St. 23.
V Trstu, v soboto 21. marcija 1885.
Ternj \


Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
cdloMti J« moB.c
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sreda in saboto o poludne. Ona za v«* leto je eld.f za polti lela (rld., za ćetrl leia 1. pld. SO kr. — Posamezn- Storilke se dobivajo i,n opravniStvu in v trarikan v Trstu po & kr., v Gnriol in v Ajdovščini po Kr. — A/imčnme. reklamacij« m iimerate prejema Opravniitvo, vi« Torrent«, »Nova tiskarna*.
Vsi dnvttt s^ pošiljajo Uredništvu *via Torreit«. »Niiov« Tlpogratia vnuk niura M«1 rrankiran. Rokopiii o'«7 poantm* vrodno«ti se ne vračajo, — Intfd'i (razne vrNtu nam* nita ni poslanice) s* zariiftunijo do pogodni - pMv aeno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se piitčui* za vnttko tiH«e<lo '2 kr
Odgoja in nase šolstvo.
Večkrat bilo je uže v tem listu govorjeno o vzgoji mestnih in kmetskih otrok; naj se ozremo tudi mi danes nekoliko in vzlasti na odgojo mestnih in okoličanskih slovenskih otrok.
Govorilo se je uže o uzroku, da mej sedanjimi okoličani tako pomanj-kuje inteligence, zakaj ne bi se i več okoličanov poprijelo studiranja in obiskovalo mestnih srednjih Sol, in naveden je bil uzrok, da je tega kriva le nebrižljivost okol. roditeljev in ne toliko uboštvo, kakor bi se lahko slutilo. Resnica je, da vzlasti v Trstu olikanih in izšolauih mož dan denašnji sicer ne pomanjkuje, ker vse sili v srednje in višjo šole, cela se le ubož-nejši del prebivalstva loti.
Temu uzroka moramo iskati uprav v želji roditeljev, naj bi njih deca prišla na kako dostojnejše mesto ter •i lažje kruh služila. Kakor pa ni vse zlato, kar se sveti, tako ni Se olikan in izučen, kdor je morebiti pohajal dolzih osem do Šestnajst let šolo.
šole so dan denes gotovo dobro urejene, ali v njih se mladenič sicer mnogo teoretičnega navadi,praktičnega pa zelo malo. Kakor se je letos v državnem zboru obravnavalo, znano je, da so mladeniči na gimnazijah m realkah premnogo z učenjem obloženi, v tem ko je vseučiliščnim dijakom Sola — extrema res.
V gimnazijah podučnjejo so na prvem inestu klasični jeziki, druga praktična tvarina se pa zelo zanemarja, kajti, ako se more učenec na domu dve in več ur samo grščine in latin-
ščine učiti, zanemarja v tf»m fiziko in druge koristnejšo stroke tako, da L o iz gimnazije pride, premnogokrat ne pozna niti najnavadnejše rastline in živali. Nastopek njegovega osemletnega obiskovanja gimnazijo ali realke in mučnega učenja pod strogim vodstvom je, da se ko v druščino pride, rekel bi, skoraj obrnoti ne ve. Glavo ima polno grških in latinskih besed in fraz, praktičnega pa prav malo ve; zato tudi jaz ne tajim, da so nekdanje po starem kopitu urejene gimnazije mnogo več pospeševale uk, nego sedanje.
In kaj naj bi rekli o jeziku? Ako poprašaš mestnega ali okoliČanskega očeta, ki mu je odgoja lastnih otrok na srcu, kam spravi sina po dovršenih ljudskih šolah, odgovori ti: na nemško gimnazijo; če vprašaš Laha avstrijskega je li ga da v nemško gimnazijo, odgovori ti z «da». V Trstu pa imamo dve gimnaziji, adno vzdržano od vlade, drugo pa vzdržuje slavni magistrat, ki nikoli ne pripusti, «da se Slovencem krivica godi.»
Za mestne gimnazije plačuje nekoliko občina ! v občini živi skoraj polovica Slovencev; človek bi si mislil, da je ta mestna z občinskim denarjem zdržavana gimnazija(kakor tudi realka) obema narodnostima pravična, da se v njej nodučuje i slovensko, ali nič tega: Slovenska polovica ni čisto nič obrajtana, mnogo veČ je zatirana, ker na omenjenih šolah »pravieoljubni« naši Lahoni ako le morejo, slovenske di ake za Lahe štejejo; še pripoznati nočejo, da so »Slovenci, ker pišejo jih ftiste vsaj, koji nočejo kar čez noč Lahi postati) za Ilirce, kateri po našem
PODLISTEK.
Domoljub j e in izdaj st vo.
(Konec.)
S. Peliko je postavil plemenito načjlo: ■ Ni narodoijuiija brez kreposti, to je: oni ue ljubi in ne more ljubiti narodu svojega in svoje domovine, kateri ni človek, ni mož, da bi bil po lastnostih svojih v oiko preblage domovine«. Velikodušni Italijan povdarja toraj izvrstuost vsakega posameznika, ki želi, da se mu prideue častno ime »rodoljuba«. Kdor si toraj priboriti hoče ime »rodo juba«, mora v prvej vrsti paziti, da ne postane nevreden sin domovine svoje. Sam časten, govorili mora pravi domoljub z visokoštovaujem o domovini, o narodu, kateremu pripada in le potem se more bliž iti njej. Će pa je postal vreden sin svoje matere domovine, potem naj se je oklene uo zadnjega dihljaja, da more vzkliknoti v poznej starosti, ko ga u ž* opuščajo telesne moči, ko mu oslabi vid iu sluh, s pesnikom domačim :
Ynukom poznim oznauujem: Da sem ljubil domovino Z srcem zvestim le jedino, In za mater to preblago Dal bi bil življenje drago!
Kako krame dokaze o pravem domo-Ijnbji imamo prav mi Slovenci v naŠej minulosti in tudi sedanjosti! Kako krasne izglede nam hrani sploh slovanska zgodovina! Nij tu navedemo j*dno priliko, k o jo opisuje i. 185-2. Matija B m v svojih povestnlčnib Iskricah in katera nam kal«, da je sicer imel sloveči Rirn jedtiega Bruta,
mnenju so prav tako lahko Lahi, kakor .oni, ki so za Italijane zaznamovani.
Prišel mi je od strani prijatelja v roko program laške gimnazije, V tem se zabiduje temu, kdor hoče verjeti, da je obiskovalo gimnazijo 35G Lahov i ti le 12 Ilircev, iz Česa je očo-vidno polaščevanjn. Ti možje znado prav dobro delati, da le pesek v oči nečejo lahkovernemu ljudstvu, ker je Slovencev kolikor je nam znano na onej gimnaziji mnogo več. Ali pustimo jim to nedolžno (?) veselje, vsaj kdor je Slovenec, ostane, naj si bodo zapisan makar za Turka.
Govoriti smo hoteli v prvej vrsti o odgoji okoličanskih otrok in prešli srno nehote na gimnazije. Poboljšajmo se in držimo se prejšnjega ukrepa; vendar pa naj nam brtde poprej dovoljeno izraziti svoje menenje o dveh gimnazijah v Trstu. Da javno govorimo, nam Slovencem ni nobena namenjena, ker v obeh so podučuje v nam tujih jezikih, kar se pa žalibog ne godi le v Trstu.
Kakor ni mogoče uživati lepote in sladkosti kakega najslavnejšega pisateljskega proizvoda, ako jo v tujem jeziku pisan (če tudi smo se tego dolgo učili, in pravimo da ga znamo), tako si ne moremo pričakovati velikega napredka od naših otrok, ako pohajajo šolo, v katerej je tuj jezik učni. Mislimo si le Slovenca, ki je ljudske slovenske šole obiskoval, v prvej gimnazijalki, gotovo ni breztežkoč: veselje do uka in strah pred strogim profesorjom primora ga besedo za besedo iz učno knjige na pamet se učiti, to kar se nemški, oziroma lašLi otrok malo ne
a Slovanom j« v le jednem slučaji prava dika mnogih Brutov.
Bilo je leta 1109. Boleslav krivousti je kraljeval v Poljskej. Spri se je z nem skim čarom Arigoin V., ki mu obsede Glogavo, znamenito mesto v Sleziji. Dolgo in hrabro so se branili Glogavljuni, naposled jim moči otrpnejo, kajti bilo |e sovražnikov preobilno. Sklenoli so toraj petdnevno premiije, po končanji kojega, uko bi mestu ne prišla pomoč po Bole-slavu, bili ni se na milost ali nemilost Uiiali. Ob enem so izbočili dik<* svojo, to je sinove p-vib rodovin v poroštvo. Bole-slavu ni bilo nikakor mogoče, da dojde v tako kratkem Čas j s z latno vojsko na pomoč, r:.di tega poroči zvest m Glogavlja-"ora, naj so po kouČ iuem premirji nikakor ne udajo, ampak na| se vstrajuo bore do zadnjega dinljaja. Mej č.isom, da zbere svojo moč in jim pride v rešitev. Porodilo Buleslavovo j- ohrabrilo Glogavljaue in petega dne, na mesto da bi bili odprli mestna vrati, poka Ž* j o se na zidovjih. pripravljeni na obrambo. Arig se razljuti in udari na nje, a bi) je hrabro odgnm. Sedaj misli na zvijačo; on pripelje mladeniče, ki so bili v poroštvo pred zgradbo in jih razstavi, povezane, v prve vrste. Za to vrsto se nzpolofi nemška voj ki. Nesrečni Glogavljani 8e razgrozenad takim prizorom. P-vo orožje na uapadn k • ni bilo zadeto in usmiflo njih lastno krv, vzorne mladeniče glogavljanskih mešča-iov. Nekaj časi so dvomili mej očinsko ljubeznijo in ljubeznijo do domovine. Ko so pi videli, da s* sovrag m*stu bliža, zmaga domoljubje nad ljubeznijo do otrok. Ćut-ntvo sveto do domovina plane v hrabre boritelje in grozna orožja se zrušijo iz rok vrlih domoljubov In užalenih očetov na glave lastnih sinov. Strašan prizor! Sinovi so takoj padli k;<kor žrtva te do-
morodne, redko slišane ljubezni. Očetje, gnevom največjim razpaljeni strahovito potolčejo sovražnika in Arig je bil prisiljen v beg.
Glogavljanom naš spomini Kako vse drugačni pa so izgledi izdajstva ! Proklet je človek, koji izda domovine! To je sicer nekako huda in na prvi pogled preostra, barbtrična sodba — a to je ob enem sodba, kojo so vsi narodi, v vsakej dobi izrekli na i izdajico. Povestnica vseh narodov je pomnjivo zabilježila imena istih, da ostaneio narodu, da ostanejo domovini večen cilj preziranja, odvratnosti in kletve. Strašna je ta sodba — ali zaslužena in ne le, da sramota in prokletstvo stejite nad grobom iz iajice, temveč ga ta beda večkrat in večinom tudi uie v živenji dobiti. Tu mej nami se ga iz ogiblje vsak in tu it onkraj svetnega ži-ve ti j a mu nikakor ne veljajo besede:
Blagor mu, ki se spočije I Kiko grozno, kako strašno! A tudi v živenji ga oni. katerim se je v Škodo naroda svojega pridružil, ne česte. Nikdar ga oni, kojim je prodal svetinie domače, ne čislajo in tudi Čislati ne morejo. Kdo bi mogel spoštovati podlega človeka, koji iz koristoljuhj.i, iz sebičnosti, ali bodi si iz kojega druzega uzroka ono izneverja, kar j* bilo, je in bode vsakemu človeku najsvetejše na svetu? Oni, kojim je premišljeno ali pa nepremišljeno prodal oo-mače mišljenje, domače teže, misli, delo — Imajo ga le za kupljeno orodje, s ka-t"rira orodjem smejo delati, kakor jim drago; oni ga imajo za sužnja, ki po do-vršfiiej ulogi ne zasluži več nobenega priznanja. Človek, po božjej podobi ustvarjen, postal je — orodje, suženj! Kak propad!
Iz tajioa je bil dotičnim koristen in morda je za to celo novcev sprejel, sra-
nauči, Če le jedenkrat z premiselkom prečita. To je muka, katero pozna lo tisti, kdor jo je imel. Mine eno, dve in C'»lo več let, ue da bi znal dobro učnega jezika. In koliko znanosti si jo uže pridobil? Mnogo besed, znanja pa čisto malo. In kako trdo mu še le gre v poznejših letih! kajti kako si more eno reč dobro zapomniti in jo umeti, uko dotičnega jezika dobro ne ve? In kako naj bi so ga bil naučil? vsaj ko stopi v gimnazijo, ne sliši več nego nemško v tem ko se je (govorimo o okoličanih) v ljudskih šolah le slovensko in laško učil.
Je li z mestnimi otroci, kateri so vladno ljudsko šolo obiskovali kaj boljše? Mislimo da ne, ker v tej se od prvega razreda začenši podučuje vse v nemškem jeziku, kojega slovenski ali laški otrok čisto nič ne umeje. Poznam takega otroka, ki je obiskoval omenjeno ljudsko šolo ter ko je bil v četrtem razredu se učil krščanski nauk na pamet, pa ga nič ni umel. Z drugimi predmeti se godi istotako, ako se učni jezik ne umejf, umeje se še manj to, kar se na podlagi onega jezika uči: to je prav tako, kakor bi ribam pridigoval, kakor je storil oni svetec. Zato si moramo od take mladine prav malo napredka obetati, v gimnaziji in realki, kakor v vseh šolah, treba jo dobro nauke umeti in tedaj lo zadobi se ljubezen do tega, kar se uči. —
Zato mislimo, da je, ako uže ni možno do Čisto slovenskih srednjih šol priti, mnogo boljše, se jezika, v katerem morajo naši otroci v srednjih Šolah svoje studijo nadaljevati, v ljudskih šolali na podlagi materinega toliko
motne novce Judeževe — in seiaj je v očeh onih, ki so ga porabili, le propadla izuajica brez duše, brez srca) Izogiitljrjo se ga tu li t nasprotnem taborji in se ga prično bati, kajti kdor je izdal narod svoj — more izdali tudi posameznike. Vsakdo si misli: »Kdor ja mogel tako izdati svojo domovino, more tu li prodati in - izdati menna. Občen nastane klik: »Varujmo se ga!«
Tako je bilo, je in bode; tako je ]> lo pri nas in pri drugih narodih vseh časov, lezikov in veroizpovedavanj. Tako misli človečanstvo o izdajici uže tu v živenji in onkraj groba, kajti:
Orna zemlja na) pogrezoe tega, kdor odpada!
In — zgodovina? Kake črne slike nam slika o izdajlcab. kako jim spleta vence b'ezove ter jih obdaja s tri jeai in ostn-dom! V primero naj nam bo izdajstvo Glinskega.
Rurik, osnovatelj roškega carstva je združil pod svojo vrhovno vlast vso severno Rosjo in je postavil svojo stolico v Nov-gorod veliki, pri jezeru limenu. Upravitelj njegovega maloletnega sina. Oleg raznio-strar.i carstvo in prenese stolico v Kiev. Drevljanl, jeden pokorjenih narodov ubijo Igora Rurikoviča, misleči, da si tem potem pridobe svojo svobodo, a bili so vnovič vpokorjeni po fcvetoslavu, ki je podal v Rosiji prvi poglbelni primer r.izdrobljenja državnega, deleč po smrti carstvo mej tri sinove. ,laropo|k napade Olega, koji v boji propade in živenje zgubi; a Vladimir, boječ s« Jaropolka, pobegne k Variagoui. Jaropoik se nI dolgo veselil nove zjedinbe roške, kajti Vladimir pribiti z novo vojsko in napade J;»ror»olka, Jaropoik se usmrti po prevari. Vladimir zaHede prestol, uvede krščanstvo v Rosiji in razdeli državo po
naučiti, da jim je mogoče v tem ilaije studirati. Iz tega se vidi prevelika korist, ki bi učečej se mladini dona-šala slovenska ljudska gola v Trstu na podlagi milega slovenskega jezika. Prizadevati se moramo tedaj na vse kriplje, da si jo pridobimo. (Daljej.
Govor
<lrž. poslanca gosp. Nabergoja v poslanskej zbornici <ine 17. t. ni. k naslovu «gradba dri. železnica.
(Po stenoprnfičneni zapisniku)
Visoka zbornica! Ako sem pri posve-tovanji tepa poglavja prosil besede, zgodilo se je to, da izrečem zahvalo visokei vladi, ker je za zgradbo železnice Hrpelje-Trst postavila v letošnji proračun 1,200.000 gld. katere, tako pričakujem, tudi visoka zbornica dovoli.
Pri gorkej skrlu, katero vlada zd;ij za Trst kaže, opravičeno je tudi pričaka vanje, da se pri tem koraku ne ustavi, temuč da bo daljše pospeševanje trgovinskih in mornarstvenih Interesov Trsta z grajenjem primernih občil podpirala, ker po mojem menenji so interesi Trsta z državnimi interesi tako tesno spojeni, da se vlada nikoli ne more zadosti prizadevati za pnvzdigo Trsta.
Žal, da so se ti interesi od nekdaj zelo zanemarjali, vzlasti pa pod vlado tako imenovanih ustavovercev in glasovitoga m^ftit'skega ministerstva.
Trst je pripoznan kakor prvi in edini trgovinski emporij y Avstriji; vsaka država bi bila tako važnemu kraju vso svojo pozornost obračala; posebne razmere, katerih so pa poprejšnje vi,»de sokrive, one su Trst notranjim deželam skoraj uekoliko otujile.
Bila je to sicer ozkost čna politika, ker so s tem skoraj pšenico s plevami iz-plali. To naglaSam i/, tega vzroka, ker želim, da se Trst sodi z državnega stališča, ne pa z stališča gotovih strank. (Dobro 1 na desnici).
Ako tedaj Trat z odi no pravega stališča opazujem, moram pred vsem živo obžalovati, da je Trst še danes z edino železniško črto zvezan z notranjimi deželami in vsemi druzimi severnimi in se-vernozapadnimi trgovskimi okrajnami.
Zgradilo se je v Avstriji jako veliko železnic ua severju, in prejšnja ministerstva so vse mogoče železnice podpirala; le ua glavno prometno pot niso mislila. Iu kdo bi pač mogel temeljito in stvarno oporekati mojej trditvi, da Avstrije glavna prometna žila more biti le ona, ki drži od severnozapadne avstrijske meje najbolj naravnost v Trst? Vse druge prometne žile imajo zelo malo važnosti. Moj zelo
svojej smrti na dvajset delov mej sinove in posinovce.
Na ovi način so nastale majhne, borne knjež^vine. Z ivist in nesloga, koji ste vla-dali mej istimi, prouzročili ste obči propad leta 12'24., v kojem pripaae vsa Rosija krutemu jarmu Ta ta rje v. V robstvu je zdihovala Kosija bbzo 2'>0 let iu še 1-Ivanu III. se je posrečil pridobiti svojpj uomovmi nezavisnost. Let . 148"/. udari na kana kazanskega in ga podjarmi. Ivan ni ie priboril stare svobode, temveč je zopet zjedinll poprej razkosane knježevine in na ovl način pije pridobil ime druzega osno vatejja roškega carstva. Njegov sin Vasilj IV. je nadaljeval očetovo delo in tako je Rosija rasla v veličiui in moči. V bojih, ki so bili mej Rosi in Poljaci časom Va-silja, pribeži kakor iz lajica poljski plemič Gbnski v Rosljo. Nekaj Časa je uže tu sodeloval proti lastnej domovini, kose mu Zopet vrne hrepeuenje po rojstvenej zemiji. kajti tudi njemu so pričeli rojiti blažene misli po glavi, koje naš pesnik tako lepo opevlje:
Težko je pač ločen biti, Dom iu drage zapustiti, Tega. tega se bojirn; Ker le z brati vit up Živeti, Z brati svoj'mi vkun umreti, Vedoo, vedno si že|im.
Dospel je sicer pri Vasilji više in više, zadobil marsikako častno mesto. a tria ga |e vedno misel, da je izlaj-ci in vse mu je bilo prazno v prsih njegovih, V svojem nemiru se skrivnim potem obrne do poljskega kralja, ali bi mu oprostil. Kralj, želeč, da se vrneOlinski zopet v domovino, odpošlje posrednika , mlad»ea plemič i Tupkega v nasprotni tabor. Tupko pride me| Rose, kakor da bi bil tudi on beeuntc. ali bil je sumljiv in zatožili so ga Vasilju. Ker nI hotel Tupko svojega namena ra
čislani tovariš in prijatelj iz Trsta je uže lansko leto interpeliral visoko vlado, ali ona ne misli na brzo izvršitev tako nujno potrebne železnice čez Ture planine. S to interpelacijo je gospod interpelant izrekel žr-ljo, katero ves Trst preiivo čuti, in čas t>i bil, da se tej nujnej potrebi ustreže i da se nam k rnalu izza vladne mize odgovori, (ia ima vlada najozbiljniŠo skrb ne le za zgrajenje najkrajše zvezne železnice čez Ture planine, temuč tudi za zgrajenje naikrajše zvezne železnice mej Rudollovo železnico in Trstom (Prav resnično! na desnici), ker jaz menim, da ne pretiram, ako trdim, da je železnica čez Ture planine, zvezana z Rudolfovo železnico in podaljšanje te zadnje do morja, najvažnejša gospodarska naloga Avstr ije. (Debrol Dobro na desnici).
Ali se ima potem zveza z morjem zgoditi po Predilskej ali Loškej železnici, to naj razsodi previdnost visoke vlade.
Po mojih mislih pa bi Predilska Železnica pogojem svetovne trgovine bolj ugajala. Sicer pa se je o prašanji: Predil aii Loka, toliko pisalo, da ne mi ne zdi potrebno te stvari razmotravati. Ustvarili ste si dve stranki, katerih vsaka se drži svojega stališča, katerega se je poprijela. za katero vplivajo tu pa tam tudi krajni interesi.
Jaz sem tudi prepričan, da finančno stanje naše države dela velike težave, ali razsvltljena vlada najde potočke, da tudi tepremore, kadar gre za produktivne troške, ki imajo vtemeljiti blagostanje v najširših krogih prebivalstva.
Avstiija ieži V srcu Evrope, primerno e toraj naravnim razmeram, ako drži glavna prometna žila od severja in severnega zapada Evrope proti južnim morskim bregom, in od tam dalje v vshodnjo Azijo skoz Avstrijo, in ako je in ostane glavna postaja tega prometa Trst, kakor se to skoraj ne more drugače misliti, toliko manj, ker je sueški kanal Trst, mej vsemi druzimi lukami jadranskega morja, vshod-njej Aziji najbolj približal.
Še le te dni je nek načrt nemškega državnega kanclerja v časnikih vseh barv veliko hrupa vzbudil; po stranki, katero zastopajo ti Časniki, sodijo ta načrt ugodno, ali neugodno, skoraj vsem pa je bila me* rodajna politična stran načrta. Gre namreč za to, da se v Trstu ustanovi glavna postaja za neki del nemškega prometa in trgovine v oddaljeni vshod. Jaz v vsem tem prašanji ne vidim nič čudnega, ker ako bi bila Avstrija uže več let za prave prometne Črte proti Trstu skrbeh, potem nikoli ne bi mogla bila priti v obzir katera druga luka, bodi si Genova ali Brindisi, in verujte mi, gospodo moja, da tudi vsa moč železnega kanclerja ni tolika, da bi mogel prometu odpreti pota, ki niso
zodeti, zatoje bil obsojen na smrt. Sežgali so ga na živej žrjavici. Mirno in povsem mano je prebil Tupko, zavest si domoljubja in rodoljuhja, svojo smrt.
Gllnski pa |e bil vedno bolj nesrečen. Vasilj se prične bati, da tudi njega izda in proda poljski begunec Gliuski, prožene ga v najbolj puščobni del Moskovski. Tam so tra v grozne verige okovali in kakor naj/.lobnejši jetnik se je morul prepričati, nahO strašni so plodovi izdajstva. Dolgo let je to trajalo; potem ga pomilosti Vasilj ter ga zopet sprejme v carsko poslopje. Tu pa je bila njegova radost kratka. Vasilj umre in njeya vdova Elena se ga zopet prične bati, kajti: »Kdor je mogel izdati svojo domovino, more tudi prodati in izdati mene««, tako si je mislila blaga Elena o Izdajici Glinskem. Ona ukaže, da se Glinskemu obe očesi izkopljeti in kakor slepca ga je zatvorila v neki samostan, kder je slaboznačajni Glinski strašne smrti za gladom umrl.
To, dragi bralec, je prizor smrti narodove izdajice Glinskemu na večne čase naš« zaničevanje, naš stud — vam pa Glogavljani, večen spomin spoštovanja!
Končujem male, medle slike svoje ter kličem sinom naše mil* domovine, ki potrebuje mnogo Glogavljanom, da se vestno varuje vsakega Glinskegii, s pesnikom našim:
N« plaši se znoja, ne straši se hnja, Saj možko dejanje krepČuje moŽd. A pokoj mu zdrave moči pokonci, Dejanje ti ljubi, a bo) se pokoja 1 Dolžan ni Batno, kar veleva mu *tan, Kar more, to mož je storiti dolžan I Na delo ted&j, ker resnobni so dnovl, A dćlo In trud ti nebo blagos;6vil
Miroljub.
najkrajša in najcenejša. Iz tega se le to vidi, da prava prometna in trgovinska politika naše trgovinske uprave mora Trstu zagotoviti najvaž iiše trgovinske okrajine v severnozabodnj^j in zabodnjej Nemčiji. jn da se morebitne dvomhe morajo zaznamovati le na rovaš tistih avstrijskih gospodarjev, ki so pred šestimi leti gospodarili in so si prisvojili izrek: »Nemško do Adrije«. (Prav resnično! na desnici).
Znano je, da so avstrijski ladijarji večinoma Slovani in Italijani; morebiti se je prav zato na avstrijsko brodarstvo tako malo skrbi obračalo, ker kdor .pozna avstrijsko dolgo obrežje in ljudi, ki stanujejo na njem, mora strmeti, dase naše brodarstvo doslej ni bolj razvilo. (Prav resnično 1 na desnici).
Zelo se je napadalo tudi edino avstrijsko parobrodno društvo, na katero se moremo ozirati, ali nikoli se niso navedla sredstva, kako bi se to velikansko tržaško podjetje vspoiibudilo k večjej kreposti. Mogoče, da pri Lloydu ni vse zlato, kar se sveti, ali naloga avstrijskih domoljubov ne more biti, jemati zaupanja zavodu, namesti da bi se iskalo pomočkov, kako bi se zbo-Ijšale morebitne napake in uže obstoječemu zavodu novo živenje vdahuolo.(DobroI na desnici.) Lloyd obstoji, zboljšati se more, kakor vsak drug zavod, a k temu potrebuje kreposti v gospodarskih stvareh umno postopajoče vlade. Sedanjej vladi se sicer ne more očitati, da o tej zadevi nič ne dela; ona je za Trst več storila, nego večji del nje predhodnic, Ker ako bi bile te poslednje spoznale in si k srcu vzele važnost domačega brodarstva, ne moglo bi se danes razpravljati praŠanje, ali avstrijskim interesom ni škodljivo,ako nemške ladije nemško blago od morebitne glavne postaje v Trstu prevažajo v vshodnjo Azijo, ampak nemškim trgovcem bi morala ugajati raba avstrijskih ladij. (Prav resnično ! na desnici).
Upam, da ni še prepozno; kadar do-bomo prave naravne prometne č-te v notranje dežele, in ako se potem seže brodarstvu s pravimi pouiočki pod pazuho, lahko se v zadnjej uri Se vse popravi, in prav zato smatram za sveto dolžnost, vlado pri vsakej priliki opozarjati na ožjo svojo domovino. To se ve, da se pri tem ne morem uzdi ž iti, da nebi naglašal, kako je želeti, da se Primorju, s katerim se je od nekdaj delalo po mačehovski, obrne večja pozornost, s tem bi se odpravila tudi neka malopridna počenjanja, ki so Trstu le v škodo. Gotovo irna visoka vlada moč, v Trstu ustvariti take razmere, ki bi omogočile tam razsajajoči prepir mej obema domačima narodnostima zatreti in prinesle mirno, blagodejnemu delu posvečeno živenje. (Dobro! na dennlci.) Tega pa nikoli ne bo mogoče, dokler bo neka svejat tržaškim Slovanom pripoznavala manj narodnih pravic, nego n. p. tamošuim grškim naseljencem. (Dobrol na desnici).
Sovraštvo, katero se razodeva Slovanom od neke strani, gotovo se ne more odobravati, nI z avstrijskega, ni s tržaškega stališča (Dobrot na desnici), ker Slo. vaui nikoli ne dopustć, da hi jih v Trstu smatrali za tujce. (Dobro! na desnici.) Menim pa, da bi se visoka vlada morala prizadevati, da se vedno bolj vroči boj s primernimi sredstvi tako zajezi, da se nasproti omenjenej svojati tlačeni Slovan varuje, in da se mu podade sredstva, da bo v uradu in šoli pripoznan prav toliko, kakor Italijan, in da ue bo užival manjših narodnih pravic, nego celo Nemec. (Prav resnično! na desnici.) To je po mojih mislih tudi z avstrijskega Btališča edino pravo, (Dobro! na desnici).
Jaz sem razložil i načrta] le nujvažoiše, tržaške razmere pa so vredne še natanč-nišo razprave v visekej tej zbornici, katera naj nikoli ne bi pozabila, da Trst zahteva s državnega stališče največji obzir in da ga je vreden, in jaz menim, da se ne motim, ako verujem, da so veČini visoke te zbornice po meni visokej vladi priporočeni interesi Trsta prav tako na srci, kakor meni, iu da bodo vedno nahajali potrebno podporo. (Odobrovanje na desnici. — govorniku se od več strani čestita.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
CesarjeviČ Rudolf s prevzvišeno svojo-soprogo je 19. t. m. v pri najlepšem vremenu prišel v Karf, potem šel na lov v Epir, zvečer pa se odpeljal proti Kotoru, kamor je dospel 20. t. m. proti večeru, danes pa se odpeljal na Getinje.
V	seji 47. t. m. je poslanska zbornica rešila ves proračun trgovinskega ministerstva in začela razpravljati proračun poljedelskega ministerstva. Mej razpravo je poslanec Lenz priporočal, naj se životno zavarovanje malih ljudi zveže s poštnimi hranilnicami. Poslanec Nabergoj je govoril za> naglo izvrštev želenice Trst-Hrpelje i ne-posrednjo zvezo Trsta s železnicami v za-hodnjej državi. Trgovinski minister je na> želje poslanca Menger-ja izjavil, da se bo na potrebe v Sleziji po mogočesti ozira). Poslanec Durich je priporočal vladi, naj •ial|e hodi po poti. katero je nastopila glede železniških tarifov in carinskih naredeb.-V razpravi glede poljedelstva je govorilo več poslancev o sredstvih, da se odvrne-poljedelski propad. Poljedelski minister seje protivil očitanju , da je v poljedelskem mlnisterstvu nastopila nedelavnost ter je-navajal uže sprejete in večidel potrjene zakone. Gledć Izrečenih želj je minister rekel, da je več njih uže spolnjenih iu da se bo on vedno prizadeval po mogočesti varovati poljedelske Interese.
V.večernej seji sta se po dolgej razpravi rešila prvu dva naslova poljedelskega proračuna.
V	seji 18. t. m. je poslanska zbornica najprej brez promemhe sprejela še ostale naslove proračuna poljedelskega ministerstva, potem pa začela razpravljati proračun pravosodnega ministerstva. Pri naslovu ■sredifične vodstvo* je poslanec Knotz mnogo tožil o pravosodnej upravi na Češkem ter omenjal tudi tako imenovane varnsdorfsk« pravde o veleizdaji. Knotz je trdil, da se Nemci na Ceskern hočejo tako zatreti, kakor so se Rusini v Galiciji in Italij ani v Dalmaciji, Knotz se tedaj pajdaši z Iredento. Mej tem, ko je on to poudarjal, stopil je poslanec J. Czerkawski k njemu, ter mu zapretil, naj Rusine v miru pušča, vsled Česar je vstal velik hrup na levici. Posla tiči so zapustili sedeže in načelnik je pretrgal zborovanje, da je nemir-neže z galerije spravil. Ko se je seja zopet pričela, pokaral je načelnik Czerkavvskega, ker je povzročil nered. Ko je pa Knotz svoj govor končal, pokaral je tudi tega zarad neparlamentarične izjave zoper načelnika okrožnega sodišča v Lipi.
V	večerne j seji je poslanec Vasaty kazal na to, kako je liberalna vlada, sedanja opozicija, proganjala nasprotno stranko. Govornik pravi, da se sedanja vlada prizadeva za zakonito enakopravnost ter navaja dokaze, da sodišča še vedno prezirajo načelo enakopravnosti. On dokazuje dalje, da je češki jezik pod sedanjo vlado zgubil tla celo tam, kd^rje bil pod absolutizmom in uatavoverno vlaao v rabi. Se slabše je sodstvo na Sleskem. Tako so Čehi v resnici državljani druzega razreda v svojej domovini. Govornik se obrača na pravosodnega ministra, naj opravičenim željam češkega naroda ustreže. — Poslanec Jaques obžaluje, da se nt spolnila želja gleue izdanja kazenskega in civilno-sodnega reda, in mnogo toži zoper postopanje pravosodne uprave in pravosodnega ministerstva, kateremu očita, da ovira napredek. — Pravosodni minister, baron PraŽak, odgovarja na te tožbe najprej Knotzu in pravi, da ima jezikov ukaz le ta naineu, da opominja sodne uradnike k natančemu spolno-vanju zakonov; proganjali se sodni uradniki niso, če se zakonito disciplinarno prel« skavanje ne smatra za proganjanje. Agitacij sodnih uradnikov ni bilo potreba, ker nemško-česko ljudstvo samo vedno bolj opoziciji brbet obrača. Vse tožbe zoper sodne uralnike minister odločno odbija. Minister izreka slovesno, da pri zaporu In postopanji zoper varnsdorfske zatoŽence prav nič nI vplival, ampak to zadevo zvedel še le iz časnikov. Potem se je obrnol minister proti Vašaty-ju ter rekel, da obžaluje njegovo postopanje, ker je rek l, da jt jezikov ukaz nezikonlt, ker ta ukaz nema v sebi druzega, nego uže poprej obstoječi* zakonite določbe. Nazadnje pobija
ministor J.tqueR-ove trditve. Da se ni izda) nov red o kazenskem postopanji, krivo je strankarstvo v zbornici, ker vsled tega so se zavlekla dela v dotičnem odseku. Zakon glede odškodovanja po nedolžnem obsojenih razpravlja gosposka zbornica. O 1 zbor niče podane predloge je vlada vedno uva ievala. Nobena vlada katere države koli ne bi dovolila bila, da se vsi spisi kazenske obravnave parlamentu predlože. Pravosodna uprava je vedno imela pred očmi brambo pravice in kaznovanje krivice. Tako bode tudi vpnhodnje postopala, dokler bo imela cesarjevo zaupanje ter jo bode podpiralo zaupanje večine državnega zbora.
V	seji /0. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu pravosodnega minister-stva in sprejelo se je več naslovov. Mej razpravo se je potezal poslanec Kulaczovv-ski za narodne pravice Rusinov. Poslanec Ruse je govoril zoper jezikovni ukaz ter napadal pravosodnega ministra. Poslanec Madejski je zavračal pritožbe poslanca Ja-cques-a glede zatiranja Rusinov in rekel, da imata oba naroda, Rusini in Poljaki skupen cilj vzajemnega delovanja za splošno blagostanje. Poročevalec L enbaher je grajal postopanje poslanca Knotza. V avstrijskem parlamentu nema poslanec za stopati nemških, ampak avstrijske pravice; tudi immunlteta ima svoje moralne meje, in poslanec se mora varovati, buditi raz burjenost mej prebivalci. Na desnej strmi sedeči Nemci se tudi, če bode potreba, po-tegnć za nemštvo, kakor oni na levici, a zdaj tega ni potreba. Govornik jemlje v var-Btvo sodnike nasproti Knotzevemu očitanju, da so pristranski. —
V	vedernej seji je poslanska zbornica izvršila razpravo o proračunu ter brez ugovora sprejela finančni zakon po odborovih predlogih.
Ogerska poslanska zbornica je 19. t. m. sprejela predlog glede volitve regnikoiarne deputacije o hrvatskej zadevi; opozicija se je temu protivila, minister Tizsa pa je nje razloge pobijal in dokazoval, da ni nobene nevarnosti, ker so konečni sklepi pridržani ogerskemu postavodajstvu.
Vnanje dežele.
Albanije dohajajo uže dalj časa zelo vznemiij ijoče vesti. Znano je sicer, da Albanija skoraj nikoli ni mirna, in da so v tej deželi skoraj vsako leto upori, da ima turška vojska tam doli skoraj vedno dosti opravka in zato se svet navadno za te stvari ne briga \eliko, ker je na to uže navajen. Tudi dohajajo vesti iz te dežele tako počasi, kakor ni b.la kde na konci sveta, ne pa pred avstrijskim pragom, in še te vesti so malo zanesljive; navadno se malujo mnogo lepše, nego so v resnici, ker so ogrnene s turškim plaščem ; časi pa tudi, a malokdaj, pretirane, ako jih zanese drug veter v izobraženo Evropo. — Letos je bil, i morebiti je še, upor jako ozbiljen, ker gotovo je to, da so Arnavli obsuli in poropali Prizren, nekatera poročila trde, da so ga tu<ii požgali. Gotovo je tudi, da je turška vlada pr slala pred Prizrtu osem bataljonov vojakov in iz turških ust se poroča, da so se Arnavti umaknoii v gore; za resnico turških poročil, to se samo oh sebi ve, pa ne moremo dajati poroštva. Verjetna pa so poročila iz Srbije, in po teh soditi, upor v Albaniji ni zidušen, ampak se še širi, ker srbska vlada naglo pošilja na meje vojake, da branijo srbsko deželo uapadov od Ar-navtov. Turškemu drevesu, ki stoji v Evropi, odsekali so uže skoraj vse veje, da na tla ne telebi njegovo deblo, a zaman, tudi to je vse trohljivo, vse črvivo, prvi piš, morebiti prav iz Albanije, utegne ga podreti. In to bi v čast bilo in v blagost Ev ropi, vzlasti Avstriji, ki je, žalibog. v veliko lastno škodo, še v drugej polovici tega stoletja Turčijo na rokah nosila.
V	i talijanske j poslantkej \bornici je 18. t. m. minister Mancini odgovoril ua interpelacijo o kolonija!nej politiki in rekel, da
e vlada odločno drži evropskega značaja v egiptovskem prašanjl. Italija v letu 1882 o i odbila skupnega postopanja, ampak stavila je le pridržke. Pri vsem določnem in živem sočutji za Angleško dela vlada v rudečem morji bistveno italijansko po litiko. Razmere mej Italijo In Angleško so zaupljive io srčne. Pad Kartuma ni bil ugoden trenotek, ponujati pomoči Italije močne j Angleškfj. Poslanec Nigra je dobil
le ukaz, naj Angleškej izjavi, da Italija prevzame brez odškodovanja skupno postopanje, ako bi se to želelo, d a se pa ne zaveže za nobene dolžnosti, ki bi nasprotovale duhu in pogojem tric.irske zvez-. Angleška bi se morala zavezati za obdr-žmje enakotežja v srednjem morji. Angleška vlada se je srčno zahvalila in izjavila, da bi zdaj zahtevan je podpore vero v angleško moč omajalo, pridržuje pa si, na to pcnudbo se vpnhodnje ozirati. Mancini pristavlja, da so dogodhe na jugu razprave v angleškem parlamentu o an-gleško-ruskih zadevah in nastopivŠi vročina v Sudanu to praŠanje odložile. Mancini naglaŠa dobrote tesne zveze z Nemčijo in Avstrijo in pravi, da vlada vpri-hodnje potrebuje prosto roko v svojih podjetjih. Če mora biti, znala bo Italija za civilizacijo častno nalogo prevzeti, ali brez dovolitve parlamenta se ne spusti v ozbiljno sodeleštvo v Sudanu, — Vojni minister pa je izjavil, da je zdaj zadosti vojakov v Masavahi, a lahko se pošlje še 15,000 do 20.000 mož. — Interpelanti so bili s tem zadovoljni, vsled česar je Mancini izjavil, da smatra to za odobravanje vladine politike, in vlada bo tudi vpnhodnje varovala narodno čast in državne interese.
V	anglelkej zgornje j zbornici je 17. t. m. razložil Granville Gladstonovo izjavo, katero je dal spodnjej zbornici, da se je mej Angleško in Rusijo sklenol dogovor, da se ruska, pa tudi avfganska vojska ne bode dalje pomikala.
V	angleikej spodnjej zbornici je Glad-stone 18. t. m. izjavil, da poravnanje z Rusijo more dela komisije za vredbo meje le pospešiti. Rusija je odbila angleško za-htevanje, tu»j umakne vojake iz prepirnih krajev ter to podpiraia s tem, da ima pravico ua te kraje. Iz previdnosti in v interesu miru se je angleška vlada temu udala ter bode preiskovala te pravice.
iS francosko-kitajskega bojiica poroča Briere, da je Pakoi zaprt. Trdi se tudi, da se je ponudila nemška vlada za posredovanje miru mej Francijo in Kitajem, in da je v Pekingu stranka miru zopet prevladala.
DOPISI.
Rojao, 18. marcija. (Izv. dop.) — Resnica je žalibože, da je v mnogo šolah v okolici dosti želeti, prav za prav škodujejo, mesto da bi koristile. Nekateri učitelji, več še nekatere učiteljice obavljajo šolo na čisto materijalen način, kakor prava »gente d' affari«.
Ne nahaja se kmalo otrok iako zanemarjenih, kakor v nekatetih krajih okolice, in temu je dosti kriva šola. Dekl ce se prav malo nauče ženskih del ; ne znajo dobro ne Šivati, ne kveČkati ni plesti, kaj Še le pisati, računiti itd.
Otroci se sploh ne nauče ne dobro slovenskega, ne italijanskega, ves poduk je ie površen in verstvo se premalo podpira po učiteljstvu Stanšeiu se ne more pripisavati toliko krivde,kakor učiteljskemu osobju, kajti šole so za nčbo, a ne. da bi se v njih uganjala zunanja politika. Pri nas pa se v šoli v prvej vrsti uči mržnja do materinega jezika, no lastnega narodu in širše domovine.
Nad vse pa ji treba grajati izgled nekaterih učitelj-r. M j t^m je ena, katera smatra za sveto dužnost, da lastno mate1 prezira, ker je Slovenka, akoprem je rev,, uže stara in bolehnt. Ta učiteljica ima hčer, katerej je \ cepila isti srd do vsega, kar je slovenskega, pa je ni naučila ni-česa, kar bi bilo potrebno za živenje. Ali ni to pohujšanje? lake Mčitei|ice pač ne morejo biti koristne, ampak na njih pada velika odgovornost, učenke jo bodo še proklitijale.
Prišlo ie do tega. da omikanejši in marljivejši starimi svoje otroke i/, take šok jemliejo in jih pošiljajo rajše daleč v mesto, ali pa celo v Goru-o in Ljubljano v šolo.
Tako skrbi torej magistrat za okolico! Pred vsem gleda, da jo deniorabzuje, da potem ložfje svojo poiialijančevulno politiko uganja.
Otroci okoličanom naj se v šoli zane marjajo, naj se ootuj jo svojemu rodu, celo veri, postopajo trni, neuki naj ostn nejo, sice naj |im bode neoblaženo, značaj deveta b' iga. — T<>je napeti šol, v katerih poiučuj'jo nekateri učitelji in učiteljice, ki so posebni ljubljenci magistrata.
Slabo seme pa bode le mestu škodovalo in zaslepelosl naših mestnih očetom kateri bi žrtvovali vse svetinje čl-»večan--tva za prazne fantazmagorije, maščevala se bode nad mestarn Bamim, kakor se je uže začela maščevati.
Jaz, ki to pišem, sem Italijan, ali |gnjiisi se mi to, ker vidim vsak dan v
okolici tižaSkej ; gnjusi se mi nesramnost, skatero se nemorala javno širi celo po društvih, v katerih je rad sam župan. — Gorje mestu, kder se tako gospodaril
Iz RtcmanJ v 20. dan marcija 1885. — Včeraj ju bil za našo vas krasen • an. Da si je zjutraj bilo nebo nekoliko z oblaki prevlečeno, vender je doŠlo obilo naroda, v cerkvi in pred cerkvijo je bilo vse natlačeno ljudstva. Petje je bilo temu prazniku primerno, jako lepo. Osobito se je odlikoval prvi tenor, koji bi po mojem mnenji zaslužil boljšega mesta, nego pa da prepeva samo v domačej vasi. Po maši se je razšlo nekoliko ljudstvo, a kmalo na «o ie pa prihajati jelo v celih tolpah v vas. Tu si videl, kako rad se Slovan iz tržaške okohce zateče v bližnjo vas istrsko. Narod se je prav dobro zabaval in to vse v najlepšem redu. Po raznih krajih, kder so molele zelene vejice kot znak, da se tam toči dobro vince, razlegale so se pa slovanske pesni.
Prav srčno me je veselilo, da se baš v tržaškej okolici in v bližnjih vaseh istrskih pMje s tolikim navdušenjem razširja.
To vam je bilo petjel Tu so peli Vi-laši, tam Zvonaši in zopet v drugem kraju so peli Skalaši In Dolinci. Tudi naš domaČi zbor je par pesnic prav gladko zapel. Ker našemu čestitemu gospodu učitelju ni mogoče poučevati naših vrlih pevcev."zato bi jim jaz svetoval, naj hi se združili z pevci lonjerskimi, ki so si prav seda| usta novili svoje društvo. Pot ni tako daljna in mislim, da kedor ima vesel|e do petja, kar imajo naši mož tki. tudi se ne ustraši te kratke poti, dragi sovaščanij storite ta korak in gotovo se proslavite se svojim petjem mej svojimi rojaki.
Da se mi ne bode očitalo strankarstvo. da naše pevce preveč hvalim, bodem rajši nadaljeval dopis, kakor sem se bil namenil. Ako sem preje omenil, da se je razlegalo lepo slovansko petje, kar neizmerno me je tudi veselijo, da so nagi možaki dospeli do tega prepričanja, da le slovanska pesen more v slovanskih srcih obuditi ono radost, ono čuvstvo, kojo je zlil sklidatelj v sladko melodijo, moram pa to, če se ozrem na naš nežni spol drugače označiti. Da se naš nežni spol še tako malo zaveda svoje narodnosti, ni sam kriv. Kriva je premnogokratna dotika z italjansklm življem, in baš te italijanske pesni se tiko hitro privadijo ušesu, da človek sam ne ve kedaj In kako se je vtihotapila. Deklice naše so žvrgolele nekoliko slovenski, a kmalu jim je pričel jeziček migati v tej blaženej italjanfičini.
Samo to je nekoliko kalilo občno veselje, ali mislil sem, da se tudi deklice Sčasoma vzbudć po naših vaseh, ter postanejo vzorne rodoljubkinje.
IZ HaierlJ«ke občine dne 15.
marcija. Dopis iz Materije 4. marcija v 20 Št. »Edinosti« ima toliko neiesnic v sebi, da bi se prav za prav ne izplačalo jih popravljati, ampak le čestitati dopisniku, kako je tak mojster, da more kaj tacega spraviti v par kratkih vrstic. Ne na ljubo takemu dopisniku, koji tega imena ni vreden, ampak radi resnice, naj navedem nekaj proti ovemu dopisu.
Govoreč o uzrokih, zakaj mora ubogo ljudstvo plačevati kazni zaradi šolskih zamud, navedel je le roditelje in prejšnji kraj. šolski svet, — glavni uzrok — učitelja — pa je popolnoma prezrl. Če n; povsodi to, v Materiji je notovo bilol Ne resnična pa je trditev, da prejšnji kraj. š. svet ni opominjal roditeljev, da morajo svoje otroke reono v Šolo pošiljati.
No, hvala Bocu in našim slavnim »veljakom«, zdaj |e šola v Materiji natla čena (II!) do 10. ure zvečali Hrrrl kako vebkansk prevrati Prejšnja leta je bila šola še po unevi vrčiuoma prazna, ker so io učenci kaj ne-emo in nemarno pohajali, zdaj pa jih j-- kar naglo obsenčil duh napredka, da hočejo morda ono nadomestiti, kar so zanemarjali v prejšnjih letih.
Čudni pa so vender ti Materijci — pn dopisnikovej trditvi — da otićk, kojim postava veleva, da morajo Šolo obiskovati, v Šolo se pošiljajo, ampak raje plačujejo kazni, a sami (odrasli fantje in slan možje !) zvečer in po noći do 10. ure v Šolo hodijo 1 V tako kratkih vrstah toliko nedoslednosti, to je nže smola 1
»Z šido bodi uaroden napredek«, modruje dalje dopisnik, potem ko je podkadil naprošenega kadila učitelju g. D Marsikdo se smeje, ko kaj tacega sliši in bere, a š^ več hI se jih bilo, ako bi vedelo naše razmere, ter da je oni g. D. Debenjak — vse prej nego narodnjak.
V onej Šoli, k-ier se mladina muč' s poučevanjem nemščine, ni pričakovati narodnega napredka. G. D. pa za svoj narodni (I!) napredek v šoli dobiva lep mošrtjiček. Zato naj se ne hvali z napred kom in rodoijubjem, katerega on ne pozna.
Domače in razne vesti.
Okoličane In tudi slovenske Tržačaue naj si bodo tudi Cikorjaši
opozorujemo na govor poslance Naber^oja v drž. zboru. Naj nam zdaj Sior poldo povč, k^do se je najboljše potegnol za koristi Trsta, naj na priliko primerjajo le ir.Nabergoja govor z govori drugih t žiš-Kih poslancev, pa naj sodijo, ako ja Na-hergoj na svojem mestu ali ne. In proti takemu poslancu, ki se je dosedaj Še najboljši pokazal, mej vsemi drugimi, hoča kiudidirati pri prihodnjih volitvah Sior Poldo, ki še v Trstu ne zna odnreti ust!
—	Vi nte, kako brezpametno v zid bubata Cikorjafii.
Ude pol. društva «i:dlnost»
opozorujemo r.a občni zbor, ki bode jntr« V sobam obrtnijskega društva na Verdeli. Začetek točno ot» 4. uri popoludne.
IJoydoTi parnlkl moj Trstom Henetkaml bodo od 2. aprila počfnši hodili iz obeh luk ob 11. uri zvečer. iu ne večopolunoči, in sicer vsak vto-rek. Četrtek in vsako sredo.
Tržaške novosti:
Velik pretep bil je v četrtek na več-ir okolo 8 uri. Pričeli so ta boj nekateri iaSki firoveži, v Lonjeri kojih oblastnost je segala tako daleč, da so se sicer pohlevni in mirni ljudje segreli, ter ošabneže izti-rali iz gostilne. Na poti so si ti ljmje, ker se mjso mogli znesti nad Lonjerci, hladili kri nad vsakim, ki so ga na poti iz Lonjere proti sv. Ivanu srečali ali došli, in marsikaterega so ranili. Naposled st ik-nili so pa sami take, da sta sedaj dva v bolnici eden pa doma zdihuje, in obžaluje svojo preveliko italjansko poguranost. To <o bili agitatoiji Cikorije in glejte tako hoče pridobiti io društvo simpatije med našim narodom. Ali so smešni! Sedaj je začetek kaj pa še vse bode o času volitev.
Policijsko. V hiši št.288 ulica So-litaiio. je nek neznan tat vkral več sre-brnine in zlatnine v škodo nekega prodajalca cvetlic. Tatove iščejo. — 19 letni črevljarski učener, J. K. iz Trstn, ki večkrat v velikem gledališču nastopi kakor Statist, je bil prijet, ker je na prepovedanem kraju v gledališču kadil. Brezsluž-beni natakar O. L. iz Solnograda, ki gaje zasledovala rečka policija radi tatvine bil ie prijet od tukajšnje policiji, ker so ga spoznali.
Izpred sodnlje. Sodnija je obsodila te dni 23 letnega fakina Franca Ma-kus-a zarad tatvine na 4 mesce ječe, 30 letnega delalca Jožefa Stojkoviča tudi na 4 mesce, ker jo nečesa prodajalca De-bevca močno poškodoval, in 18 letnega krojača Alojzija Kastelica na 8 mescev ječe zarad tatvine.
Občno zborovanje «Tolminskega učiteljskega društva* je odloženo vsled ue-pričakovanih ovir f/.arad kateri ti tudi odpade namerjavana veselica) na 2. dan meseca maja tega leta. (V ta namen naj bi se držala šola 1. maja, a naj se zato da prosto 2. maja, ali pa naj se pouk odloži na prihodnji četrtek). DruŠtveniki, koji hote predavati o kakem predmetu, naj naznanijo to najdalje do 10. aprila t. 1. odboru, da bode ta mogel o pravem času določiti bolj potanko dnevni red, ki se pozneje objavi. Nadejati se je, da bodo d'ultveniki, kojim je šolstvo, pa tudi Čast in blagost svojega stanu ua srci, zdatno sodelovali z
Odborom. Ciorlike novost!.. Jezuviti nameravajo v Gorici Kidati velikanski konvikt, nakupili so uže prostor, na katerem bodo sezidali palačo, ki bode stal i nad 100.000 gld. — Tržaški bogatin grof Brandl je kupil v Gorici neko vilo in se nekda popolnoma preseli v Gorico, v Trstu se menda zarai tega ne bo joKal nobeden.
—	Zuial se bode v Gorici tudi velikanski hotel pensiou za tujce in zidati bodo še drugi bogatini in aristokratje več novili palač v avstrijske) Niči. — Umrl je 18. t. ui. v Gorici v 73 letu Ernest grof Coronini sin rajucega na Kranjskem in na Primorskem dobro poznanega grofa Mihaela Co-roninija, kateri je nekdaj podedoval vse Kobenzlove grajšČine in ie bil eden prvih KiajšČakov avstrijskih. — Iz Cervinjanskega okraja **e j« te dni 6o0 ljudi preselilo v južno Ameriko. Vsa svarila proti Izseljevanju nič ne pomagajo, ljudje o Igovarjajo: »slabše kakor tukaj, nam ne more biti tam«. Zaiostno, a resnično; ali v našej Furlaniji in po vsej Italiji bliža se agrarno praŠanje, katero vtakne socijalizmu dati najveću pomoč.
Tržno poročilo.
Kava — rnlahov i kupčija, cene jako Šibke. Prodalo se j* 120;) vreč kave Rio no i. 4S do 57, Java velja f. 03 do 60, C«-yiO'i platit f. 80 do 119.
Sladkor — dobra kupčija po višlh ugnali. — Prodalo ^e je te dni 5000 vreč -ladkorja po f. 19.o0 -io 22.50.
Sadje. — Pomeranče limoni f, 2.50 do
5	50, fi - v vencih f. 15 do 16. rožiči f.
6	oo 7, opaša f. 10 »lo l i, cv«be f. 10 do 13, Eb-me f. 20 do 32. Sultauina f. 2'» do 36.
Olje — jedilno f. 42 do 48.50,namizno f. 66 oo 91.
Pttrolje — Btalno na f. 9.23.
DomaČi pridelki — fifoi no kakovosti for. 10 do l'j.50, mešan Crlo f. 7 50 do S.oO, masl^ f. 85 do 90.
Žito — Pšenic i ruska f. 8 do 9, koruza levantjnska f. G50.
Seno dobro konjsko f. 1.30 do 1 G~>.
Borsno poročilo
Borsa ;e postala sop*t ži ahnejša, kurzi papirjev so dobro vzdržani in s» pomikajo više; borse se je sopet polotil optimizem.
Dimaj«ka It»r*a dne £0. marcija.
Enotni drž. dol« v bankovcih 83 gld 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 90 » Zlata renta......108 » 70 »
5*/4 avst. renta . . .
9!»
Delnice naroiine banke . .	803	» —	»
Kreditne delnice ....	302	»75	»
London 10 lir sterlin . .	124	» 20	•
Napoleon..............9	» 79	»
C. kr. cekini............5	» 80	»
100 državnih mark ...	6<>	» 55	»
Javne dražbe.
Gorica, 28. marcija, 28. aprila In 29. maja t. ]. posestvo Franceta Furlani iz Prevačine. 14. aprila, 22. maja in 27. junija t. 1. posestvo Josipa Faganel in drogov iz Prvačine cenjeno na 300 fl; 11. aprila. 18. maja in 18. junija 1.1. posestvo zakonskih Bavcon, cenjeno na 386 f. 20 nov.; 11. aprila, 19. maja in 19. junija 1.1. posestvo Katarine Zorn iz Prvačine cenjeno na 620 f., 14. aprila, 20. maja in 25 junija t. 1. posestvo Filipa Vodopivec iz Prvačine cenjeno na 200 f.
Podgrad, 19. aprila, 9. maja in 10. junija t. I. posestvo Ivana GustinČtći iz Rjav* cenjeno na 500 f.
Javna zahvala.
Vsim onim, ki so nprevodli k zadnjemu počitku nepozabno
Sila Uršulo roj. Bremio osobito velečestitima duhovnoma, učiteljstvu, g. županu, starešinstvu povirskcmu, kakor tudi za obilna topla sočutja pismeno izraženu, izrekati gunolim srcem najiskrenejo zalivalo V Povirjl, 11. marca 1885.
Žalujoči obitelji
Sita m Bremic.
Zahvala.
Velecestiti gospod Matiju Sila župnik na Repentabru daroval je tukajŠnjej šolsktj knjižnici 10 letnikov časopisa «Vrtec», a v*leČestiti gospod Joiip Novak tuk. župnik vpisuje že Teč let tukaj, šolo v družbo sv. Mohora ter plačuje letnino. V imenu šolske mladine zahvaljuje bh podpisani tim potem blagima prijateljema in podpornikoma naša šole. Vodstvo ljudske šole v Povirji, 10. marca 1385.
Svitoslav Sila,
voditelj.
Poftlauo.*)
Slavno uredništvo!
Prosim da sprejmete v prihodnjo Številko svojega cenjenega lista te le vrste.
V številki 18 ml oč:ta dopisnik iz Brd mej drugim posebno to, da nisem spol u il svoje obljube, dane pri shodu volilcev v Bil|ani une 24, januvarja 1883. zastran gradjenja ceste čez Gradec.
Jaz sem to zadevo v zadnjej številki »Soče« obširno pojasnil in sicer zato v »Soči«, ker sem imel tu priliko njenemu uredništvu z dotičnimi uradnimi spisi dokazati. da je cestni odbor za goriško okolico, kateremu imam uže več let čast predsedovati, v resnici vse stonl kolikor je mogel, da bi a*? bilo obče zaželeno delo zvrSilo. Zdaj je edino le še na slavnem dežel nem zastopu, da s primernimi naredba mi prigovori aii prisili cestni odbor Ka nalski, Ua popusti svojo upornost. Kedar bo stvar poravnana, ali pravno veljavno razsojena — storim jaz kot načelnik ce-t-nega odbora goriške okolice, brez odlašanja vse, kar mi je storiti, da spremenim dano možko besedo v moško dejanje.
Kar se tiče preudarjenih in potirjanih doklad za omenjeno cesto, naj si gospod dopisnik zaradi njih ne krati spanja. Poslovanje cestnega odbora je javno, njegovi račuui se redno polagajo od leta doleta — in se vsi od prvega začetka do zdaj z dotičnimi denarniČnimi dnevniki in dokumenti v uradu cestnega odbora vsak čas in ne samo skozi 14 dni v letu — v pregled razpolagajo opravičenim strankam. Tu ni nobene skrivnosti, mariveč je vse očitno, kakor bi moralo biti povsod, kder se pošteno gospodari zjavriim premoženjem.
Kar zadeva nove volitve v šmartanskej župa ntj', o tem sern tudi povedal v zadnjpj »Soči«, kar mi je bilo na srcu, da hi namreč jaz in somišljeniki moji »očitno«, »po postavnem polu in s postavnimi sred-fitvi« prizadevamo v to, da bi se volitve »postavno« razpisale, postavno vrŠiie iti postavno končale.
To pravico imamo in zvrŠujemo kot svobodni državljani, če zmagamo s poštenim orožjem in v poštenem noji za pravično reč, potem bo naša nadaljna skrb,
• Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
da porabimo svojo zmagij občini v korist, če pa propademo, n tj bo v božjem irn^nu, tolažila nas bo zajest, da smo spolnih svojo ohčinar^ko lolžnost.
Nistopki bolo učili, kdo je imel prav in kdo ne.
Podgora, 17. marcija 1885.
And. Kocjančič.
The Singar Manufacturing & C.o \OV.I JORU
samo za
JEDAN FORINT
na čedan može se dobiti šivaću makinu •Singer original*, bez povišenja ciene. Garancija 5 ^o l. Poduka u kući badava.
The Singer Manufacturing & C o
C iiso, Palazzo Salera.
lele za makinu «Singer» 3 nove. komad, ducet. 30 novč.
Za tri krajcare si človek vsaki dan lehko natančno t»lo sčisti in s tem obvaruje mnogih boleznij, ki nastanejo vsled zaprtja v želo icu, netečnost'. bolečin na jetrih, Žolči, hemoroidalne ovire, pritok krvi itd. S tem namreč mislimo na lekar-nlčarja R. Brandta kri čistilne švicarske krogljtC". ki se dobivajo škatljica po 70 kr. v vsakej lekarni, pazite pa posebno nato. da ima vsaka škatljioa kot ^tik^-to bel križ na rudečem polji in irne R. Bran it. Če mjma tega so krogljice ponarejen p.
CO
..	CC
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno^.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, put-n rovan od zjedinj nih držav Ameriških.
Dospfni uspeh: vsakoršna nerazpo-ložnost, neprebavljiv vost. kolika, gljiste, krvavica, (hemoroide), po vračljive mrzlice , vodenica pranica, I^no t. slabost, čišćenje krvi Cisti polagoma in okrepčuje /dravie. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti panarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu	34 -48
Tvornica i Romano Via hov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lazzaro št 1
CO
-o
o N
O
-C3 O
s DJ
"t
"c5"
Javna trgovska agencija
»Ž
■SE
=
o 2
M O « G.
_a s« -
— \t.
2-= «•.50
N
u
JU 10 2 >
(Pubblica AgenziaOommerziala) 5 S
p o
Corso V Trstu št. 22. U I
ZANIMIVO ZA VSE = f f
gg w
Posebna postrežba za male Ej =j naročbe. Pošilja se na vse kraje fl na drobno družinam in gostil-	i
nkam: Razno soČivje, kavo. ° mirodije, potneranče, limone, ig ^ jj» sadje, cvetlie^, rokodelsko oro- » p«' dje, pohištvo, diŠavine, modno "o blago itd , vse po originalnih o*® 2. cenah proti mali proviz;ji, ca- ' rine prosto.	g"
-■	ID '
Prevzame razpnšujatev in	^Ttj vročitev tiskovin, okrožnic, cb-
nikov, za katere koli deželi, iu	?
stanove,	—10	£ S-
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Ai/ striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodtrjimi pogodbami. BI Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. ^ etisHsssHsasHSHsasasiasHSHSzsasEsasHSHse
besteMotop
Friedrich * Jaffe
FftbrikiWl«ivllLB«ipt>te10a.
Službo občinskega tajnika z letno
plačo 5"0 y1. 111 I mun p iv-alom 7'2 gld more sp>s~hen prosi^r prec-j nasiopilt. Prosilec ninra biii /možem v covnru in pisavi siovpn«kej:it nemSkega in ita'. zika. — Obrnoli s-' j^« osebno ali pismeno Io našega uredniki.
M	Broz te tnvHnrve innmke. t>o-
stavno /av,'ir,.v. ur, t mi.'i se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(Varatr. mamkn) t\ 1	■	•
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najlioljše zdravilo Z' per prof in ter rerinatizem, frfovje jo Vihh, bolečine r ](7-iH ter žirrih, oteklino, '>frpitele vih in kite itd., malo *asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj fie samo »nretu zoper trpanje po tir, Mali&u* s traven stoječim tnnmenjem; 1 stekl. SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, h ri pa vos t, vratobol, prsne in pljučne bolečine; t stekl. ofi kr. Isoristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči sokl in niropi.	7—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne Iznnstke in bezjravne ottkline 1 stekl. C() kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjerije zob tor zobnega mesa m tak->j odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijf'dnem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri znbasanji človeškeira telesa, ff!a-vobolu, otrpnenib udih, sUaŽonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeden zavoj s G Skitljnml l pld. 5 kr. Razpošiljava se te jeden zavoj.
Naročila iz dežele Izvrše ?e tako]
v lelcar*tii pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6zy-ja
na mestnem trau v Ljubljani.


Piazža della Slazlone	/
V TRS TU.
Crlporočn
Katram ova voda	<lohor p'oti
u« li« |>i»M'l>no*ll x
po-iebn" Hoher Ink proti i aturn. kiTruztapljft rlez,
\t trpnt.)* vff 1 soku ]>ropi proclujatiju, katara. kuH-
Hlcboki R a vasi ni
j'i in lioloznl v (frlu.
It i lilo nlie nnravnn 1 Tnnnove hnrve, ki vonja "I|t jmiv tmiln po tibi, prUtnn, brez v.-tn-ko~!i -U'i'tra >ikm:i NujlmljSi lak proti jat«i, trganju, i/.|>nh'" n, sUlio ti Itd.
Itlhi« nlio maSano 7. jndom in železni- o, lek pn l»ll»|l Ul|t c#}ni in potov. priporoMiiv (Int^inimi. lat. T) iinaio otroku /. dvojnimi udi iti no tnorejo shoditi.
Adontina Ravasini Ili^^tu:
t r p-'foj ostavi bolečine (rn'IU'i zob.
Kliksir in zobočistni prah 'iV'So
v ilriavanjo 7.nbov|)i in ilnbro vonjava v Istih.
Dišeča glicerina	prU
Prafati vfdno po teh poaehnosii na ime MARKA rt\VASIN'[, lekarna „AHa Oiu*Otiu", Pia/za della stizione. tlojfa mineralnih vo', posebnosti d-maPn in inoitransk«, keinfiil i dilki in m milije, izdelki i/, ela-stift anilin, ru.no -»IniSko orodje, diSti 'fl milo In drntfi Izdelki lekarne itd.
Vsaka narnčha se nrecfj Izvrši.
nekoliko
»
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in narnvno zdravilo jtj prava dobrodejni polnoč in ni trel)a mnoelli b»»-s^tli. i ni n-! dokaj? ti njihova čud viu moč se le rabijo jŠajo iti preženejo prav kmalu najtrdovratniše l„lo,ltne bolesti. Prav izvrstno vstrezaj . z.iper heniorojde, proti >.ol^nnirn na. jetn/t 111 na vrani-1, |»roti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zopur beli tok, božjast, zop^r seropok t«r cisti pokvarjeno kri. On« ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(51)
Prodajejo B6 v vseh slavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve na edino v le-karnici Cristofoletti r Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetit i G. ff. Rnris, G. B, Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 3'J novcev.
Varovati se je pokvarenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene tnoČi in vrednosti.
©iigssiiM
Piccoli-jeva
t r
želodečna esenca
lekarne Plocoll ja -pri
angelu* na Dunajskej cesti v Lj u l>-1 J n n I ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem In zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, mipreme, Itd, in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust
Blagotodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanji in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Kamnje, pošta črnlč*.
Tukaj velja izrek: «ČJast zaslužnu« VuŠa želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri Želodečnih boleznih. A. Lupetinn, župnik, Kršan na Primorskem,
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarniča^ja Piceoll-ja hitre in prečudim zdravilna moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antirrheumon nu|ho|jŠo zdravilo proti pr<— hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih mitnic, bolečinam v križi iu v prsih, prehladnim bolečinam v tflavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastllje santonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zop^-r tjlisf.e škatljica 10 kr. 100 koščekov C0 kr. 1000 koš čekov o gld.
Sallollne pastiln oroti orehlajenju najboljši pripomoč- k proti davici (difteritls), plučnim, prsrdm iu vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost.. škatljica 20 kr.
ZellSčnl prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi 7. najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, duSljlvemu kašlju Itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do i žlice vsaki dan, otroci šn toliko žllčic. Steklenica 36 kr.
Tu navedpna. Kakor vsa druga zdravila se zmlraj frišna dobe v lekarni
Gr. I^ioooli-ja
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila izvršujejo se 8 prvo pošto proti povzetju zneska.
Žaleče v Trstu so v lekarnah pl. Leu ten-bnrg Foraboschi. Prendini. Ravasini in Za-netti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	IS—80
••••••••MOSOM
Komoditeta in ekonomija
zadnj a novost.
Pečati z autoinatlčnim ajiaratom so dobro rabljivi zurini nataiijčiiosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi iu -arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati t.a roko so bolj tkonouiični, »H irebojo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat -Merkur"
kakor i«. tukaj naslikan na ima vse prednosti au-matičriih pećuiov, u zarad pripri ste konstrukcije in b. kote slane le fr St.&O.
Novi pečet MERKDli z autonmtlSnem barvilom dobi se le v	64--20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-.JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio'1 4
V TRSTU.
Lastnik, drufitvo »KUlNOsr«. — izdatei) tu (MktfAVorniar«<lnU t VIKTOH DOLKNC
Novh MKKama V. DOLENC v Trum