Priprave 
na 150- letnico rojstva 
Frana Levstika
V Velikih Laščah je bilo 30. oktobra delov-no srečanje odbora za obeležitev 150-letnice Levstikovega rojstva pri Republiški konferen-ci SZDL, predstavnikov krajevne skupnosti, njenih družbenopolitičnih organizacij, združe-nega dela tega območja ter občinskega izvrš-nega sveta. Ker odbor pod vodstvom dr. An-tona Vratuše meni, naj bi vlogo osrednje pro-slave prevzele Velike Lašče, kjer naj bi po programu bili tudi KULTURNI DNEVI z nizom kulturnoprosvetnih prireditev in slav-nostna proslava Levstikovega jubileja v sep-tembru ob pesnikovi rojstni hiši v Retjah, je stekla predvsem beseda o kulturnem prostoru
in o programu obnove kulturnega doma v Velikih Laščah. Takšen, kakršen je, ni v nobe-ni »zvezi« s pravo kulturo. Predsednik občin-skega izvršnega sveta France Martinec je opo-zoril na stabilizacijske ukrepe, ki onemogoča-jo temeljite gradbene posege v tako kratem času do jubilejnega leta. Predolga in predraga bi bila pot, da bi zgradba iz preproste povojne obnove postala naenkrat sodobni kulturni dom z vsem bliščem, ki ga želimo in, ki ga taka obletnica tudi zasluži. Pa vendar, nekaj kora-
kov do prenovljenega kulturnega doma mora-mo pokreniti kar takoj. To bo najlepša spod-buda za nadalnje in neprestano kulturno ustvarjanje.
Razgovor se je nadaljeval ob ogledu kultur-nih spomenikov v Velikih Laščah in njegovi okolici. Tu je prava zibelka znamenitih Slo-vencev... Retje, Podsmreka in Raščica... so v naši zavesti pravi simbol in sinonimi kulture. Žal je nekoliko drugače, ko si to dediščino ogledujemo v živo. Ni narobe, če se moderni-
ziramo, da zvišujemo produktivnost, da ruši-mo staro in gradimo novo. Najbolje od stare-ga pa moramo zaščititi, vsaj strokovno arhivi-rati, kot delamo z najboljšimi vini. Ilijev kozo-lec s slamnato streho in čebelnjak, Stritarjeva kašča v Podsmreki in mlin na Raščici starijo. To je druga, patinirana stran medalje naše kulturne dediščine. Poskrbimo, da bo tudi tej strani Levstikovo jubilejno leto vrnilo nekaj pravega leska.
MARJAN SEDEJ