Bd Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 44 • LETO XI • 25. NOV. 1972 Poslovni odbor ZP Iskra soglasen z nujnostjo nadaljevanja izgradnje Iskrinega poslovnega centra na Trgu revolucije Poslovni odbor ZP Iskra, ki je zasedal v četrtek 16. novembra je imel kaj obširen dnevni red. V prvi točki dnevnega reda, ko so sc obravnavale predvidene spremembe zunanjetrgovinskega poslovanja v letu 1973, so bili tako poročevalci (Kranjc, Blenkuš, Artič — IC) kot tudi razpravljalci precej izčrpni. še enkrat se je izkazala pravilna že dolgo vrsto let trajajoča usmerjenost Iskre za prodajo na zunanjih tržiščih, ker le tako lahko Iskra kompenzira svoje uvozne potrebe, se seznanja s svetovno konkurenco, kvaliteto izdelkov t.er tehnologijo tujih firm, ter vse to koristno uporabi pri svojem RR proizvodnem in ekonomsko-komer-cialnem delu. Poročevalci so ugotovili, da bo letošnji plan izvoza (25 milijonov dolarjev ali 45 milijard starih dinarjev!) dosežen 100 %, bi bil pa tudi presežen, če bi vse naše tovarne v celoti izpolnile svoje planske zadolžitve za leto 1972. Tovarne, ki bodo svoje planske zadolžitve za leto 1972 presegle so: Elektromotorji Železniki, Avtoclektrika Nova Gorica, Elektromehani-ka Kranj, Elektronika Horjul, Naprave Ljubljana, Gospodinjski aparati Škofja Loka, Usmerniki Novo mesto, TIO Lesce in Iskra Commerce Ljubljana. Nekatere naše tovarne so bile grajane, da sc nikakor ne morejo navaditi na določen red v zunanje-trgovinskem poslovanju, saj se dogaja, da pogodbene roke prekoračijo in so v dobavah neredne. Vse izgleda tako, da nekateri ljudje še vedno niso doumeli, da edino naša hitra tržna prilagodljivost lahko odpravi večino težav s katerimi se danes ubada marsikatri delovni kolektiv. Plan izvoza za leto 1973 predvideva vrednost 36 mili- Slovenska prosvetna zveza Celovec, Zveza kulturna prosvetnih organizacij Slovenije, Zveza kulturno prosvetnih organizacij — občinski svet Kranj, kulturna komisija sindikalne organizacije ISKRA ter delovne organizacije Kranj prirejajo v okviru praznovanja dneva republike v soboto, 25. novembra 1972 ob 19.30 v dvorani kina Center Kranj slavnostno akademijo KOROŠKA V PESMI, PLESU IN BESEDI SODELUJEJO: Pevski zbori: moški zbor SPD »Lepa — Baške jezero« iz Loč, moški zbor SPD »Trta« žitara vas, mešani zbor SPD Radiše, moški zbor SPD »Zarja« Železna Kapla, mešani zbor SPD »Danica« Šentvid, meški zbor SPD »Edinost« Pliberk, združeni mešani zbor SPD »Bilka« Biičovs in »Gorjanci« ICotmara vas, mešani zbor »Franc Pasterk-Lenart« združeni moški pevski zbor Podjune in združeni zbori Koroške Folklorna skupina SPD »Zarja« Železna Kapla — Trio »Korotan« s pevci — Pesniki in pisatelji: Milka Hartman, Valentin Polanšek, Gustav Janusch, Florjan Lipusch, Janko Messner, Stanko VVakounig, Andrej Kokot ter skladatelji in dirigenti Vstop prost! jonov dolarjev ali izdelkov za preko 61 milijard starih dinarjev (kar je za 44 % več kot smo ali bomo izvozili letos!). Ta naloga bo zahtevala nove in nove napore delovnih ljudi vseh naših kolektivov, in bo precejšen uspeh za Iskro in za njeno .politiko. Že današnji rezultati nam namreč kažejo, da se je rentirala sicer draga naložba v organizacijo lastne trgovinske mreže v svetu. Iskra irria danes svoje firme v Ameriki (Iskra America Inc. New York — USA), Zvezni republiki Nemčiji (Iskra Elektronik HGmbH, Stuttgart), Italiji (Iskra Elettronica Italiana S. R. L., Milano), Veliki Britaniji (Guest International Itd., London), Švici (Iskra Electronics A. G., Solot.h'- '. Venezueli (Eurocommerce S. A., Caracas) in svoja pred-stavništi a v Moskvi, Pragi, Varšavi in Istanbulu. Verjetno bi bilo za marsikoga našega bralca zanimivo kaj več povedati o vsaki od teh naših firm. Zato bomo to poskušali v naših naslednjih številkah opraviti, če se bo le pokazal zadevni interes. V razpravi je prišla močno do izraza trdna povezanost (Dalje na 8. strani) Oh dnevu republike Letos praznujemo dan republike — 29. november, v spomin na sklepe II. zasedanja AVNOJ leta 194J v Jajcu, podobno kot vsa leta doslej, pa vendar drugače. Takrat je bila vojna, vojna z okupatorjem in vojna z domačili izdajalci. Borce narodno osvobodilne armade in partizanskih odredov Jugoslavije je vodil in k zmagi popeljal prekaljen komunistični borec — delavec, ključavničar Josip Broz — Tito. Danes živimo sicer v miru, puške danes v Jugoslaviji ne pokajo in topovi ne streljajo, pa vendar se nahajamo prav sredi bitke, ki jo spet vodi in navdihuje »partija« in Tito. Boj za samoupravni socializem je sprožen, bo dolgotrajen in srdit. Marsikaj smo zanemarili v teh letih pehanja za čisto materialnimi dobrinami, ko smo skoraj načrtno ustvarjali pravo potrošniško družbo, ko je često namesto poštenja bolj veljalo pravilo »znajdi se«, ko je bilo bolj važno in ugledno »kaj kdo ima« od tega »kako in na kakšen način je do tega prišel«, ko je bilo važnejše, kaj ima kdo v garaži od tega kaj ima v srcu, in mnogo pomembnejše: koliko ima v denarnici od tega koliko ima v glavi. In tako kot je bilo v Jajcu potrebno sprejeti deklaracijo in sklepe o bodoči ureditvi Jugoslavije, tako je bilo v iet.u 1972 na pragu pred praznikom republike potrebno pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Tako kot sklepi v Jajcu niso biti samo za oranje temveč izključno smernice za akcijo, tako tudi »pismo« zahteva akcijo in to takojšnja akcijo vseh komunistov za odpravo napak in za ostvaritev idej samoupravnega socializma: mir, delo, blaginjo, skratka resnično skrb za delovnega človeka, ob krepitvi humanizma (medsebojnih človeških odnosov in solidarnosti) Sprejeti ustavni amandmaji so korak k temu idealu, drugi korak moramo napraviti mi vsi skupaj, ko jih bomo uveljavili tudi v praksi. Dolg nas vseli je, da se na ta važni dan temeljito politično in strokovno priprav.ino, in v tem vidim letos bistvo praznovanja dneva republike. 1 Organi upravljanja, vse družbenopolitična organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva in poslovnim partnerjem k DNEVU REPUBLIKE in jim želijo čim več delovnih uspehov! Od leve na desno: tehnik Andrej Uršič, Franc Siissinger in Milutin Urbas, oba tehnologa, ki so s svojim požrtvovalnim delom ustvarili nov tip črno-belega televizijskega sprejemnika. (Zadevni članek na zadnji strani) » Zavod za avtomatizacijo <( Ljubljana Po pismu tovariša Tita — sestanek aktiva ZB V sredo 15. novembra 1972 je bM v Zavoda ra avtomatizacijo sestanek aktiva ZB, Id sta se ga udeležila tudi predsednik sindikalne organizacije in predsednik sveta Zavoda ter sekretar OOZK Zavoda. Na sestanku sc razpravljali o sedanjem političnem položaju, ki je nastal po 21. seji ZKJ in 3. seji CK ZKS ter predvseiii po pianu tovariša Tita in Izvršnega . biroja predsedstva ZKJ. V uvodni besedi je -predsednik aktiva v kratkih besedah orisal odnose, ki so vfladaH med borci in aktivisti v času borbe. Dotaknil se je prostovoljnega deia za obnovo domovine, nakar je v nazorni obliki prikazal sedanje stanj;, ki je za borce in pošteno misleče ljudi boleče, tuje, nerazumljivo ter pri marsikom povzroča malodušje. Eden izmed vzrokov za tako stanje je znan: geslo o ne-vmešavanju članov ZB in ZK v poslovne in gospodarske zadeve je pogojevalo, da se je takozvana business-morala okrepala ter začela razkrajati socialistična pravila in norme. Na tako razrahljanem gospodarskem področju, s tako široko demokraoijo, so biti dani vsi pogoji, da so se formirali klani, ki so izigravali vse in vsakogar, edini oilj je bil — dobiček. Uveljavil se je princip, češ, da je vse dopustno, kar je. koristno za gospodarsko organizacijo. Pri tem so se posluževali vseh sredstev in oblik nesocialistične morale, kot je podkupovanje, istočasno je cvetelo stremuštvo in prilaščanje dobrin na račun tujega dela. Tako je zavednost in predanost izgubila svoj pomen ter osnovno funkcijo, enako se je zgodilo tudi s poštenostjo. Vse to je tudi pogojevalo, da je prišlo do politične in socialne diferenciacije. Ob zaključku je opozoril člane ZB, da morajo biti v danem položaju strpni, vendar kritični in samokritični. V tem času je osnovna naloga, da podpremo težnje ZK in samoupravne organe -pri uresničevanju ustavnih dopolnil za učvrstitev temeljnih organizacij združenega dela. V sproščeni razpravi, ki se je razvila po zaključku referata, je bilo opaziti, da so člani ZB dokaj dobro spoznani s poslovno politiko in notranjim življenjem Zavoda, kar je zgovoren dokaz, da se člani ZB zanimajo, kako poteka in se odvija poslovanje ter razvoj Zavoda. Ugotovili so, da sedanja samoupravna organizacija Zavoda preveč zapira posamezne grupacije v njihove okvire, premalo pa spoznava in rešuje probleme Zavoda kot celote. Člani ZB so mnenja, da bi bilo potrebno sprožiti akcijo za večjo enotnost poslovanja Zavoda. Nadalje je bilo v razpravi ugotovljeno, da so poslovni odnosi Zavoda napram kooperantom in privatizacije posameznih del precej sproščeni »liberalni«. Do enakega zaključka so prišli tudi glede odnosov nekaterih članov kolektiva do splošne družbene lastnine. Razprava je pokazala, da vlada do takih pojavov prevelika brezbrižnost, kar povzroča upravičeno negodovanje. Ob zaključku je aktiv ZB sprejel še naslednje sklepe in priporočila: — aktiv ZB čutj moralno dolžnost, da sodeluje pri ak-aijskem programu, kakor tudi pri okrepitvi enotnosti v organih upravljanja ter učvrstitvi družbeno političnih organizacij; — aktiv ZB priporoča, da se formira nadzorni organ, vendar še preje določi komisija, z nalogo, da preuči delokrog in kompetence nadzornega organa; ■ — aktiv ZB sklene, da se bo pogosteje sestajal, kar bo omogočalo, da se člani med seboj bolje spoznajo, obenem bi se tako okrepile pridobitve NOV. -BS- »Aparati« Ljubljana PRED USTANOVITVIJO BRANŽNE ORGANIZACIJE ZABAVNE IN POLPROFESIONALNE ELEKTRONIKE Skupna seja DS Avtomatika in Elementi ŠENTJERNEJ, 22. NOVEMBRA. — Danes je bila v obratu »Upori« tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju skupna seja delavskih svetov tovarn Avtomatika in elementov za elektroniko, katere osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava sklepa o formiranju branžne organizacije zabavne in polprofesionalne elektronike, torej o spojitvi tovarn Elementi in Avtomatika, kakor tudi o formiranju temeljnih organizacij združenega dela. Do zaključka redakcije podrobnosti s te seje delavskih svetov nismo prejeli, zato bomo o morebitnih sklepih in razpravi obširneje poročali prihodnjič. Še vedno zaostajamo za načrtom V mesecu oktobru smo izpolnili mesečni dinamični proizvodni načrt ter kumulativo z naslednjimi kazalniki: Skupina izdelkov A — domače tržišče Oktober Kumulativa — stikalni aparati — industr. elektron, naprave — zaščit, releji, elem. avt., sig. r. — raz. deli in usluge 32.58 62.58 89,03 13,13 115,61 77,66 91,79 143,55 SKUPAJ 83,61 92,69 B — izvoz: — ind. elektron, naprave 225,41 172,55 — zašč. releji, elem. avtom. sig. r. 88,06 100,91 SKUPAJ 104,04 112,29 C — SKUPAJ 87,18 95,30 Pri stikalnih aparatih je v kumulativi tudi manjši izvoz, ki pa nima primerljivega kazalnika, ker prvotno izvoz v tej skupini izdelkov ni bil načrtovan in smo sprejeli naročilo izven letnega načrta. Vsi navedeni kazalniki so izračunani na osnovi finančnih vrednosti načrta in izpolnitve. Fizični obseg proizvodnje je namreč v mesecu oktobru prikazan z ugodnejšimi kazalniki, brez izstavljenih dobropisov. Zaradi primerljivosti poročil v celoletnem obdobju smo zato izhajali iz enakih osnov, kot doslej. Navedeni podatki kažejo, da posebno pri proizvodnji za domače tržišče nismo uspeli nadoknaditi zaostankov iz prejšnjih mesecev. Nasprotno so se zaostanki celo povečali v tolikšni meri, da jih niti do konca leta ne bomo mogli izravnati in, da zato ne bomo mogli izpolniti letnega proizvodnega načrta v celoti. Z mesecem oktobrom je namreč celoletni načrt dosežen z 78,39 %. Cc bi ga hoteli izpolniti v celoti, bi morali v novembru in decembru dvigniti mesečno poprečje izpolnitve za 37,77 % v odnosu na poprečno mesečno proizvodnjo v desetih mesecih letošnjega leta. Tak dvig pa je skoraj nemogoč. Pri ocenjevanju vzrokov za fak- Kaj pišejo o Iskri v drugih časopisih šno zaostajanje po finančnih vredostih je prav gotovo povečana proizvodnja za izvoz na račun domačega trga. V izvozu, posebno na zahod, je iztržek občutno manjši, kot pa ga lahko dosežemo na domačem trgu. Zato tudi vrednostna realizacija zaostaja za fizično. Vendar bi v tem poročilu morali osvetliti še dva vzroka, ki sta bistveno vplivala na nižjo finalizacijo od ocenjevane. . Eden izmed njih so tehnične in tehnološke težave, za katere je prav velikoserijska proizvodnja še bolj občutljiva kot pa maloserijska ali posamična. Prav večje šte vilo teh težav v zadnjem obdobju je povzročilo precej napredvidenih izpadov in zastojev. Pri reševanju teh težav in pri odstranjevanju zastojev, kjer bi morali strokovno, hitro in odgovorno ukrepati, pa ugotavljamo velike pomankljivosti zaradi oddaljenosti razvoja in nezadostne povezave vseh, ki bi morali v tem pogledu skrbeti za nemoteno delo proizvodnih linij. Pri tem ne smemo prezreti tudi funkcije orodjarne, tako pri proizvodnji novih orodij, kot pri remontu starih, ker so izpadi orodij tudi pogost vzrok za pomanjkanje lastnih sestavnih delov, ali pa za nevsklajeno oskrbo z njimi. Trboveljski Iskri se obetajo mnogo Letošnja vrednost proizvodnje bo nekako 38 milijonov dinarjev, že za prihodnje leto pa načrtujejo, da bodo proizvedli za 110 milijonov dinarjev izdelkov. Tovarna polprevodnikov ISKRA v Trbovljah se je v radnjem obdobju ubadala s proizvodnimi prcidemi, ki so Mii dediščina starega prodz- ‘ vodnega programa. S prehodom na nov proizvodni program, ki so gr, uv-riii na osnovi poslovnotehničnega sodelovanja z ameriškim partnerjem Knapdcem, pa je zasvetila ze'j r s Inč za bor.jšv poslovanje tudi temu mlademu trboveljskemu' delavnemu kolektivu. Na osnovi pc>godbe o po-slovnotehndčnem sodelovanju ter skupnem vlaganju v novo opremo, ki omogoča povsem nov. sodoben polprevodniški proizvodni program, bodo z novim letom pričeli tu poskusno proizvodnjo na novih proizvodnih linijah. Že doslej so v Trbovljah dobili okoli dvs * ret ji ni nove opreme, ki je žc montirana, do konca leta pa bodo, kot pričakujejo, dobili vso, tako da bi lahko, kot načrtujejo, stekla poskusna serijska proizvodnja novega proizvodnega programa. Vrednost nove opreme je okoli milijon dolarjev. V Trbovljah so pričeli s proizvodnjo kristala in diod, povsem pa so opustili star program, ki jim je prinašal samo izgubo. Tako načrtujejo za drugo leto vrednost proizvodnje 110 milijonov dinarjev, medtem ko bo letošnja vrednost znašala okoli 30 milijonov dinarjev. Približno 80 odstotkov nove proizvodnje bo ameriški partner pro- lepši časi dal na ameriškem tržišču ali pa jo bodo prodali na vzhodnih tržiščih. Na osnovi tega predvidevajo, da bodo že do konca leta izvozili za okoli 250.000 dolarjev izdelkov, kar bo komaj zadostovalo za kritje izgube, ki je nastala zaradi poslovanja po starem načinu. Zaradi vsega tega pričakujejo v trboveljski tovarni polprevodnikov. da bodo prihodnje poslovno leto pričeli končno brez izgube. Letos poslujejo kot edina gospodarska organizacija v občini z izgubo. Z dragim vzrokom smo se resneje srečavali že na začetku leta, to pa je nezadostna in nevsklajena oskrba z reprodukcijskimi materiali. Ta problematika se je sredi leta sicer nekoliko normalizirala, v poslednjem obdobju pa ponovno vse pogosteje in osf> je povzroča zastoje. V začetku leta je temu botrovalo predvsem pomanjkanje likvidnih obratnih sredstev, v zadnjem času pa podaljševanje dobavnih rokov z ene strani, prav tako pa tudi subjektivni odnosi z druge strani. Vse premalo se zavedamo, da je načrtovanje, oskrbovanje in usmerjanje proizvodnje del enovitega proizvodnega procesa in se nobena iz-(Dalje na 8. strani) 10 LET TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV Iskrene čestitke delovnem kolektivu TEN VLADIMIR LOGAR GENERALNI DIREKTOR ZP ISKRA Tovarna elektronskih naprav v Stegnah je prav gotovo ena izmed tistih tovarn ZP Iskra, ki je v svojem desetletnem obstoju doživela največ dinamičnih obdobij. ! Takšno njeno razvojno pot | pač pogojujejo povsem specifični razlogi — to je maloserijska proizvodnja, tehnološko zelo zahtevna in spričo vgrajenih materialov tudi dokaj draga. Pa vendar — ob desetletnici lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je delovni kolektiv vse dosedanje težave in krize uspešno prestal, dokazal svojo sposobnost slediti napredku na področju te proizvodnje, dokazal svojo vztrajnost in upornost, ki mu je pomagala prek vseh ovir. Prav iz teh razlogov in, ker j je proizvodni program tovarne elektronskih naprav tržno Ranimi v, tako doma, kot v tujini, lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da se bo tovarna elektronskih naprav v naslednjem obdobju uspešneje razvijala in se v okviru ZP Iskra povzpela med kolektive, katerih delež k skupnim uspehom bo iz leta v leto bogatejši. S takšno željo ob 10-letnici delovnemu kolektivu tovarne elektronskih naprav najiskre-neje čestitam! Branžna organizacija bo ^tovarni odprla lepe možnosti možnosti, saj bomo tako rekoč edini komplclksni proizvajalec telekomunikacijske opreme, tako za jugoslovanski trg, kakor v .dobršni meni lahko tudi za izvoz. Seveda bomo to lahko dosegli le, če se bomo trdno povezali z ostalimi proizvajalci s tega področja, torej Elek-tromehaniko v Kranju in Elektroniko v Horjulu, prav tako pa tudi z ZZA in Iskra Commerce. Takšna, trdna in tvorna povezava zagotavlja vse možnosti za nove proizvodne panoge, za krepitev obstoječega proizvodnega programa VF telefonije, VF telegrafije, usmerjenih in UKV zvez, kakor tudi pripravo na e!ektro-op Lično prenosno tehniko in na pribor za vse proizvodne panoge. Naš perspektivni načrt takšno orientacijo tudi potrjuje in v tej smeri lahko pričakujemo, ob prizadevnosti celotnega kolektiva tudi zaželene rezultate. Zato ob naši desetletnici čestitam celotnemu delovnemu kolektivu, zlasti pa še jubilantom desetletnega dela z željo, da bi si še naprej vsestransko in predano prizadevali ustvarjati boljše dni naše tovarne. EMIL SIRNIK, DIPL. INŽ., PREDSEDNIK DS TEN FRANC DOBNIKAR DIREKTOR TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV , Za nazaj ob desetletnem jubileju naše tovarne ne bom govoril. Ob tem našem praz-uiltu je prav, da pogledamo n P rej, v našo bodočnost in uušo nadaljnjo rast. Menim, ua za nadaljnji razvoj paše tovarne so vsi pogoji, saj tuji naš proizvodni program, Sa skušamo nenehno izpopolnjevati, govori za to, da Jm° z našimi izdelki lahko konkurenčni in pri odjemal- cih cenjeni. Lepo perspektivo vidim v uveljavitvi ustavnih dopolnil 111 Predvideni branžni organi-Jttiji, katera sicer ni uresnič-ijtva hitro, pač pa je to dalj-1 proces. K takšnemu optimizmu me silijo že dosedanje Priprave na takšno reorgani-mcijo. Po uresničitvi branžne Ptganizacije v naši dejavnosti m bodo .tovarni odprle lepe Takoj ob ustanovitvi tovarne je zaživelo tudi samoupravljanje. V prvih letih je bilo delo samoupravnih organov spremljano s hudimi gospodarskimi problemi tovarne, ki je vse do leta 1965 poslovala z izgubo. Posledica takih ekonomskih težav je bila tudi enoletna prekinitev samoupravljanja zaradi začasne uprave leta 1964. Ponovna oživitev samoupravljanja je bila zopet vezana s težavami, katere smo prebrodili šele v zadnjem obdobju. Do leta 1971 smo delovali v delavskem svetu in upravnem odboru, od tedaj naprej pa imamo DS in odbor za gospodarske in kadrovske zadeve. Vsem trem pomagajo pri delu številne komisije tako, da samoupravljanje zajema širši krog delavcev iz vseh oddelkov v tovarni. Na to široko udejstvovtfhje samoupravljavcev kažejo tudi zavzete in včasih celo ostre in kritične debate na sestankih omenjenih organov. Ena najvažnejših nalog, ki v tem trenutku stoji pred samoupravljavci je uveljavljanje ustavnih amandmajev in s tem v zvezi odločitev o formiranju temeljnih organizacij združenega dela v tovarni sami, kakor tudi združevanje le-teh v ekonomsko najbolj upravičene kombinacije na nivoju združenega podjetja Iskra. Smatramo, da bo ravno spoštovanje ustavnih amandmajev zagotovilo slehernemu članu kolektiva uveljavitev njegove bistvene pravice — to je aktivnega vpliva na gospodarjenje v tovarni in na delitev rezultatov dela. BERNARD LENARDIČ SEKRETAR ZK Ob jubileju, kot je lChletni-ca obstoja našega kolektiva, naj se v kratkem dotaknem samo nekaterih mojih zapa-žanj o preteklosti, gledanih s poudarkom na družbenopolitična dogajanja. 2e po kratkem obdobju osnovanja tovarne iz bivšega IEV je prišlo glede na novo oblikovanje tovarn v sklopu »velike ISKRE« do pripojitve proizvodnje VF naprav iz Pržana. To je povzročilo predvsem nekaterim ljudem, z zaostalim mišljenjem »motnje«, ker so menili, da je bil ta »privesek« kriv za vse slabo, kar se je v naslednjem obdobju v tovarni dogajalo. Žal se je ta miselnost vlekila nato še dolga leta, predvsem zato, ker so tud! nekateri na drugi strani menili približno enako za prve. V I. 1964 je prišlo iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov v tovarni do začasne , uprave, kar je nedvomno povzročilo za nadaljnje delo na področju samoupravljanja težke posledice. Ljudje so postali v zvezi z raznimi nesoglasji predvsem v vodstvu tovarne vse bolj malodušni in nezaupljivi. To se je močno poznalo v njihovem delovanju skoraj skozi' vse obdobje. Pogosto menjavanje vodilnih kadrov v tovarni, odra-ženo tudi skozi težko gospodarsko stanje, je imelo prav gotovo tudi hude posledice za vsa nadaljnja dogajanja. Prav ob tem pa moram žal ugotoviti, da je menjavanje kadrov bilo včasih preveč stihijsko in upam sd trditi, da tudi razni vplivi in stališča zunanjih činiteljev niso bila na mestu. Samoupravljanju in ostalim družbeno-političnim dogajanjem se je s strani nekaterih (seveda vodilnih) polagalo premalo pomembnosti, da ne rečem, da so to področje celo zapostavljali tako, da smo te težave le počasi premagovali. • še in še bi lahko našteva! razne dogodke in mnenja, toda naj končam z željo, da se samoupravljanje razvije do take stopnje, da bo vsak naš delavec lahko resnično odločal o vsem dogajanju v tovarni, ker le s tem bo za to tudi zainteresiran. Istočasno želim, da razvijemo vse oblike družbenega dela — seveda povezanega s strokovnim, kar mora imeti za posledico še boljše rezultate poslovanja tovarne in s tem življenjskih pogojev nas vseh. Tovarna elektronskih naprav se je kot prva tovarna ZP preselila 1. 1964 v novo zgrajeni objekt v Stegnah. Razumljivo je, da v samem začetku tudi ni bilo vse tako, kot bi si človek želel, zato smo si v novi tovarni morali še marsikaj urediti, tako znotraj kakor tudi zunaj. Preveč bi bilo naštevati vse, kar smo spremenili ali dopolnili, glede na novi proizvodni program oz. iztek starih izdelkov. Znano je, da je naša proizvodnja maloserijska in in tehnično zelo zahtevna, tako po opremi kot tudi po kadrih in, da so zato potrebna znatna finančna sredstva, ki jih je moral naš kolektiv za to nameniti. Pri vsem tem ne moremo mimo tega, da je okolica tovarne urejena z lepimi parki, zelenicami, parkirnim prostorom in, da imamo v tovarni lepo urejeno menzo, oz. jedilnico. Imamo lepo urejene umivalnice in kopalnice; delovni pogoji in ' ureditev delovnih mest so glede na preteklost skorajda odlični in končno so osebni dohodki še kar zadovoljiv:. Poudariti želim, da si je pri vsem tem celotni kolektv v vseh teh 10 letih močno pri- zadeval na vseh področjih, k j or je bilo marsikdaj potrebno veliko naporov za premagovanje težav, ki so se pojavljale ob ustvarjanju navedenega. Pri vsem tem so vse družbenopolitične organizacije v tovarni, od same ustanovitve leta 1962 pa do danes odigrale pomembno vlogo, tako sindikalni odbor kot mladinski aktiv, ZK, ZB preko samoupravnih organov in drugih družbeno-političnih dejavnikov v okviru tovarne, kakor tudi združenega podjetja Iskra in širše družbene skupnosti. Naši dosedanji dosežki so rezultat dela, ki nam potrjuje, da smo na pravi poti in, da bomo smelo razvijali naše delo in hotenja tudi v bodoče, tako na področju samoupravljanja kakor tudi splošno družbeno ekonomskih dejavnosti. Res je, da so v preteklosti naši ekonomski pokazatelji marsikdaj pokazali drugače kot smo pričakovali, oz. želeli. Če pa se spomnimo skozi kakšne težave smo se prebi-. jali, pa to laže razumemo, zakaj je naša tovarna v preteklosti doživela razne organizacijske oblike in spremembe in zakaj je ostajalo tako malo dohodka za delitev na družbenoekonomska področja kot so npr. stanovanja, otroško varstvo, razne dotacije. V zadnjih letih se nam pri tem kažejo občutno boljši rezultati, tako na področju gospodarjenja, kakor tudi na področju reševanja družbeno ekonomskih potreb kolektiva. V dokaj bogatem programu naše osnovne organiztvei-je sindikata smo bili aktivni predvsem na naslednjih področjih: — socialna pomoč (obiski na domu, v zdraviliščih, pomoč ob smrti članov, upokojenci itd.), — socialna pomoč samohranilkam, soctalno šibkim, — letovanje članov kolektiva, rekreacija, izvensezonsko letovanje otrok socialno šibkih, — pomoč članom ZB, — proslave (29. nov., novo leto), — obdaritve (dedek Mraz, S. marec. obdaritve 20-Ietni-kov). — športne igre ZP ISKRA — letne, zimske, — športni rekviziti in športna dejavnost med letom, — izleti — udeležba s prevozi (rekreacija), — dograditev športnega igrišča, —■ izobraževanje (študij, prosveta in kultura), — blagajna samopomoči (akontaoije v nujnih primerih). Verjetno nisem v tem zapisu zajel vsega, kar smo dobrega .in slabega preživeli teh deset let. Vendar sem trdtao prepričan, da smo na dobri poti in, da lahko z velikim upanjem in vero gledamo ▼ prihodnost. JOŽE ZAJC PREDSEDNIK SINDIKATA 10 LET TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV Prehojena pot Prve zametke današnje ISKRE so tvorile Centralne partizanske delavnice, ki so delovale od leta 1943 na osvobojenem ozemlju blizu Starih žag na Dolenjskem. Te so takoj po .vojni preselili v Ljubljano in jz njih je nastal leta 1948 z odlokom Borisa Kidriča Institut za elektrozve-ze — IEV. Ena prvih nalog novo ustanovljenega instituta je bilo razvijanje naprav za brezžične zveze, posebno za usmerjene, intenzivno sodelovanje strokovnjakov ljubljanske PTT pa je že leta 1949 omogočilo razvoj naprav za žične telefonske zveze. Razvojni dosežki na področju žičnih zvez so povzročili, da je začelo leta 1951 ustanovljeno podjetje Telekomunikacije v Pržanu že čez dve leti proizvajati prve kanalne telefonske naprave za pošto in elektroenergetsko omrežje kot so KT-2, ET-2 in nato tudi ET-3 dn ET-5. V teh letih se je v Telekomunikacije preselil iz IEV tudi razvojni oddelek za žične zveze, ki je v obdobju od 1954 do 1959 razvil kanalne telefonske naprave KT-3 za mobilne namene, KT-21,22 in KT-24 za poštna in EG-2,3 in EG-11,12 za elektro energetska omrežja. Skladno z razvojem tehnike, v katerem so elektronke zamenjali polprevodniški elementi, so leta 1958 v Telekomunikacijah razvili kanalne telefonske naprave s polprevodniki KT-31 za mobilne in VG 4/8 za stacionarne namene. Razvoj in proizvodnja naprav za brezžične zveze pa sta se ta čas odvijala na IEV v Ljubljani. Tako so že leta 1951 opravljali prve poskuse' z doma izdelanimi napravami za usmerjene zveze med Pohorjem in Sljemenom, nekaj kasneje pa so vzpostavili z • 12-kanalnimi napravami UKD-12 zvezo med Ljubljano, Kranjem in Bledom. Leta 1954 so začeli izdelovati ultrakratkovalovne naprave UKM-4, naslednje leto pa so pričeli z razvojem zahtevne mobilne naprave za usmerjene zveze na 2000 MHz HVT-1, UKV naprave Phonoport ter začeli s pripravami za njihovo proizvodnjo. Ko je maja 1961 nastala združena ISKRA iz tovarne v Kranju, tovarne TELA, Telekomunikacije in IEV iz Ljubljane ter NIKO iz Železnikov, sta na IEV že obsta- jala razvoj in proizvodnja naprav za brezžični, v Teileko- ' munikacijah pa za žični pr» j nos informacij. V okviru nove združena ISKRE je bila leta 1962 usta- ' novljena Tovarna elektron- j skih naprav — TEN, ki je iz IEV prevzela proizvodni pr» gram naprav za radiozveze. : Nova tovarna je sprva de- i lova la v prostorih na Tržaški ' cesti in nato na Celovški cesti. Tukaj je stekla med drugim tudi proizvodnja nove enokanalne naprave za usmerjene zveze PLM-1. Leto kasneje se je tovarni priključila skupina proizvajalce» naprav za žične zveze iz Telekomunikacij. S tem je d» bila nova tovarna profili kompletne tovarne naprav za pr» nos informacij po brezžičnih in žičnih zvezah, ki ga je d» polnjeval še proizvodni program iz posebne analogne računalniške tehnike. Vsa razvojna dejavnost, ki je potrebna za področje zvez, pa je bila združena v tedaj ustanovljenem Zavodu za avtomatizacijo — ZZA v Ljubljani, ki je s koncentracijo razvijalcev celotne panoge is med dragim tudi s svojimi centralnimi laboratoriji za kvaliteto omogočil hitrejše Iz proizvodnega programa IVSultipleksne telegrafske naprave Z multiipicksno telegrafsko napravo VTG-FM 120/240/480 in z napravo CH-121, ki jo izdelujemo v kooperaciji z SRT(ITT), krijemo vse možne potrebe različnih koristnikov. Večkanalna telegrafska naprava s frekvenčno modulacijo VTG-FM 120/240/480 v mehanskem sistemu ISEP — ITT je multipleksni telegrafski sistem za brzine 50, 100 in 200 Bd. Uporaba sodobne tehnologije ter silicijevih polprevodnikov, integriranih vezij in sodobnih konstrukcijskih prijemov zagotavlja izredno zanesljivost obratovanja. V eno stojalo lahko vgradimo 96 dupdeksnih telegrafskih kanalov. Izredno fleksibilnost sistema omogočajo: konstrukcijski sistem ISEP na principu vt ¡čirih enot, več variant že vnaprej ožičenih podokvir-jev, stojala in omarice različnih velikosti, napajalniki za razne namene, frekvenčne kretnice, linijski ojačevalniki in enote za priključevanje oddaljenih naročnikov litd. S tem je dosežena ekonomičnost, funkcionalnost in zanesljivost tudi v kompliciranih telegrafskih mrežah. Telegrafske naprave naše proizvodn je sodijo v vrh podobnih naprav v svetu. Pripravljamo pa se na nadaljnjo miniaturizacijo, funkcionalno ekspanzijo sistema k večjim hitrostim — prenos podatkov, ob novih tehnoloških in tehničnih konceptih. Multipleksne telefonske naprave Od vseh multipleksnah telefonskih naprav, ki so grajene v enotnem mehanskem siste- mu ISEP-ITT, predstavlja družina za velike snope, ki jih proizvajamo v kooperacij-i z ITT enega najsodobnejših sistemov za kanalne naprave s kapaciteto do 2700 kanalov. Mehanska izvedba ISEP sc odlikuje po izredni fleksibilnosti in zolo enostavnem načinu nadaljnje nadgradnje že obstoječega postavljenega st stema. V električnih sklopih so uporabljeni izključno silicijevi polprevodniki in dr» gi sodobni in izpopolnjeni elementi visokih kvalitet, ki sa hkrati pripomogli k bistveni miniaturizaciji celotnega sistema tako, da lahko vgradimo do 180 kanalov v eno stojalo. Poleg naprav, ki pokrivajo potrebe po velikih snopih, proizvajamo tudi družino m» lokanaJnih naprav; 12-kanal ni sistem za kablovske vode, 12/24 — kanalni sistem za pr» nos prek usmerjenih zvez, 1-kanalni sistem za nadzemne vode in razne ojačevatne naprave, mikrofrekvenčne končnice komandorja itd. Naprave za usmerjene zveze Levo od zgoraj navzdol: Olga Tomazin — vizuelna kontrola enot za VF telefonijo Več kot 20-letne izkušnje so Anton Glad — meritve enot VF telefonije na merilnem avto- osnova za projektiranje, raz-matu UPA-2 vijanje in proizvajanje vseh Cilka Klinc — navijanje tuljav za enote VF telefonije na navl- vj-st naprav za usmerjene zv» jalnem stroju ze srednjih kapacitet za pr» Milan Kolar, Georg Fugina in Egon Husu — so strugarji nos telefonije in podatkov. Angelca Vrhovec, Alojzij Stanko in Ivan Vačovnik — ličarji Razvite so v povsem poipr» pred lakirnimi kabinami vodniški tehniki in odgovar-, 10 LET TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV razvijanje zelo zahtevnih profesionalnih naprav. Da pa bj nova tovarna lahko uspešno izvrševala vse naloge, se je kolektiv odločil za obsežno rekonstrukcijo, ki je billa zaključena leta 1965. V tem času se je proizvodnja preselila v nove tovarniške prostore na Stegnah, ki so omogočili hitrejši razvoj proizvodnje in obogatitev proizvodnega programa z novo vejo prenosa — multipleksno kanalno telegrafijo, ki so jo začeli prav tedaj razvijati. V naslednjih letih so se v tovarni elektronskih naprav zvrstile proizvodnje posebnih analognih računalnikov, kratkovalovnega oddajnika OM-50 in sprejemnika SK-3, ultra-kratkovalnega sprejemnika in oddajnika UKM-5 in SEM-7, izdelovali so zelo zahtevne naprave za usmerjene zveze na 2000 MHz HVT-1, kanalne telefonske naprave KT-31 ter VG 4/8 in nove telegrafske nmltipleksne naprave v sodobnem ISEP mehanskem sistemu gradnje VT 120. Po letu 1967 je obsegal proizvodni program tudi izdelavo ultra-kratkovalovnih sprejemno-oddajnih naprav na 7,4 in 2 metrih UKP-5, UKM-7, UKP-6 in nato leta 1971 tudi UKM-8. V zadnjih letih so izredno narasle potrebe po grupnih kanalnih (telefonskih napravah. Kolektiv se je zato odločiti za tesno sodelovanje s priznanim koncernom s pod ročja telekomunikacij — ITT (International Telephone & Telegraph Corporation). Leta 1971 je stekla tudi proizvodnja grupnih kanalnih telefonskih naprav v mehanskem sistemu ISEP, k,i omogoča realizacijo projektov od 12 pa do 2700 kanalov po CCITT priporočilih. Vzporedno s temi dejavnostmi se je v tovarni elektronskih naprav odvijala proizvodnja in razvoj linijske opreme, predvsem vseh vrst zahtevnih translatorjev, linijskih kretnic, zaščitnih naprav in ostalih proizvodov, ki so potrebni za priključitev, tako kanalnih telefonskih naprav, kot tudi telefonskih central na proste vode in kable in za formiranje umetnih vodov. Ob desetletnici obstoja tovarne elektronskih naprav ugotavljamo, da obsega njena dejavnost kompleten program s področja naprav za žične in brezžične zveze. Skupno s tovarno Eleklromehantka v Kranju, M se je na področju telekomunikaoij specializirala v izdelavi telefonskih central in aparatov in tovarno elektronskih instrumentov v Horjulu, ki proizvaja kratkovalovne sprejemnike — oddajnike zajemajo te tri tovarne v ZP ISKRI proizvodnjo naprav s celotnega področja telekomunikacij. Razvoj naprav za zveze je združen na Zavodu za avtomatizacijo, vsa pro-jektiva, prodaja in montaža ter nabava pa v ISKRA — Commerce. Tovarna elektronskih naprav proizvaja: — telefonske multipleksne naprave od 4 do 2700 kanalov za zveze po prostih vodih, simetričnih in koaksialnih kablih ter usmerjenih zvezah. — telegrafske multipleksno naprave in naprave za prenos podatkov. — naprave za usmerjene zveze s kapaciteto od 6 do 120 kanalov. — ultrakratkovalovnc sprc-jemno-oddajne naprave za prenosne, mobilne in stacionarne namene raznih vrst mrež in — linijsko opremo za priključek telefonskih naprav na proste vode in kable. jajo po kvaliteti, zanesljivosti in frekvenčnih področjih mednarodnim priporočilom CCITT in CCIR. Tudi te naprave so grajene v sodobnem enotnem mehanskem sistemu ISEP, tako da so idealne možnosti za razne kombinacije pri projektiranju in dograjevanju večjih sistemov iz naših naprav za usmerjene zveze ter telefonskih in telegrafskih multiipleksnih naprav. Izdelujemo naprave za stacionarno uporabo in za mobilne namene in tudi takšne s posebnimi električnimi in klimomehanskimi zahtevami, predvsem na frekvenčnih področjih 400, 2000 in 4000 MHz. Z ozirom na potrebe tržišča lahko projektiramo in posredujemo tudi naprave z velikimi kapacitetami, vključno z vsemi pomožnimi napravami za nadzor in z antenskimi sistemi. To lahko izvedemo v sodelavi z renomiranimi svetovnimi firmami BTM jz Belgije in SEL iz Nemčije, obe v ITT koncernu ter Scflenije iz Italije, s katerimi imamo kooperacijske odnose. ki jih najlažje rešujemo v ultrakratkovalnem frekvenčnem področju, izdelujemo vse potrebne aparature prenosne, žepne, mobilne in fiksne izvedbe na 7, 4 in 2 metrskem področju. Delujejo s frekvenčno modulacijo in odgovarjajo CCIR priporočilom in večini evropskih predpisov. Naprave so simpleksne ali dupleksne in omogočajo projektiranje vseh za razne vrste prometa in zvez potrebnih načinov delovanja. ' Proizvodni program obsega tudi vse pomožne in dodatne naprave in opremo, vpljučno razne antene, s katerimi je možno realizirati kakršnekoli UKV mreže oziroma sisteme. Z ozirom na vedno večjo gostoto UKV omrežja pričenjamo z uvajanjem naprav na 0,7 metrskem področju. Z nadaljnim izpopolnjevanjem tehnologije težimo k večji zanesljivosti in miniaturizaciji naprav. Linijska oprema Za pravilen priključek telefonskih kanalnih naprav in telefonskih central z omrežjem kablov ali prostih vodov, kakor tudi za pravilno prilagoditev med raznimi vrstami prenosnih poti, izdelujemo vso potrebno linijsko opremo za notranjo in zunanjo montažo. Raznolikost zahtev po impedančni prilagoditvi in različnih načinih delovanja pogojuje širok asortiman predvsem translatorjev, ki imajo zaradi uporabe najmodernejših materialov in sodobne tehnologije zelo majhne izmere in izredne tehnične lastnosti. Izvedeni so za frekvenčna področja do nekaj sto KHz in za različne impedance ter prebojne trdnosti. Z ozirom na potrebe mrež projektiramo, razvijamo in izdelujemo tudi posebno linijsko opremo, predvsem specialne translatorje, kretnice tuljave in transformatorje. Ultrakratkovalovne sprejemno-oddajne naprave Za potrebe sodobnih komunikacijskih brezžičnih mrež, Desno od zgoraj navzdol: Jožica Papež — montaža enot za TG naprave Malči Peršl (jubilantka — 10 let) — izdelava žičnih oblik Marija Pekolj — montaža enot za VF telefonijo Edo Fekonja, Jože Magister, Aco Bogdanovič in Jože Jelen — delajo na strojih za točkasto varjenje Nežka 'Mihalec — spajkanje elementov na plošče tiskanega vezja 10 LET TOVARNE ELEKTRONSKIH NAPRAV Poslovni uspehi tovarne Rast tovarne in njeni poclovni uspehi so v skladu s skokovitim napredkom, ki ga elektronika doživlja pri nas in v svetu. Od svoje ustanovitve v letu 1962 pa do danes je tovarna ob skoraj- nespremenjenem številu zaposlenih zvišala svojo prodajo sedemkrat, zvečala lastna sredstva za dvajsetkrat ter se pri kupcih — kot so javne službe za promet in zveze (PTT, ŽTP), službe državne uprave in JNA uveljavila kot zanesljiv in pomemben partner. GIBANJE CELOTNEGA DOHODKA V MIO DIN Vrednost prodaje 70 mio 60 mio 50 mio 40 mio 30 mio 20 mio 10 mio 1962 1964 1966 1968 1970 1971 1972 GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH Število 400 300 200 100 1962 1964 1966 1968 1970 1971 1972 Ustvarjeni dobiček tovarna vlaga v modernizacijo opreme in stalno zvišuje tehnično opremljenost delovne sile, enak pomen pripisuje skrbi za razvoj novih izdelkov, za kar porabi vsako leto od 9 do 13 % sredstev celotnega dohodka. Okoli 10 % delavcev tovarne ima visoko izobrazbo. Ti podatki uvrščajo tovarno v kvalitetni vrh jugoslovanskih proizvajalcev telekomu-kacijske opreme. Bodočo razvojno pot in poslovne uspehe načrtuje tovarna v okvirih planov podjetja ZP ISKRA, ki predvideva rast proizvodnje s 25 do 30 % s poudarkom na elektroniki. Tovarna plodno in poglobljeno sodeluje z organizacijo Iskra-Commerce, ki za tovarno izvaja projektivne, prodajne, montažne in nabavne storitve; z razvojno organizacijo Zavoda za avtomatizacijo; z organizacijo za računalniško obdelavo podatkov Iskra-CAOP in z ostalimi specializiranimi službami v ZP ISKRA. V teh specializiranih službah dela samo za potrebe tovarne okoli 70 strokovnjakov. Priznana kvaliteta proizvodov, dolgoletne izkušnje in tradicija v proizvodnji, tkrb za strokovnjake in razvoj, tesna naslonitev oziroma sodelovanje s centraliziranimi in specializiranimi službami v ZP ISKRA ter povezava z znanimi inozemskimi proizvajalci zagotavljajo, da bo tovarna nadaljevala z dosedanjo uspešno rastjo, izpolnjevala dolgoročne razvojne načrte in šla v korak z razvojem elektronike v svetu. Jubilanti 10-let-nega dela v tovarni elektronskih naprav Doroteja BAUMKIRHER Jože KAJFEž Neža KUŽNIK Antonija KOCJANČIČ Anton inž. KOBAL Andrej KRANJC Milica MILOSAVLJEVIČ Ljudmila MOČNIK Marija MUROVEC Angela OGRIZEK Amalija PERŠEL Frančiška PLESTENJAK Ivanka SLOVŠA Janez SRŠEN Vida ŠPAROUC Vanda ŠULN Adolf inž. TAURER Jelena ZUPAN Marija ZUPANČIČ Peter ŽAGAR Kegljaška turnir Na modernem šeststeznem kegljišču v Domu Maksa Perca v Ljubljani je bil v ponedeljek, 20. t. m., kegljaški turnir v počastitev desetletnice tovarne elektronskih naprav. Domači kegljači so na turnir povabili kegljaške ekipe vseh ljubljanskih tovarn. Tekmovanje — začelo se je ob 15. uri — se je razvilo v zagrizen boj med posameznimi ekipami, 'kd so skušale doseči čim boljše rezultate. Nekateri posamezniki so v skupno 50 lučajih (25 na polno in 25 na čiščenje) dosegli kar dobre rezultate in znova dokazali, da je med Iskraši kar precej solidnih kegljačev. Na turnirju so v celoti nastopile štiri kegljaške ekipe iz naslednjih ljubljanskih tovarn Iskra: Elementi, tovarna orodja. Aparati in Naprave. Po končanem tekmovanju je bil vrstni red naslednji: 1. Aparati 1.244 kegljev 2. Orodjarna 1.175 kegljev 3. Naprave 1-095 kegljev 4. Elementi 1.032 kegljev Med posamezniki je bil vrstni red naslednji: 1. Novak (Aparati) 234 2. Jamšek (Aparati) 227 3. Blažič (Orodjarna) 217 4 Ravnič (Aparati) 208 I Lampič (TEN) b. Cesar (Orodjarna) 204 7. Penko (Aparati) 203 8. Čadež (TEN) 199 9. Biločterič (Aparati) 196 10. Podgoršek (Orodjarna) 194 kegljev, itd. Prve tri ekipe in najboljši posamezniki so prejeli diplome na slavnostnem zaključku, ki je bil 'po končanem turnirju v gostilni žibert y Šentvidu. Od zgoraj navzdol: Ana Jeršin — meritve tuljav za TG naprave Alojz Mavrič (jubilant — 20 let) in Vera Lautar pri končnih meritvah na napravah za VF telefonijo Marija Koprivec — montaža miniaturnih transformatorjev za UKV naprave Marija Rivo — sortiranje elementov v oddelku »Priprava elementov« »Elektromehanika « Kranj bavljen; poveča naj sc kontrola nad delom nabavnih referentov. Potrebno je izboljšati delovno disciplino. Predlagana je bila ponovna uvedba značk, kar bi onemogočilo pohajkovanje po obratih. Povečala naj bi se tudi kontrola privatnih in službenih izhodov, kakor tudi upravičenost službenih potovanj in časa trajanja le-teh. Izražena je bila zahteva po boljši in pravočasni informiranosti članov. Ves aktiv si je zadal nalogo, da se resno loti dokaj zahtevnih nalog, kj si jih je zastavil. P. J. »DA«-za solidarnost Izid referenduma o izenačitvi pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kme- tov v tovarni »Iskra« — Elektromehanika Glasovalno mesto___________% Telefonija I. 58 Telefonija II. 58 Števci, šolski center, . restavracija 59 Stikala, Commerce 69 Tehnološko ter investicijsko področje 60 ERO, proizv. področje in ostale službe 53 SKUPAJ V KRANJU: 5S Mehanizmi Lipnica 84 Enota ATN, BI. Dobrava 86 SKUPAJ TOVARNA: 61 Kot kaže tabela je referendum solidarnosti uspel v vseh šestih glasovalnih enotah, izredno dobro pa v Lipnici in Blejski Dobravi. Težko bi našla človeka, ki bi ne bil čustveno za enake pravice zdravstvenega zavarovanja vseh ljudi. Posebno še, kadar gre za ostarelega človeka na revni, odmaknjeni zemlji. Vendar gre pri tej opredelitvi tudi za ekonomsko-so-cialne razloge izenačitve: dati sloju kmečkega prebivalstva ekonomsko in socialno možnost razvoja, ki je bila zelo zapostavljena na račun vlaganja v industrijo. Izenačitev pravic zdravstvenega zavarovanja bo le delno pripomogla k zboljšanju razmer v odmaknjenih kmetijskih predelih. Menim, da bomo morali zno-samega kmetijstva pa tudi na sploh omogočiti ljudem v teh krajih ne samo enake zdravstvene pravice ampak tudi druge možnosti za življenje, sicer bomo po desetletju gledali le še zapuščene propadajoče domačije. To pa so tiste domačije, v katerih so naši partizani zmeraj našli dobri kruhek! Druga stvar pa je, kako te enake pravice sedaj tudi uporabiti. Zdravstvena služba ni enakomerno porazdeljena niti po pokrajinah Slovenije niti po mestih in vaseh. Razumljivo, da zdravstvenih centrov ne moremo imeti raztresenih po podeželju, vendar je potrebno posebno oddaljenim krajev oskrbeti dobro povezavo s samimi komunikacijami. Tako bodo ti oddaljeni in socialno prizadeti sloji dobili poleg pravic tudi možnosti za zdravstvene storitve. Te stvari pa že presegajo okvir zdravstvenega zavarovanja in so splošni družbeni problem. Rado Kokalj Titovo pismo obravnavano tudi v obratu števcev 2. novembra je bil v prostorih jedilnice montaže števcev v Elektromehaniki 3. redni sestanek aktiva ZK. Vseboval je dve točki: sprejem novih članov in obravnava pisma tov. Tita. Vsi navzoči so soglasno sprejeli sklep, da se v članstvo sprejmejo tudi trije mladinci, ker so bili mnenja, da so si to s svojim dosedanjim delom in aktivnostjo zaslužili. To so Vlasta Demšar, Slavko Grobovšek ■n Jože Perko. Pismo predšcdniika ZKJ in izvršnega biroja je sekretar Prcčital v celoti. Zbrani so po daljši razpravi sprejeli več sklepov: — sestanki aktiva bodo ■bjmanj enkrat mesečno; — zaradi boljše povezave med DPO na/ se sestankov udeležujejo tudi predsedniki tmdikala in mladine obrata; — podpora smernicam nakazanih v pismu za čim popolnejši uspeh; — boljše informiranje s strani. pristojnih organov o važnejših dogodkih tako v Podjetju kot izven njega; — čim doslednejše izvaja-i nje sklepov. Sprejetih je bilo tudi nekaj j Predlogov vodstva tovarne in ricer: Material za nemoten Potek proizvodnje naj bo čim kvalitetnejši in do časa na- »Elementi« Ljubljana Priznanja jubilantom 10,20 in 25-letnega dela Jubilantov desetletnega dela v tovarni je bilo več, zato večji format fotografije V spodnjih prostorih hote-tela Bellevue so se 17. t. m. zbrald jubilanti 10-, 20- in 25-letnega dela v tovarni iz tovarne elementov za elektroniko, katerih delež pri dosedanjih rezultatih te naše delovne organizacije prav gotovo ni majhen. Zbranim jubilantom je najprej spregovoril direktor tovarne Vladimir Klavs. V kratkih obrisih je prikazal zgodovino tovarne in se končno zahvalil vsem, ki so z dolgoletnim delom pripomogli, da je tovarna elementov za elektroniko v svojem dosedanjem delovanju dosegla takšen razvoj. Za direktorjem tovarne je spregovori) tudi generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar. Tudi iz njegovih izvajanj je izzvenela zahvala vsem, ki so dolgo vrsto let s svojim zanesenim, vztrajnim in ustvarjalnim delom doprinašali k razvoju in napredku tovarne. Na kratko je generalni direktor ZP tudi očrtal nadaljnjo perspektivo ZP Iskra in njegovih delovnih organizacij, med katerimi pomembno vlogo odigrava prav tovarna elementov za elektroniko. Direktor tovarne in predsednik delavskega sveta sta . nato jubilantom izročila nagrade v višini poprečnega enomesečnega osebnega do- hodka, nato pa se je po skupni večerji razvil prijeten, tovariški večer. Za petindvajsetletno delo so bili nagrajeni: Franc Somrak, Anton Lovko, Ludvik Simonič; za dvajsetletno delo: Ivo Cirman, Pavla Tušar, Ivan Močnik, Avgust Ci-rar. Dragica Luzar, Marjan Šuštar; za desetletno delo pa: Emilija Bednhr, Anica Ivanič, Pepca Ščap, Ana Stančič, Janez Zupančič, Zdenka Damjanovič, Ignac Gore, Jožefa Grand, Bosiljka Nada-revič, Nežka Pavičič, Marija Pevec, Ana Zagmaister, Ana Rahne, ing. Brane Strohsack, Mara Božičnik, Anton Juvančič, Cveto Mfer-r, Jože Sever, Durda Šnelar, Luka Galič, Jelka Ravnič, Jože Erste, Slobodan Kopač, Antonija Rese-tič, Anton Vidmar, Marjan Zalokar, Stanka Vidmar, Karl Grubar, Milka Mlckuš, Ivan Kralj, Jože 'Škrjanc, Rado Vidmar, Zofija Hodnik, Angela Miklavčič, Jože Krbin, Janez Drmaž, Janez Bregar, Marija Hrovat, Enteran Praznili,, Franc Kostrevc, Ana črne. Prikupne Marinke Fcntcc, Helena Zdešar In Sonja Repsel V narodnih nošah so vsakogar Izmed povabljenih ob prihoda v dvorano »okrasile« z rdečim nageljnom 'S m S m m Ü . Skupinski posnetek jubilantov 25- in dvajsetletnega dela v tovarni Elementi Poslovni odbor Z P Iskra soglasen. (Nadaljevanje s 1. strani) vseh proizvodnih organizacij in Iskrine prodajne in na: bavne organizacije Iskra Commerce. V drugi točki dnevnega reda zasedanje PO ZP je poročal predsednik gospodarske komisije Slavko Fatur, ki je govoril o novih finančnih predpisih, ki bodo stopili v veljavo z novim letom. Iz celotnega razpravljanja je -bilo razvidno, da so vsi člani PO ZP še kako zainteresirani, da novo poslovno leto 1973 Iskra pričaka pripravljena. Zato je bil s tem v zvezi sprejet sklep, da se morajo v najkrajšem času sestati na podobnem posvetu vsi direktorji finančnih sektorjev oz. glavni računovodje vseh naših organizacij, ki morajo začrtati Iskrino finančno politiko za naslednja poslovna obdobja. Predsednik komisije za izdelavo Iskrinega samoupravnega sporazuma o delitvi OD Milan Regovc je v svojem izvajanju opozarjal na morebitne pomanjkljivosti v posameznih naših organizacijah. Tudi Igor Slavec, predsednik centralne komisije za izdelavo »osnovnih izhodišč za uveljavitev ustavnih amandmajev v Iskri« je povedal, da delo še ni končano, ker zamujajo podkomisije. Pri tem je bil dogovorjen naslednji potek uveljavljanja ustavnih amandmajev: 1.1.1973 — proglasitev temeljnih organizacij združenega dela v Iskri. Da se to lahko izvede, morajo vse organizacije ZP, takoj pristopiti k zaključnim pripravam! 31.3.1973 podpis samouprav- nega sporazuma vseh temeljnih organizacij združenega dela o organizacij i Združenega podjetja Iskra. Marjan Vrabec, predsednik konference ZK Iskre je ponovno poudaril nujnost pra-' vočasnega izpolnjevanja zastavljenih nalog in opozoril na morebitne politične posledice, ki bi lahko nastale iz prepočasnega izpolnjevanja ustavnih določil. Ker je stališče Izvršnega sveta SRS nekoliko menjalo v zvezi z ustanovitvijo AERO Commerce, je dobil generalni direktor V. Logar nalogo, da celotno zadevo ponovno razpravlja z IS SRS. Drago Podlogar, direktor direkcije »Avtomatika« v IC je priporočil PO ZP, da Iskra pristopi v Konzorcij za izrad-njo energetskih objektov, kar je PO ZP v celoti sprejel. »Avtomatika« Ljubljana Pomemben deSovni uspeh na področju T\/ V tovarni Avtomatika sta že 1. 1970 Ivan Radanovič, dipl. ing. in tehnik Andrej Uršič zasnovala in pripravila nov tip televizijskega sprejemnika z normalnim zaslonom, ki naj bi v prespektivi zamenjal dosedanjega, čigar proizvodnja je na Pržanu znova začela teči. Iz komer-aialnih in drugih razlogov, do realizacije tega sprejemnika ni prišlo, pač pa se je na Pržanu letos rodil nov, še bo!j izpopolnjen televizor, pod imenom Aries, o katerem nekaj več! Skupina: razvijalec Andrej Uršič in tehnologa Milutin Urbas in Franc Siissinger se je lotila zahtevnega dela — še, tehnično in oblikovno izpopolniti v 1. 1970 nastali sprejemnik. Sprejeta nalloga ni bila lahka spričo tolikih novosti, ki so jih želeli uporabiti pni novem sprejemniku, da bi bil popolnejši, boljši in s tem na trgu bolj zaželen. Njihova prizadevanja niso ostala brez sadu 'in zdaj je tu nov tip TV sprejemnika, s katerim bo tovarna Avtomatika prav gotovo ustregla kupcem, ki ga že nestrpno pričakujejo. Prejšnji tip ima samo dva programa1 ter je spričo svoje sestave podvržen mehanskim okvaram in koroziji (zlasti na kontaktih). Pri novem sprejemniku so na račun sodobnejše zgradbe mehanske okvare le minimalne in je zato veliko bolj zanesljiv. Novosti v sestavi TV sprejemnika Aries najnovejše izvedbe so naslednje: ima varicap kanalnik, stabilizirano napetost na kanalnem Sklopu, dodano medfrekvenčno stopnjo »n tast at uro s 6 fiksno nastavljivimi programi. Občutij ivost tega sprejemnika je trikrat večja kot pri prejšnjem tipu. Poleg teh tehničnih izpopolnitev moramo povedati še drugo pomembnost — ustvarjalci novega TV sprejemnika so se potrudili in v glavnem za vse sestavne dele poiskali domače dobavitelje tako, da je pri celotnem televizorju le droben del uvoznega materiala, kar bo nedvomno prednost pri njegovi bodoči proizvodnji. Prizadevna skupina tehnik Andrej Uršič in tehnologa Milutin Urbas in Franc Siis-singer je vsekakor izpolnila pričakovanja in v sorazmerno kratkem času ustvarila nov tip televizijskega sprejemnika, s katerim se bo tet varna, brž ko bo mimo poskusna serija, zanesljivo uspešno uveljavila na tržišču, kjer je še vedno veliko zanimanje za črno-bele sprejemnike, pa čeprav vedno bolj silijo v ospredje že barvni, žal za večino interesentov precej . : > Pred kratkim sc je poslovila in odšla v zasluženi pokoj JERCA FRELIH zaposlena v Iskrini tovarni »Instrumenti« Otoče. Imenovana je bila v decembru 1968. leta med jubilanti 20-letnega dela v Iskri. Prav je, da povemo, da je bila naša Jerca, kakor so jo klicali sodelavci, član kolektiva »Tekstilna zadruga« v Otočah, kjer so se zbrali v bivši Jugoslaviji tisti, ki so jih smatrali za revolucionarje, in prav zato so jim bila vrata v druge kolektive zaprta. Po okupaciji je zadruga nekaj let nadaljevala 2 delom, kasneje pa je Iskra prevzela stavbo in jo preuredila za proizvodnjo električnih merilnih instrumentov. Tako je imenovana prišla v tej fazi na delo v kranjsko tovarno. Z otvoritvijo obrata v Otočah pa je bila med prvimi, ki so začeli pionirsko pot v otoški tovarni. Slovo je bilo prisrčno, saj je bila Jerca Frelih zaradi vestnega dela in dobrega odnosa do ljudi zelo priljubljena med kolektivom. Lepa spominska darila in dobre želje ob odhodu jo bodo prav gotovo pogosto spominjala na marljiv kolektiv v Otočah, ki mu želi še mnogo delovnih uspehov .. . Predlog razdelilnika posojil za kreditiranje znanstvenih dosežkov in inovacij v proizvodnji je tolmačil Stane Slapšak, član RR komisije PO ZP in je bil po nadaljnjem pojasnjevanju stališč in kriterijev komisije sprejet v celoti s priporočilom vsem organizacijam ZP, da že sedaj prično s pripravami na konkurs za ta sredstva za prihodnje leto! Sprememba predmeta poslovanja za Tovarno elektronskih naprav v Stegnah je bila sprejeta po predlogu tovarne. Ker dr. Jože 'Gogala, sedaj glavni direktor ZZA, odhaja na delovno mesto direktorja Patentnega urada SRS, je PO ZP imenoval komisijo za razpis delovnega mesta glavnega direktorja ZZA in komisijo za primopredajo poslov. PO ZP je nadalje odobril predlog OKP in kadrovske komisije PO ZP, da Iskra za izgradnjo Ekonomske fakultete v naslednjih dveh letih prispeva po 25 milijonov starih dinarjev. Na podlagi podanih informacij o poteku izgradnje Iskrinega projektivno poslovnega centra v Ljubljana na Trgu revolucije je PO ZP soglasno potrdil nujnost nadaljnje čim hitrejše dograditve te stavbe, ki je življenjskega pomena za nadaljnjo poslovno rast Iskre in vseh njenih organizacijskih delov! Dograditev te stavbe in še boljše poslovanje Iskre v bodoče sta v tesnem vzročnem sorazmerju.« Poslovne prostore bomo opremili v skladu s hišnim stilom Iskre, brez kakršnegakoli pretiravanja, vendar pa bomo poslovnemu delu dali pouadrek z uvedbo najsodobnejše tehnične opreme komuniciranja in poslovanja,« je na koncu dejal Art direktor IC Davorin Savnik. Menim, da je s sklepi tega zasedanja PO ZP začrtal Iskri jasno perspektivo in trdno odločeno smer nadaljnje rasti Iskre in vseh njenih organizacijskih delov. I. S. Še vedno zaostajamo za načrtom ZAHVALA ob smrti mojega očeta JANEZA JEKOVCA se zahvaljujem sodelavcem v oddelku za informativno dokumentacijo in splošno tehničnem sektorju v ZZA za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo pri pogrebu v Preddvoru. Sin Jože Jekovec ZAHVALA Ob smrti dragega očeta BLAŽA VALJAVCA Se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v finančnem področju ELEK-TROMEHANIKE za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Sin Ivan Valjavec ZAHVALA Ob bridki izgubi nepozabne žene, mame in sestre ANICE ZAPLOTNIK se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva kranjske tovarne, ki so ji izkazovali izredno pozornost in pomoč med boleznijo, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Potočniku za nesebično pomoč in lajšanje bolečin med boleznijo. Mož Francelj, hčerka Ančka, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Oh smrti dragega očeta JERNEJA PERNUSA se toplo zahvaljujeva sod» lavcem v obratu ERO in ŠTEVCI za izkazano sožalje, venca in finančno pomoč. Hčerki Francka Pernuš in Marija Rozman ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega očeta JANEZA TEPINE se iskreno zahvaljujem vsem, k,i so m-i izrazičii sožalje, za podarjeno cvetje til spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Ivan z družino ZAHVALA (Nadaljevanje z 2. strani) med funkcij ne more pojavljati in nastopati kot samostojna servisna služba. Vse te funkcije morajo Služiti neposredni proizvodnji, z njo živeti in z njenim utripanjem tudi usmerjati svoje operativne akcije. Zato bomo morali tudi na tem področju jasno opredeliti in zaostriti osebno odgovornost posameznih nosilcev nalog. Letošnja proizvodnja bo namreč predstavljala odskočno osnovo za naldge v prihodnjem letu. Te naloge pa bodo še večje in bolj zahtevne kot doslej. *Prav zato pa se moramo zanje pripraviti še temeljiteje in še do konca tekočega leta. —L— Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji žičnih oblik obrata ATN za Jcpo darilo in pozornost in jim želim še mnogo uspehov kot tudi vsem članom '•Elektromeham-ke Kranj. Francka Mulej OBVESTILO Zaradi večje reportaže 1®' letnice Iskrine tovarne elektronskih naprav v Ljubljani, ni bilo mogoče objaviti vseh prejetih člankov. Le-te bomo obja' vili v naslednji številki. Uredništvo