimpiado med občinsetvom razmeroma majhno. Časopisi so sicer zelo j>o/.orni in posvečajo prireditvi po celo slran dnevno, toda gledalcev je kljub tisočem razpoložljivih sedežev vodno samo okoli sto. Danes je obiskal olimpiado tudi predsednik .jugoslovenske narodne skupščine in predsednik jugoslovenskega šahovskega saveza g. dr. čirič. Borba z najmočnejšim nasprotnikom — Poljsko Da na kratko poročam o najvažnejših dogodkih zadnjih dni: V torek zjutraj smo igrali s Poljsko. Imeli smo precejšnjo smolo in bomo najbrž izgubili mateh s 41/« ; 31/-'. Na prvi deski sem jaz porazil Pavla Fr.vd-maiia. ki mi je doslej sicer ž«'nekajkrat ušel iz izgubljenih pozicij. Tokrat sem ga kot črni nadigral v ortodoksneni damskem gambitu. dobi! krnela in hitro zmagal v končnici, potem ko se Frvdman še povrh ni najbolje branil. Dr. Trifunovič je nesrečno izgul.il z Najdorfoni, katerega je lani v Varšavi lopo porazil. Naš mojster je v Nienicovičevi obrambi kot beli dosegel že dobljeno pozicijo, v časovni stiski pa je pogrešil. Schreiber je izgubul proti Regedzinskeniu, ki je v dani takem gambitu forsiral boljšo končnico. I>r. Astaloš ie Makarzcvka v končnici neenakih lovcev sicer fino nadigral. v nadaljevanju je po neprevidnosti dovolil nasprotniku, da se reši z uprav studijsko idejo, tako da bo Ma-karzcJk prekinjeno pozizijo Se remiziral. Kijnig je kot črni remiziral s H. Friedma nom. Kostič pa jo v sicilianki elegantno porazil Krenierja. Na sedmi deski je ukovic igral otvoritev s Pogoriellyin, malo neprevidno izgubil kmeta, ter podlegel v končnici. Tot je s težavo rešil končnico proti Voj-ciecho\vsl:emu na remis. — Nemci so v tem kolu z lahkoto tolkli Francoze 7:1. Cehi Bolgare celo S;0. Danska je presenetljivo tolkla Litvo 0'š: Vs. Proti Nemčiji ugoztne šanse za zmago Istega dne )>opo!dne smo morali nastopiti k novi ležki borbi z Nemčijo Seveda ie bilo zanimanje občinstva za to tekmo posebno veliko. lzgled;i da bomo borbe dobili s 4'i: t na partija je namreč še j rokinjona. .Jaz sem remiziral kot l.eli z Richterjem v Helijevi otvoritvi, dr. Trifunovič pa je rešil iz guhijeno [»ozicijo z Ahuesoni tudi na remis Schreiber je izgubil proli ze'o močnemu K:t gelsu, ki ga ie kot črni v Bonouijovi obrambi jiopolnoma nadigral M::ieh ho odločila partija dr. Astaloš -Ca ris. ki je trenutno še prekinjena. Dr. Astaloš je igral angleško parli-jo izvrstno in ima v končnici neenakih lov cev dobljeno |M)7,icijo. K on i g je remiziral z Helistabom. Naš mojster se je zaman trudil, da bi v končnici uveljavil premoč knie'a. Kostič se je moral proti Saeniis"hu dobro braniti, da je dosege! neodločen rezultat. Naš Bro ler ie s fino igro v končnici premagal ilr. Bodla. Tot je remiziral s Heinicke iem. _ Važna tekma Švedska—Poljska ie končala z visoko zmago Poljakov .">,/s:i,/i. Stahlberg je komaj rešil remis s Frvdiiui-nom. Občutno slabi so Svili na zadnjih deskah Madžari so tolkli Fince (»'/-: I1/i-Bolgari so odvzeli Švicarjem le tri točk". Poraz Letonske 6 : 2 V sredo smo igrali z močno Lelonsko ' 11 dosegli izreden uspeh, zmago odlegel proti Friginu kot črni vdamiskem gambitu. Konig je naravnost raztrgal Hasenlu-a. ki je malo preveč junaško igral zadnji gambf1.. Kostič je remiziral z Mezschailisom. Vukovi je v napadu lopo porazil Endzeliusa. Briider je renuziia I z Ozolsoni. Tot je z lahkoto premagal Melngailisa. — Poljaki so \zeli Bolga-loii v tem kolu vseh os"m i o--k. Nemci pa »<► tolkli Švede 4'i»; Imeli pa so pri tem srečo, kajii Stahlberg je pokvaril popolnoma dobljeno partijo z Richterjem na remis. Čehi so igrali z Betonsko neodločeno, FoB>'s je imel s Keresom že dobljeno pozicijo, ie pokvaril na remis. Jugoslavija : Ssla&d 7.5 : 0.5 V četrtek zjutraj v petem kolu, je bil naš nasprotir.k Islandska. Ena naša partija je še prekinjena, jia komo zmagali najbrže 7U>: Sicer pa Islandci niso na i slabše moštvo, porazili so na primer dan poprej Francoze. Jaz sem z lahkoto premagal Gilferja, dr. Trifunovič je prekinil v dobljeni poziciji z Asgaerssonom. Schreiber je dobil z M oltarjem. Dr. Astaloš je imel najtežjega nasprotnika, Snaevarra, in se je zadovolil z remijem. Dobili so še Kostič z (Judmundssonom, Vu-kovič z Arnlangssonom. Broder z Jossonoro, Nedeljkovič z Gudmungssonom II. — Bolgari so vzeli Nemcem eno točko, Voinov je namreč porazil Carlsa- Posebna senazaeija je bila poraz Poljske proti slabi Norveški I1/*: 3's. Neznani Christoffersen .je elegantno premagal Frvdmana. Srečanje z Litvo in Dansko Popoldne smo nastopili v šestem kolu z Litvo. Mateh še ni končan, prekiniena je ostala parlija \ ukovič; Skema. Naš mojster ima kmeta manj v trdnjavski končnici in remis še ni siguren. Če izgubi, bo rezultat samo 4:4, sicer pa 414: o12 za nas- Jaz sem po zelo težki borbi remiziral z znanim Mi .konusom, ki pa ise je doslej tukaj nesrečno boril. Proti meni je zek> močno vodil napai v Caro-Kamiu. Dr. Trifunovič je z elegantno žrlvijo figure premagal Visianeekisa. Preutrujeni dr. Asialoš ie podlegel Vaitonisu, Koiiig pa Lukci.su. ki j" imel v sicilianki pripravljeno izanatizirano varianto proti znani novi potezi Lgo. Kostič je lepo do-bil proti Abranioviciusii. Broder se je malo preveč ustrašil imena svojega nasprotnika TauKai-šasa in remiziral, medtem ko je Tot brez strahu v sicilianki porazil Skihiniau.skasa. V tem kolu se je na naših igralcih po-ebno občutno poznala utrujenost. Tudi v današnjem sedmem kolu ie prišla utrujenost do izraza. Z Dansko imamo izglede samo na 3'-: 2V-. Jaz sem porazil brez večjih težav Andersena in se tako revanži-ral za lanski poraz v Varšavi. Schreiber i-o dosegel največ remis proti Norman-Kanse* nu. Dr. Astaloš je v dam-kem gambitu kol beli izgubil 7. Niel.>enom. Kiinig jedal remis Hageu. Kostič je zopet hitro in lepo premagal Nielsena II. v pruski partiji. Broder bo najbrž zmagal Christensena. Tot je v zanimivi končnici zmagal nad Petersenom, Nedeljkovič je remiziral s Poulscnom. Nemčija ima danes izglede na visoko zmago proti Estoncem. Edino Keres bo porazil Richterja. Madžari bodo premagali Čehe najbrž 5 : 3. Vasja Pire V neizmerni žalosti naznanjamo vsem pretužno vest, da je boguvdano preminil dne 22. t. m. co 'i>J7. naš nadvse skrbni soprog, krušni oče, brat, svak in stric, gospod Fran Mali višji inšpektor ti rž. žel. v p., posestnik, od!ikova'i z redom Sv. Save V. razreda v 70. letu starosti. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, 24. t. m. ob 10. uri. V Rimskih toplican, dne 22. 8. 26. Žalujoča soproga NINA, roj. KRANJC, MIKA vdova PEČAR-KOKALJ roj. KRANJC, pohčerina in ostalo sorodstvo. •11 j uavorir- ftavlien — Izdala «» nonzorcn »Jutra- Adolf ^thnlkar. — Aa Narodno tiskarne a. 0. kot tiskarnar]s Franc Jezeršek. — ia uiseratn) aei je odgovoren Alojz Novak. — Val ? Ljubljan.