CELJSKI TEDNIK Celje, 2. novembra 1962 Leto XII. štev. 43 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< CENA IZVODU 20 DIN ZMAGA razuma Nekaj dni je svet zajela ve- lika napetost ob zapletu okoli Kube. Svet se je nenadoma zna- šel v hudi krizi in človeštvo je z obžalovanjem ter skrbjo moralo ugotoviti, da se razmere razvi- jajo na rob vojne histerije. Vo- jaška blokada Kube s strani Združenih držav je pripeljala mednarodne odnose, zlasti pa odnose med obema blokoma na rob katastrofe in izid je mogel biti le takrat ugoden, če bi ena izmed spornih strank popustila za ceno miru, za ceno mirne re- šitve problema. Hitra in učinkovita dejavnost Združenih narodov, zlasti pa ne- vezanih držav in vršilca dolž- nosti generalnega sekretarja OZN U Tdnta, je rodila uspeh. V neposrednih razgovorih in stikih med vodilnima silama na obeh straneh je bil dosežen to- liko zaželen, čeprav skoraj ne- pričakovan izid krize. Pri tem je gotovo bil vložen večji delež Sovjetske zveze, ki je pristala na umik raketnega orožja s Kube, čim so ZDA zagotovile suverenost kubanskega naroda, nedotakljivost njihovega ozem- lja. Sovjetska zveza je odstopila od upravičenih zahtev po uki- nitvi strateških oporišč v Tur- čiji, ki so del sistema strateške obkolitve Sovjetske zveze. Svet je ob tako razveseljivi novici objelo olajšanje in za- upanje v nadaljnji tok dogod- kov in razvoja mednarodnih odnosov. Ponovna zmaga razu- ma daje polno veljavo upanju, da se bodo razmere obrnile na bolje, da bodo vojaške sile po takem ponovnem zbližanju te- ženj po miru našle pot za na- daljnje odstranjevanje vojne nevarnosti. k. OB OBČINSKIH KONFERENCAH ZVEZE KOMUNISTOV V CELJSKEM OKRAJU KRITIČNE ANALIZE IZHODIŠČE ZA BODOČE DELO V teh dneh polagajo komunisti obračun svojega dela na ob- činskih konferencah. Ta obračun obsega delovanje organi- zacij ZK za obdobje dveh let — za obdobje, ki je v naši so- cialistični družbi zabeležilo velike premike, ki je od Zveze komunistov terjalo ogromno dela in nemalo sprememb v me- todah in vsebini delovanja. Konference, ki so že bile v Šentjurju, Žalcu, Mozirju in Laškem, dokazujejo, da se je komunistov v preteklem ob- dobju, zlasti pa v zadnjem letu močno izboljšalo, da so čla- ni ZK razumeli smernice 7/7. plenuma CK ZKJ, da so se res- no ter prizadevno lotili problemov, ki jih je nakazalo Pismo IK CK ZK J in nalog, ki jih je prednje postavil IV. plenum CK ZKJ. Kot je bilo pričakovati, so prve občinske konference Zveze ko- munistov potekale v izredno kri- tičnem vzdušju, hkrati pa so bi- le delovni in programski dogo- vor za nadaljnje delo komuni- stov v pestrem družbenem živ- ljenju naših komun. Nihče sicer ne more zanikati velikih uspe- hov, ki so bili doseženi tako na področju gospodarstva, zlasti pa na področju razvijanja sociali- stičnih družbenih odnosov. Ven- dar so na konferencah v poroči- lih in razipravah zelo malo govo- rili o teh uspehih. Veliko bolj so se posvetili analitičnemu ugo- tavljanju vzrokov, zlasti še sub- jektivnih, ki so povzročali razne napake in pomanjkljivosti, ki so se pojavili kot ovira, da bi bili uspehi še boljši. Na konferencah komunisti niso ocenjevali dela drugih političnih organizacij, organov samouprav- ljanja in družbenega upravlja- nja. Pač pa so toliko bolj kritič- no ocenjevafi vlogo in prizade- vanja komunistov v vseh oblikah pestrega družbenega življenja. S tem je bila ipotrjena ugotovitev, da je Zveza komunistov pri nas v celoti osvojila nove oblike in vsebino dela, ko se ne postavlja več v vlogo vodilne politične sile, temveč je enakovredna politična organizacija, ki sama sebi nala- ga večje dolžnosti in naloge. Z vso ostrino in oibjektivnostjo, ki je lastna Zvezi komunistov, so na konferencah obračunali z vse- mi negativnimi pojavi, ki so se kazali v delu organizacij. Tak kritični odnos do lastnih napak in pomanjkljivosti je brez dvo- ma zagotovilo, da bodo komuni- sti z njimi prišli na kraj, da bo- do osvobojeni teh ovir lahko bolje in pogloblenejše izpolnje- vali velike naloge, ki so pred vso našo socialistično družbo. Tak temeljit dogovor je za ko- muniste velike važnosti, saj na- loge, ki jih čakajo, niso majhne. Boj za okrepitev našega gospo- darstva, napori za uresničitev svetlih revolucionarnih idej, na- loge, ki jih nalaga nova temeljna listina socialistične Jugoslavije, vse to terja od komunistov ne le mnogo več političnega dela, tem- več tudi vedno več idejno-poli- tičnega izobraževanja, terja no- tranjo krepitev organizacij in mnogo večjo širino njenega dela ter vpliva med množicami. V takem vzdušju potekajo ob- činske konference Zveze komu- nistov, v tem vzdušju potekajo priprave na konference v obči- nah, kjer bodo polagali obračun in se dogovarjali o bodočih na- logah v naslednjih dneh. V današnji številki objavljamo zapiske s prvih štirih občinskih konferenc, in sicer na iprvi, tretji in sedmi strani. žrtev v Grazo Včeraj zjutraj je iz Celja odpotovalo v Graz (Avstrija) okoli 400 svojcev žrtev fa- šizma. Ob dnevu mrtvih so obiskali skupno grobnico vseh žrtev fašističnega te- rorja, ki so v Grazu našle svoj zadnji počitek. Svojci so na velikansko skupno grobnico položili na stotine šopkov in vencev jesenskega cvetja in prižgali na stotine sveč na ta posvečen kraj na tujem. Poleg svojcev je k spomeniku žrtev položila vence tudi delegacija Okraj- nega odbora zveze borcev NOV. Letošnji obisk grobišča v Grazu je že drugi. Lani so na isti dan odkrili na cen- tralnem pokopališču veli- častno grobnico in spomenik v spomin na pripadnike šte- vilnih narodnosti, ki so tu po upepeljitvi v krematoriju bili pokopani. Med žrtvami je največ Slovencev, pred- vsem pa vsi talci, ki jih je okupator umoril bodisi v starem piskru ali v drugih krajih naše domovine. ARONDACIJA- OSREDNJA NALOGA Pred dnevi je bila v Ljublja- ni tiskovna konferenca, na kate- ri je sekretar Izvršnega sveta LRS za kmetijstvo dn gozdarstvo Rudi Cačinovič odgovarjal na vprašanja novinarjev. Najprej je analiziral dokaj napihnjeno vpra- šanje neaktiviranih investicij- skih sredstev. Dejal je, da so posebne komisije pregledale sta- nje ter da so ugotovili, da je od 60 milijard sredstev za kmetij- stvo neaktiviranih le kakih 200 milijonov. Razen tega pa tudi tu ne gre za čisto zgrešene investici- je, temveč le nekompletirane, ki jih bo z dodatnimi sredstvi kma- lu možno aktivirati. Istočasno se je dotaknil tudi vprašanja odprtih hlevov, ki so v zadnjem obdobju deležni precej kritike. Poudaril je, da so progra- mi in analize za gradnjo odprtih hlevov slonele na porabi vsaj 5 ikilogramov slame na stojišče. To pa je v naši republiki dokaj težavno izpolniti. Zaradi tega, je problem odprtih hlevov treba ob- ravnavati predvsem na osnovi konkretnih pogojev posamezne kmetijske organizacije. Pavšali- ziranje tega problema bi bilo namreč enako škodljivo, kot zna biti škodljivo vztrajanje na od- prtih hlevih tam, kjer zanje ni pogojev. Na tiskovni konferenci je bilo obrazloženo tudi vprašanje inve- sticijske politike. Zaostreni so namreč pogoji za dodeljevanje sredstev za kompletiranje kmetij- skih investicij. Prednost pa bodo imele vsekakor večje kmetijske organizacije — med njimi iz celj- skega okraja žalski kmetijski kombinat. Osnovno vprašanje pa je na tiskovni konferenci bila aronda- cija, ki je zlasti v sedanjem obdo- ju eden izmed poglavitnih pro- blemov, ki ga morajo rešiti soci- alistična gospodarstva. Sodijo, da bodo kmetijske organizacije v tem obdobju ix)trebovale za odkup zemlje okoli 3 milijarde dinarjev, istočasno pa je E>otrebno poživiti zamenjavo zemljišč, kjer to ter- jajo objektivni pogoji. Da bi v re- publiškem merilu zadeva stekla EK) predvidenem načrti^ (do leta 1965 naj bi socialistični sektor zajemal okoli 18 odstotkov obde- lovalne zemlje), so ustanovili po- sebno republiško komisijo, ki bo upoštevala vse elemente pri ure- janju tega problema. Njena na- loga je, da daje strokovno pomoč vsem kmetijskim organizacijam, ko same ne bdi bile sposobne uresničiti zastavljenih nalog v zvezi z aTondaoijo in pridobiva- njem novih zemljišč. Tovariš sekretar se je dotak- nil tudi »krompirjeve mrzlice«. Dejal je, da ne obstajajo pogoji za to neljubo stanje. Pouk iz tega pa je lahko le-ta, da se bodo v naslednjem letu morala posestva socialističnega sektorja bolj an- gažirati pri preskrbi prebivalstva s krompirjem. Sodijo, da bodo že naslednje leto zase j ali s krom- pirjem okoli 3 tisoč hektarjev. Semenski krompir je za te potre- be priskrbljen, nabavili pa bodo tudi potrebno mehanizacijo. O priključitvi razpravljajo Organi upravljanja v usnjar- skem kombinatu Konus in v pod- jetju za izdelovanje usnjene kon- fekcije Ko-Ko v Slovenskih Ko- njicah resno razpravljajo o pri- ključitvi podjetja Ko-Ko h Ko- nusu. Slednje je že sedaj med glavnimi dobavitelji osnovnega materiala za izdelovanje usnjene konfekcije; razen tega je pred leti celo s finančnimi sredstvi po- magalo, da je prišlo do ustano- vitve tega podjetja. Po priklju- čitvi bi se izdelovanje konfekcije lahko razširilo, prav tako pa tudi prodaja gotovih izdelkov. V. L. S KONFERENCE ZK V LASKEM Razmere v občini OGLEDALO DELA zveze komunistov v sredo je bila občinska kon- ferenca Zveze komunistov v La- škem, katere so se kot gostje ude- ležili član CK ZKS Sergej Kraig- her, član CK ZKS Lojze Herman, ter člana OK ZKS tovariš Vlado Grešnik in Bernard Strmčnik. Na osnovi poročila sekretariata občinskega komiteja, pismenega poročila, ki so ga d^egati dobili že nekaj dni pred konferenco, se je razvila plodna razprava o delu organizacij ZK, o gospodarskih problemih občine in vlogi komu- nistov s tem v zvezi, o i>olitično- idejnem delu članstva itd. Komu- nisti so kritično ocenili najprej svoje delo in smatrali pomanj- kljivosti ter napake v vseh pod- ročjih družbenega življenja v ob- čini kot svoje napake. Tako so ugotavljali, da občani niso infor- mirani o zadevah, ki bi jim mo- rale biti znane, da pa bi jih mo- rali informirati ravno komunisti, vendar oni sami dostikrat niso dovolj seznanjeni s problemi. V razpravi so načeli tudi vprašanja odnosov med člani, ki v nekaterih organizacijah niso dobri. Kritič- nih pripomb so bili deležni ko- munisti v »Vokii«, kjer proizvod- nja tudi zdaj, ko so urejene stvari okoli surovin, ni najboljša. Enako velja tudi za komuniste v rudni- ku, ki so se premalo zavzemali za udeležbo pri investiranju za raz- širitev proizvodnje za pridobiva- nje industrijske gline, porabili preveč dohodka za osebne dohod- ke in zanašli predvsem na sred- stva družbe. Ravno nasprotno pa je kolektiv lesne galanterije v Rimskih Toplicah zadnja leta vla- gal veliko sredstev v razširitev proizvodnje in modernizacijo pro- izvodnje. Ugodne jjosledice take politike gospodarjenja so tam že otipljve. Od najnižjih dohodkov v času investiranja 13.000 dinarjev so se zdaj povzpeli s polno pravi- co na 23.000 dinarjev. Na konferenci so ugotavljali vzroke, čemu je mladinska orga- nizacija v občini v številčnem o- padanju, ko pa hkrati ugotavljajo, da je mladina v vseh političnih organizacijah in društvih zelo ak- tivna. Najbrž je mladinska orga- nizacija premalo deležna pomoči in si ni znala pridobiti zaupanja, vnesti pestrosti in vabljivih ob- lik v svoje delo. V razpravi je bilo seveda go- vora tu^ o ostalih vejah indu- strijske proizvodnje, zlasti pa o kmetijstvu, delitvi dohodka in drugih perečih vprašanjih občine. Na koncu so izvolili nov občinski komite, ki je bil dokaj pomlajen z novimi, predvsem mlajšimi čla- ni. TUDI DELO SVOBOD NAJ SE PRILAGODI KOMUNALNEMU SISTEMU Prejšnji teden je bil razširjeni plenum okrajnega sveta Svobod in prosvetnili društev, na kate- rem so razpravljali o programu dela za sezono 1962/63. Ko so go- vorili o nalogah Svobod in pro- svetnih društev v naslednjem '"jj obdobju so poudarili potrebo, da morajo njihove organizacije usmeriti svojo dejavnost na ko- muno, v stanovanjsko in krajev- no skupnost in tam iskati najraz- ličnejše oblike dela za to, da bi zainteresirale vse prizadete čini- telje za probleme in naloge kul- ture in prosvete. Pri vsem tem gre samo za enotno vodenje kul- turno prosvetnega dela in za ko- ordinacijo dela med Svobodami oziroma občinskimi sveti Svobod ( ter sveti za kulturo in prosveto pri ljudskih odborih, marveč tu- di za to, da dobijo Svobode in prosvetna društva za svojo ak- tivnost stalna sredstva, ne pa slučajna. Razširjeni plenum okrajnega sveta Svobod in prosvetnih druš- tev pa je opozoril tudi na delo in vlogo klubov v mestih in na vasi ter priporočil, naj se za delo klubov zavzamejo vse družbene in politične organizacije na dolo- čenem območju in skupaj pripra- vijo program dela v njem, se po- govorijo o njegovem vzdrževanju in podobno. Ob otvoritvi ceste PROTI ŠENTJURJU V soboto je predsednik okraj- nega ljudskega odbora Celje tova- riš Miran Cvenk izročil prometu pet tisoč šeststo metrov dolg od- sek ceste, ki povezuje Šentjur s Celjem. Slovesnosti, ki je bila v Šentjurju na novem mostu čez Pesnico, so se poleg šentjurskih občanov udeležili še številni gost- je in predstavniki izvajalca del — podjetja za ceste iz Celja. Re- konstrukcija ceste, ki so jo od le- tošnjega junija potegnili skoraj do Grobelnega, je za Šentjur .in oko- hške kraje prav gotovo velikega pomena. Z njo je šentjurska ob- čina pridobila nov pogoj več za hitrejšo rast industrije, pa tudi ostalih panog gospodarstva. Tudi mimo tega ne moremo, da bo no- va cesta približala domačim in tujim turistom lepote teh prede- lov. Ob vsem tem je razumljivo, da štejejo v šentjurski občini otvoritev ceste med najpomemb- nejše dogodke leta. Kljub težkim terenskim prili- kam je izvajalec del končal cesto polnih petnajst dni pred predvi- denim rokom. To je nedvomno razveseljivo dejstvo, ki je lahko podjetju za ceste prav gotovo v ponos. Gradnja je veljala okrog dvesto milijonov dinarjev, zanjo pa so porabili več kot sedemnajst tisoč kubičnih metrov gradbene- ga materiala. Poleg ceste pa je Šentjur prido- bil še en pvomemben objekt. To je most čez Pešnico, ki je zgrajen po vseh zahtevah sedanjega časa. Mosta so se razveselili predvsem tisti prebivalci, ki jim je — do- kler je čez Pešnico vodil še star most z zelo majhno propustno zmogljivostjo — voda vsako leto zamakala zemljo. Zdaj te bojazni ni več. Ko je tovariš Miran Cvenk pre- rezal vrvico in izročil cesto na- menu, je vsem, ki so pri gradnji ceste sodelovali, čestital, hkrati pa zaželel, da bi prihodnje leto odprli cesto tudi v nasprotno smer — torej proti Rogaški Sla- tini. -ij Ob otvoritvi ceste se je na novem mostu čez Pešnico zbralo veliko domačinov in gostov. Na sloves- nosti je govoril predsednik ob- činskega ljudskes:a odbora Šent- jur tovariš Peter Hlastec. za čas od 1. do 11. novembra Padavine z ohladitvijo je pri- čakovati med 2. in 3., dalje med 4. in 5. ter med 11. do 13. no- vembrom (dvodnevne padavine). V ostalem bo suho in lepo. DANES V PRILOGI Predosnutek republiške ustove Kot smo že poročali, je tudi republiška komisija za sestavo predosnutka republiške ustave končala svoje delo, Predosnutek republiške ustave je izdelan in s tem dan v široko razpravo. Predosnutek republiške ustave je skupaj z predosnutkom zvezne ustave šel v proučevanje, dopolnjevanje in razpravo med množice. 2e v prejšnji številki smo obrazložili stališče OO SZDL, da bi v široko akcijo razprav m proučevanja med ljudmi šli šele po izidu republiškega osnutka, tako da bi delov- ni ljudje razpravljali o obeh temeljnih listinah hkrati. Ker pa so tudi občinski statuti v vseh občinah tudi ze v osnutku go- tovi, bi lahko obema dokumentoma priključili še tega. Da bi predosnutek republiške ustave bil posredovan čim širšemu krogu državljanov, smo v današnji številki ta pred- osnutek objavili v prilogi, kot smo pred mesecem to storili z zveznim osnutkom. Hkrati obveščamo bralce s področja celjske občine, da bomo v naslednji številki objavih tudi osnutek ob- činskega statuta. _ 2 CELJSKI TEDNIK STE V. 43 — 2. novembra 1962 © POGLED PO SVETU Pretekli teden je bil svet sko- raj ob živce, ki že tako niso kaj prida. Vojna je tu, je že tu, je zapisal nek nemški časnikar, saj se dve svetovni vojni nista vršili za to, da bi svet prišel do miru, ampak le zato, da se vojna kot oblika medčloveških odnosov za- časno konča. Res je, vojna ni zaključena, dokler ni podpisan pameten mir, a doslej je bil še vsak mir začetek nove vojne. Do casiLsa pa ni prišlo v Ber- linu, čeprav je bila relacija Bonn —Washington tudi zaradi Ber- lina zadnje čase močno živa. Vzplamtelo je nenadno, čeprav ne nepričakovano, okoli Kube in to tako, da se je nevarnost ter- monuklearne vojne, kakor so iz- javili v Moskvi in v New Yorku, močno približala. Nekateri pravijo, da je SZ s svojo politiko do Kube porušila staurs quo na svetu. Ce natanko premislimo, je to prava franc- jožefovska misel. Vsako osvobo- dilno gibanje ruši v nekem smislu status quo, in dolžnost sveta je, da vedno znova ujame svoje ravnotežje, konec koncev pa popolno osvoboditev in res- nično ravnotežje, ki bo stalo na pravični razdelitvi dobrin, na so- delovanju in miru. To je tista aurea aetas, katero si človeštvo želi brez ozira na strasti prestiža, slave, pohlepa in oblasti. Ce je Kuba s svojo neodvisnostjo grož- nja miru in varnosti vseh Ame- ričanov, potem to pomeni, da v ZDA enako sodijo tudi o vseh tistih državah, ki grade sociali- zem s SZ vred. Vsako orožje je lahko defenzivno in ofenzivno in stara je vojaška floskula, da je napad najboljša obramba. Celo Lippman, Američan, primerja Kubo s Turčijo. Kaj bi rekli Rockfellerji, če bi se zaradi ra- ketnih ramp v Turčiji SZ tako naježila, kot se je Amerika za- radi Kube? V tem je jedro vpra- šanja, obračajmo stvar, kakorkoli hočemo. A prav to obenem tudi kaže, da človeštvo tega razvoja ne more ustaviti. Lahko pa se odloži spopad, lahko se zdržita obe strani usodnih ukrepov. Ce Kennedy imenuje Kubo ofenziv- no komunistično koncentracijo, , je s tem napovedal vojno vsem progresivnim silam na svetu, po- I: sebno, ker je konkretno zagrozil s povračilnimi ukrepi zoper SZ, če bi se Kuba branila zoper ame- riško invazijo z orožjem, ki ga ima. Stiska, v kateri pa se svet na- haja, zaradi te ugotovitve ni prav nič manjša. Ostane nam samo upanje, da bodo sile miru moč- nejše: Prizadevanja OZN, Var- nostni svet, posredovalci, posebno neangažirane države, med kate- rimi posebno ugledno mesto za- vzema naša država. Socialistične države s SZ vred, nerazvite dr- žave, ogromni afroazijski svet, nimajo nobenega interesa za voj- no, ker so vse potrebne izgradnje v miru, samo v miru lahko počasi pridejo do boljšega življenja. Z razvojem, kakršen je, bi se ma- rale bogate države, ki še mislijo na hegemonijo sveta, sprijazniti. Ce se ne bodo, bo do vojne prišlo, ker se te države pač zanašajo na superiomost svoje proizvodnje, svojega orožja in so seveda pre- pričane, da je njihov »-svobodni svet-" najpopolnejša in neizpre- menljiva oblika družbenega so- žitja. Poglejmo še spor, ki je spričo Kube skoraj stopil v senco: In- dijsko kitajski spopad na Hima- laji. ZDA so izrazile solidarnost z Indijo, Anglija zaenkrat še molči in oprezuje, da bi morebiti tudi iz tega spora" dosegla kako korist na razvalinah svojega azijskega imperija. Nehru je zahteval posredovanje Sovjetske zveze, ki je pred kratkim v urad- ni >*Pravdi-^ izjavila, da je za in- dokitajskim sporom želja imperi- alističnega sveta, krepiti neso- glasja v socialističnem svetu. Znano je, kako močno se zahodni blok po XV. zasedanju OZN za- naša na trenje med SZ in LR Kitajsko. Ce je ta zahodna karta količkaj realna, potem je po- mirjevalna intervencija v Hima- laji od strani SZ na mestu, ker ni rečeno, da bo zima v Himalaji opravila svoje. Peking je že pristal na pogajanja, Indija pa, ki je v tem sporu že doživela določeno ponižanje, se zanje še ni odločila. To pomeni, da je v Aziji še eno žarišče, ki ga po intenziteti lahko primerjamo z nekdanjim korej- skim. Izredno stanje v Indiji je ukrep, ki prav nič ne prispeva k pomirjevanju. T. O. SZDL v stanovanjski skupnosti Krajevna organizacija SZDL Dolgo polje v Celju ima štiri po- družnice, ki bodo do okoli dese- tega tega meseca opravile svoje zbore, na katerih volijo tudi de- legate za občni zbor krajevne or- ganizacije SZDL, ki bo 16. t. m. O tem, pa tudi o problemih, ki jih bodo obravnavali na občnem zboru krajevne organizacije So^ cialistične zveze delovnega ljud- stva, se je sukal razgovor, ki smo ga imeli s predsednikom te orga- nizacije, tov. Jakom Majcnom. Na občnem zboru krajevne or- ganizacije se bo zbralo 195 dele- gatov iz vseh štirih podružnic. Medtem ko bo prva podružnica dala 45 delegatov, jih bo iz dru- ge 50, iz Nove vagi 30 ter iz biv- še tretje četrti, oziroma naše če- trte pc^ružnice €0. — O katerih nalogah in pro- blemih boste na občnem zboru največ govorili, ali vsaj predvi- devate, da boste razpravljali? — Gotovo je, da bomo na tem zboru opozorili na pomen in vlo- go ter mesto Socialistične zveze v stanovanjski skupnosti. Pred- videvam, da bo precej govora tu- di o odnosu med stanovanjsko skupnostjo ter občino, oziroma o tem, kakšen naj bo delež stano- vanjske skupnosti in njenih pre- bivalcev pri reševanju komunal- nih problemov. Gre namreč za to, da se morajo tudi prebivalci sta- novanjske skupnosti zavedati, da morajo pri reševanju komunalnih vprašanj aktivno sodelovati, ne pa samo opozarjati na pomanj- kljivosti in podobno. Sicer pa o teh odnosih lepo govori poglavje osnutka občinskega statuta, po- glavje o zadovoljevanju skupnih potreb. In ker se je vprašanje nanaša- lo tudi na probleme, naj povem, da je teh precej, od komunalnih pa do družbeno političnih in ipo- dobno. Na našem območju bo treba urediti in modernizirati še nekaj ulic. Prav takio ne bi smeli pozabiti na pločnike, da ne ome- njam kanalizacijo, ki je problem številka ena. Veliko in zelo konkretno bi se morali pogovoriti tudi o izobraže- valnem, politično ideološkem de- lu. Na tem področju smo storili premalo. Z dograditvijo šole ob Dečko- vi cesti so se nam odprle lepe možnosti za družbeno politično aktivnost, za kulturno in pro- svetno delo. V načrtu imamo ustanovitev pevskega zbora, na- dalje društva za telesno vzgojo Partizan in podobnio. V bloku 107 pa bomo uredili svoj klub, v katerem bo najbrž tudi televizij- ski sprejemnik. Po prvem načrtu predvidevamo, da bo ta klub ne- kaj dni v tednu na razpolago družbenim organizacijam, v vsaj dveh dneh pa naj bi se tod raz- vijali razni kulturni programi. Na čelu ikluba bo poseben sosvet. ki bo skrbel za izvajanje progra- ma v njem; skrb za materialno plat njegovega delovanja pa naj bi sprejele stanovanjska skup- nost ter družbene organizacije. — Kot je znano je doslej svoj zbor imela prva podružnica v sklopu vaše krajevne organiza- cije SZDL. Ali nam lahko pove- ste vsaj eno značilnost tega zbo- ra? — Menim, da so na tem sestan- ku dobro ocenili vlogo SZDL pri sodelovanju s stanovanjsko skup- nostjo. Zelo resno pa so posta- vili tudi vprašanje, kako vklju- čiti mlade ljudi v mehanizem ko- munalne uprave in zlasti še, ka- ko mladega človeka aktivizirati kot občana in potrošnika mate- rialnih dobrin. Opozorili so na to, da bo morala zlasti Sociali- stična zveza proučiti, kakšno je bilo dosedanje udejstvovanje mladine v komunalnem sistemu, kakšna je stopnja njene družbe- nopolitične aktivnosti, kje so vzroki za posamezne slabosti in končno, kaj je Socialistična zveza že napravila, da bi rešila ta vprašanja. M.B. PREMALO ZANIMANJA ZA PROSVETNO SLUŽBO Gospodarske organizacije v konjiški občini so letos razpisale zelo malo novih štipendij za di- jake raznih šol. Vse .kaže, da štipendirajo že zadostno število kadrov. Nekatere nove štipendije je razpisal ljudski odbor, in sicer predvsem za potrebe prosvetne službe. Ker pa je bilo premalo interesentov, jih vseh niso niti podelili. V. L. OBSODBA SAMOVOLJE V 35. členu predosnutka ustave piše: »Svoboščine in pravice človeka in občana so neod- tujljiv del in izraz sociali- stičnih in demokratičnih, s to ustavo zavarovanih odno- sov in se uresničujejo v medsebojni solidarnosti lju- di ter v izpolnjevanju dolž- nosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. V takih družbenopolitičnih odnosih je človek osvobojen kakršnegakoli izkoriščanja in samovolje ter si ustvarja s svojim delom in delom dru- gih delovnih ljudi pogoje za svobodno izražanje in vse- stranski razvoj svoje oseb- nosti in za uveljavljanje svojega človeškega dosto- janstva.« V 48. členu pa piše: Proti- ustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se žali ali omejuje človekova pra- vica, ne glede na to, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti človeku sile ali ome- jevati njegovih pravic, ra- zen v primerih in v postopku, ki jih v skladu s to ustavo določa zakon. V obeh členih predosnutek ustave obsoja vsako samo- voljo posameznika, organa ali organizacije. O pravicah človeka, da si s svojim de- lom ter delom drugih delov- nih ljudi ustvarja pogoje za svobodno izražanje in vse- stranski razvoj svoje oseb- nosti, govori pravzaprav vse ustavno besedilo. Človek, dr- žavljan, proizvajalec... je v ospredju predosnutka nove ustave; on ima pogoje, da se uveljavi, njemu je omogo- čeno šolanje, delo, svoboda mišljenja, pa tudi zaščita od katerekoli samovolje. Vsa ta načela so bila uza- konjena tudi doslej. Pa ven- dar se je zgodilo, da so ljudje kršili zakone; bilo je tudi samovolje in grobega odnosa. To najbolje potrjuje delo bi- roja za pritožbe. Vse analize potrjujejo, da se večina ljudi upraviičeno pritožuje. V minulih dveh letih so bile službe za pritožbe usta- novljene na vseh nivojih od občinskih ljudskih odbonov do zveznega organa. Te služ- be nimajo samo ljudski od- bori, temveč tudi sindikat in Socialistična zveza; pa tudi delavski sveti imajo za to področje dela posebne ko- misije. Četudi ise lahko člo- vek ipritoži na organe, ki delujejo v njegovem okolju, pa je značilna ugotovitev, da se vse p>ogosteje obrača na višje in celo na najvišje; razumljivo, ker svoje pravi- ce ni mogel uveljaviti ali očuvati v kolektivu. Vsak človek ima pravico, da se pritoži, komur se hoče. Toda, katere so tiste ovire, ki preprečujejo človeku, da ne najde razumevanja prav v svojem kolektivu in zakaj so ljudje, ki bi morali največ vedeti o nejevolji svojih to- varišev, ponavadi za to gluhi in slepi? Komisije delavskih svetov, sindikalnih podrxižnic in druge, ki so dolžne in imajo pravico, da razpravljajo in odločajo o pritožbah ljudi, po navadi nimajo zadostne avtoritete, v njih niso ljudje, ki bi imeli dovolj odločnosti, da bi mogli pravilno preso- diti in odločati. Ce bi imele te komisije večjo avtoriteto, večji ugled in če bi imeli ljudje vanje tudi popolno zaupanje, potem bi se neapK)- razumi, samovolje, grobosti in podobno reševali in obso- jali tam, kjer so se začeli. Tako bi bila obsodba močna, zadoščenje prizadetega pa največje. Lahko pričakujemo, da bo zlasti nova ustava dala no- vih p>obud, za delo in uve- ljavljanje komisij za pri- tožbe in kar je najvažnejše, da bodo o vseh teh rečeh dosti več govorili v delovnih kolektivih. Zapoznelo priznanje Četudi smo hoteli o izred- nem uspehu ženske in moške vrste AD Kladivarja v fi- nalu zvezne atletske lige pi- sati ob drugi priložnosti, zlasti še zato, ker smo v prvem tednu po tekmovanju to priložnost zaradi objek- tivnih razlogov zamudili, pa vendarle bomo to napravili zdaj, da ne bodo nekateri ljudje dobili občutek, kakor da smo namenoma izpustili ,to vest. Finale zvezne atletske lige, 13. in 14. oktobra v Zagrebu, se je namreč končalo tako, da je moška vrsta celjskega atletskega ikolektiva zasedla drugo, ženska pa celo prvo mesto. Oba rezultata govorita o najvišjem vzponu celjske atletike na ekipnih tekmo- vanjih, govorita o uspehih in prizadevanjih ne samo tekmovalcev in tekmovalk, marveč tudi tistih, ki dan za dnem bdijo nad rastjo tega kolektiva. Hvaležna je ugo- tovitev, da je moška vrsta zbrala rekordno število točk 34.042; sicer pa je za zma- govito ekipo Partizana za- ostala za 2.287 točk. Naslov državnega ekipnega prvaka pa so si priborile atletinje Kladivarja, ki so dosegle 16.612 točk. Kako težka in dragocena je bila ta zmaga priča tudi dejstvo, da je drugoplasirana ekipa zagrebške Mladosti zaostala za Kladivarjem le za 68 točk. In če bi ponovno zbrali točke, ki so jih vse vrste AD Kladivarja zbrale v ekipnem tekmovanju za državno pr- venstvo, potem bi morali tudi v letošnjem letu go- voriti, da ima Celje v AD Kladivarju absolutnega dr- žavnega prvaka. To p)a je uspeh, na katerega je mesto ob Savinji lahko ponosno. Vsem, ki so priix)mogli k temu pKjmembnemu naslovu — naša čestitka. Pametna zameniava v pripravah na občne zbore krajevnih organizacij SZDL za- vzemajo kadrovske priprave prav gotovo eno od najvažnejših zahtev ne samo zaradi uspešnega poteka zbora, temveč zlasti še zaradi dela organizacij. Saj je na koncu kon- cev znano dejstvo, da delo ene ali druge organizacije zavisi le od prizadevnosti odbornikov. Ce bi proučili dosedanji sestav odborov krajevnih organizacij SZDL, bi v mrtogih primerih pri- šli do zaključka, da so na čelu ali pa vsaj v odboru teh organi- zacij ljudje, ki že več let, neka- tera tudi več kot deset let, ne- umorno delajo na teh mestih. Mnogi od njih so že preutrujeni. Razumljivo je, da se spričo tega pojavlja zahteva po pomladitvi odborov teh organizacij, vendar ne za vsako ceno in samo zato, da bi zadovoljili neki rotaciji, marveč predvsem zavoljo tega, da bi z novimi in zlasti mlajšimi kadri prinesli tudi nekaj novih pogledov, novih metod in načinov dela. Razen tega bi bilo napak, če bi šli v popolno zamenjavo odbornikov, če bi dosedanjim enostavno rekli — ne in izbrali na njihova mesta nove. Ne gre za to; zamenjava mora biti pa- metna. Na nova mesta v odbore krajevnih organizacij SZDL naj pridejo zlasti tisti, ki so si z do- sedanjim delom v eni ali drugi družbeni organizaciji, v delovnem kolektivu in podobno, pridobili zaupanje ljudi, ugled in pa nekaj izkušenj. V kolikor pa bi jim pri- manjkovalo zlasti izkušenj, si jih naj pridobijo od tistih, ki jih imajo dovolj. Zato morajo tudi v novoizvoljenih odborih krajev- nih organizacij SZDL ostati ne- kateri dosedanji odborniki; de- loma zaradi kontinuiranosti dela, deloma pa tudi zaradi prenosa in posredovanja izkušenj na mlajše tovariše. Važno pa je tudi to: kadrovske priprave za bodoče odbore kra- jevnih organizacij SZDL morajo biti opravljene pravočasno. Z vsemi predvidenimi kandidati se je treba pogovoriti pred zbori, ne pa šele potem, ko bo ko^ndidacij- ska komisija opravila svoje delo in predlagala listo kandidatov. Prav tako se bo treba primerno pogovoriti z vsemi tistimi, ki so dolga leta delali v teh odborih, pa jih bodo zdaj morebiti za- pustili. S tem se namreč ne sme končati njihovo politično delo; tudi v naprej morajo ostati zvesti sodelavci in politični aktivisti. -mb NOVA IMENOVANJA Na predlog komisije za volitve in imenovanja so člani obeh zbo- rov okrajnega ljudskega odbora v Celju potrdili na zadnji skupni seji tudi nekaj personalnih spre- memb. Tako so za novega direk- torja Mohorjeve družbe v Celju imenovali Pavla Golmajerja iz Raven na Koroškem. Vtem ko je bil Alojz Cukala imenovan za di- rektorja združenega zavoda za gospodarsko planiranje in stati- stiko, so odborniki imenovali Sta- neta Tratnika za načelnika skup- nega oddelka za gospodarstvo in finance, Igorja Ponikvarja pa za načelnika oddelka za družbene službe in občo upravo pri okraj- nem ljudskem odboru. Razen te- ga so imenovali tov. Toneta Grma za predsednika komisije za zade- ve borcev NOV in invalidov. Motiv iz Gornjega grada ZNAČILNOSTI LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE Ob koncu vsake turistične se- zone z zanimanjem pričakujemo poročil, ki nas seznanijo z njenim potekom. Letošnja sezona je bila še kar zadovoljiva, saj se je povečalo število inozemskih nočitev. Do konca meseca avgusta je bilo do- mačih nočitev 348.527 ali 101% napram lanskemu letu, 'inozem- skih pa 38.580 ali 127%. Skupno število nočitev znaša torej 387.107 ali 102%. Naj navedemo nekaj primer- jalnih indeksov za večje kraje na celjskem področju z istim raz- dobjem lanskega leta: Dobrna 96, Laš'ko 103, Logarska dolina 104, Luče 70, Mozirje 118, Rogaška SlaUna 100, Celje 84, Gornji grad 155, Ljubno 142, Prebold 137, Sol- čava 118, Šoštanj 185 in Velenje 234. Podatki kažejo, da sta do polnega izraza prišla nova hote- la v Velenju in Šoštanju; v Ce- lju in Lučah pa smo zaznamo- vali izrazit pojav znižanja no- čitev. Podatki kažejo deloma in po- nekod stagnacijo v domačem tu- rizmu, s katero pa smo z ozirom na vreme in splošne gospodarske ukrepe že v naiprej računali. Omembe vredno je povečanje no- čitev inozemskih gostov, saj je njihov porast večji, kakor v mi- nulih letih. Boljših rezultatov nismo priča- kovali, saj smatramo, da se ob obstoječih kapacitetah število no- čitev ne more bistveno več po- večati in da smo lani dosegli že Ta podatek kaže, da je pri do- moramo poudariti, da je bilo v Savinjski dolini v letošnjem av- gustu 3.500 več nočitev domačih začasno kubninacijo. Posebej pa gostov kakor lani v istem času. mačih ljudeh dovolj zanimanja za turizem, le cene morajo biti prilagojene našim plačilnim mo- žnostim. Struktura gostov je ostala pri- bližno enaka, kakor je bila vsa zadnja leta. Bili so predvsem gostje srednjih in nažjih pla- čilnih zmogljivosti, kar velja ta- ko za domače, kaikor za inozem- ske goste. Med inozemskimi gosti je bilo največ Avstrijcev, okoli 75 %, nato Italijanov 13 %, Nem- cev 6% in 7% ostalih. V letošnji sezoni je značilna pri nas tudi stagnacija izletni- škega turizma, ki je v Logarski dolini zaradi izredno slabe ceste celo upadel. Izjema je Velenje, kjer beležijo njegovo ponovno pK>- večan^e. Posebej velja omeniti posledice nenadnih ukrepov socialnega za- varovanja v zdraviliškem turiz- mu, ki že kažejo svoje rezutate v zmanjšanju nočitev tako v Ro- gaški Slatini, kakor v Dobrni. Ti ukrepi narekujejo nove prijeme glede zdraviliškega turizma, predvsem pa močnejšo propagan- do med samoplačniki in zavaro- vanci. Omenili bi še, da potovalne agencije niso p>okazale preveč zanimanja za naše kraje, kar ve- lja še bolj za domače, kakor pa za inozemske. Tudi izletov so pri- redili na naše območje manj, ka- kor prejšnja leta. Glede preskrbe je bilo kakor vsa zadnja leta; težave s sadjem in zelenjavo, po- stopen porast cen nekaterim pro- izvodom, pomanjkanje kvalitetnih razglednic, še bolj pa spominkov. Maloobmejni promet se še ni pre- maknil z mrtve točke, pa tudi turističnih lokacij in urbanisti- čnega načrta Zgornje Savinjske doline še vedno nimamo, čeprav vemo, da bi nekaj turističnih do- mov v Savinjski dolini občutno koristilo razvoju turizma na tem področju. Interesantni so že bili, pa so morali oditi brez lokacij! Finančni rezultati gostinskih in turističnih podjetij so zadovo- ljivi. Nekaj manj kakor lani so zaslužili le oddajale! zasebnih tu- rističnih sob. Celotno vrednost turističnega prometa ocenjujemo nekaj nad poldrugo milijardo dinarjev in 230.000 dolarjev. Ali drugače povedano: domači .gostje so trošili povprečno 1.500 dinarjev na dan, inozemski pa okoli p>et dolarjev, kar je zadovoljivo z ozirom na to, kar smo gostom lahko nudili. V celotno vsoto nismo vračunali rednih gostin- skih usliig. Ce bi prišteli še sled- nje, smemo oceniti celoten go- stinsko turistični promet na več kot tri milijarde dinarjev, brez trgovine, obrti in prometa. To so najvažnejše značilnosti letošnje turistične sezone. Dose- danji rezultati so zadovoljivi, žal pa bo slaba posezona neugodno vplivala na celoletno p)ovprečje. Tako bodo pokazatelji ob koncu leta precej manj ugodni, kakor so danes. Prof. 2k>ran Vudler CELJSKI TEDNIK STE V. 43 — 2. novembra 1962 © 3 Z OBČINSKE KONFERENCE KOMUNISTOV V ŽALCU Na dosedanjih izlcušnjah delo v bodočem obdobju v seboto je bila v Žalcu v hme- ljarskem domu občinska konfe- fcnca komunistov s tega območja. Občinske konference se je razen številnih delegatov in članov ob- linskega komiteja udeležil tudi tovariš Maks Kermelj, tovariš prane Simonič, Miran Cvenk in drugi ugledni gostje. V začetku je govoril o nekate- rih posebnih nalogah za nasled- 0je obdobje, ki jih je naslonil na gnalizo dosedanjega dela, tovariš Božo Lukman, sekretar občinske- ga komiteja Zveze komunistov Slovenije. Tovariš Lukman je za- jel v svojem poročilu dosedanje delo komunistov v vseh področ- jih njihove dejavnosti. Pregled dela je podal kritično, in sicer predvsem s stališča, da morajo dosedanje izkušnje biti vodilo za odstranjevanje nekaterih slabo- sti, ki se tu in tam še pojavljajo kot posledica izredno razgibanega gospodarskega in političnega živ- ljenja v Spodnji Savinjski dolini. Tovariš Lukman je v svojem uvodnem nagovoru še posebno skrbno analiziral nekatere notra- nje probleme, kadrovska vpraša- nja in probleme idejnopolitične vzgoje komunistov — zlasti mla- dih komunistov. Pri tem je po- udaril, da je potrebno, da spričo vse zahtevnejših nalog, ki stoje pred komunisti, zlasti mlajši ko- munisti opravijo večerne politič- ne šole. Gre namreč za izobliko- vanje družbenih delavcev, ki bo- do sposobni aktivno sodelovati na vseh področjih družbenega doga- janja in ki bodo kos nalogam, ki pred njimi stoje. Te naloge pa v Spodnji Savinjski dolini nikakor niso majhne. In sicer enako na gospodarskem področju, na kul- turno prosvetnem, pri prizadeva- nju za še večji napredek kmetij- stva ter na vseh ostalih področjih javnega udejstvovanja, katerega napredek brez zavestnega delova- nja komunistov le težko pospeši- mo. Sekretar občinskega komiteja v Žalcu je potem še posebej opo- zoril na posamezne naloge osnov- nih organizacij, ter na potrebo po krepitvi notranje discipline, isto- časno pa je opozoril na nekatere slabosti pri kaznovalni politiki v osnovnih organizacijah. Pri tem in glede sprejemanja novih čla- nov se je zavzel za dosledno spo- štovanje enakih kriterijev za vse člane Zveze komunistov. Omenil je tudi, da so v nekaterih orga- nizacijah imeli blažji kriterij pri kaznovanju ali sprejemanju uslužbencev. Železniško podjetje si gradi pred Šoštanjem ob savinjski progi nov manjši kamnolom, ki bo služil za dobavo gramoza za potrebe vzdrže- vanja in obnove te lokalne proge, ki je spričo povečevanja tovorne- ga prometa zlasti iz Velenja vse bolj obremenjena. OBČINSKA KONFERENCA LJUDSKE MLADINE V 2ALCU V novo razdobje s še več delovne volje v nedeljo sta bili v celjskem okraju kar dve občinski konferenci Ljudske mladine — v Slovenskih Konjicah in v Žalcu. V 2alcu se je v dvorani hmeljarskega doma zbralo okrog sto deset delegatov, pa tudi številni gostje — predstavniki družbeno političnih organizacij žalske komune. Mladina žalske občine si je za osrednjo temo razprav na konferenci izbrala mladino v krajevni skupnosti. V zvezi s tem so govorili o številnih perečih problemih, ki jih mladi ljudje srečujejo pri svojem delu. Načeli so stanovanjsko vprašanje, sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi govorili pa so tudi o problemih industrije in kmetijstva. V žalski občini je delo Ljudske mladine v zadnjem času lepo na- predovalo. Kljub temu pa nekateri aktivi še vedno ne opravljajo svo- jih nalog tako, kot bi bilo treba. Tako se je pokazalo, da so marsi- katere organizacije Ljudske mladi- ne v gospodarskih organizacijah prepozno reagirale na nekatere po- jave v kolektivu, vaške organiza- cije pa so se še vedno vse preveč usmerjale v delo na kulturno za- bavnem področju. Sodeč po razpra- vi na konferenci, lahko pričakuje- mo, da .prihodnje leto tega ne bo več treba ugotavljati, zaikaj skle- nili so, naj bo prva naloga neka- terih večjih organizacij v industri- ji, da ustanovijo klube mladih upravljalcev, ki bodo sproti in bolj poglobljeno razpravljali o proble- mih lastne gospodarske organizaci- je, pa tudi komune in krajevne skupnosti. O vsem tem naj bi na proizvodnih konferencah seznanja- li vse mlade ljudi. Tudi na vaškem področju lahko pričakujemo bolj poglobljeno, sistematično aktiv- nost. Ne gre za to, da bi ukinjali tiste oblike razvedrila, ki so se že uveljavile. Ljudska mladina bo skr- bela le za to, da bodo te oblike na solidni kulturni višini in da bo mladina na vasi govorila tudi še o čem drugem kot samo o plesu dramatiki in športu. Ker je za žal- sko področje velikega pomena kmetijstvo, bi naj organizacija Ljudske mladine prav tej panogi gospodarstva posvetila več pozor- nosti. V zvezi s kmetijstvom so na kon- ferenci govorili predvsem o pro- blemu odhajanja mladine iz vasi v mesta. Opozorili so na neurejene življenjske pogoje mladih ljudi na vaseh, na stanovanjski problem, problem prehrane in še številne druge vzroke, ki prav gotovo ne vplivajo ugodno na mlade ljudi. Poudarili so potrebo, da naj tudi v okoliških krajih gradijo samska stanovanja, da uredijo družbeno prehrano in da naj bo kvaliteta hrane — kljub v resnici nizki ceni — boljša kot je bila doslej. »Za de- lovnega človeka gre,« so dejali, »in če hočemo, da se bo kmetijstvo razvijalo po poti, ki je začrtana, bo- mo na vaseh potrebovali mlade ljudi. Ti pa bodo tam ostali le, če bodo njihovi življenjski in delov- ni ix>goji prav taki, kot jih imajo vrstniki v industriji.« Posebej naj omenimo samo dve razpravi, ki sta to vsekakor zaslu- žili. Mladinec iz tekstilne tovarne Prebold je govoril o novem nači- nu dela, ki ga zahteva rekonstruk- cija podjetja in o tem, da mladi ljudje še vse premalo vedo o teh- nološkem postopku proizvodnje. Ni prav, da pozna vsak delavec samo svoje opravilo, da ne ve nič o tem, kdo je na primer polizdelek delal pred njim, kako ga je delal, zakaj ni kvaliteta takšna, kot bi bila lah- ko itd. Vse to SO zadeve, o katerih bi lahko govoril klub mladih upravljalcev in v resnici je čudno, da je ta klub v tekstilni tovarni Prebold po nekaj mesecih dokaj uspešnega dela, prenehal delovati. Zdaj bo kluib zaživel znova in pri- čakujemo lahko, da bo delo mla- dine v tovarni tako še boljše. Med razpravami, ki so govorile o sodelovanju Ljudske mladine z ostalimi družbeno političnimi orga- nizacijami in društvi na terenu, je bila posebej zanimiva problemati- ka Šešč. V tem kraju se je mladi- na tesno povezala s Socialistično zvezo, s Svobodo pa, ki ima v Se- ščah tudi svoj klubski prostor, ne morejo in ne morejo navezati sti- kov. Svobodaši so svoj klub zaprli, televizor, ki je v njem, zapečatili, mladina v Seščah pa nima kje pre- živeti popoldnevov in večerov. Tak odnos do mladih ljudi prav gotovo ni na mestu. Pred zaključkom konference so izvolili še nov komite in imenova- li za predsednika občinskega ko- miteja Ljudske mladine tovarišico Marinko Vipatnik, učiteljico iz Žalca. -ij Jože Jan: DVE LETI plodnega dela o problemih in delu politične šole v žalski občini je na občinski konferenci komunistov govoril tovariš Jože Jan. Povedal je, da po dveh letih delovanja poli- tične šole lahko zabeležimo že izredno lepe uspehe. Sola se je namreč razvijala na lastnih iz- kušnjah, pri tem pa so se pri obravnavanju vseh problemov naslanjali na domače prilike. Ta- ko so predavanja postala prist- nejša, praktična, zanimiva in do- stopna vsem slušateljem. Za te potrebe so tudi izdelali podrobno politično in gospodarsko analizo žalskega območja. Istočasno pa so snov v politični šoli razdelili na tri faze. V prvi fazi gre predvsem za pridobivanje znanja slušateljev o splošnih družbeno ekonomskih temeljih naše ureditve in razvoja socializma v Jugoslaviji. V ta del so vključene konsultacije, po- govori in podobno. V drugi fazi opravijo vsi slušatelji posebne naloge, ki jih prilagodijo posa- meznim področjem družbene ali ekonomske dejavnosti. Tretja fa- za pa zajema natančne analize posameznih nalog, ki so jih izde- lali slušatelji. Pogovore in kore- ferate poslušajo vsi slušatelji, na ta način se v neposredni obliki prav vsi seznanijo z bistvenimi problemi svojega območja. V sedanjem obdobju pa prvi fazi dela politične šole daje osnov- ni okvir gradivo predosnutka ustave, kateremu bodo še dodali osnutek občinskega statuta . Tovariš Jan*je ob koncu opo- zoril, dn morajo prav vsi komu- nisti podpirati delo politične šole, zlasti seveda izobraženi člani zveze komunistov, kar pa doslej ni bil vedno slučaj. Jože Lesjak Pravilno kadrovati o problemu ideološkega dela je z drugega aspekta govoril tovariš Jože Lesjak. Dejal je, da je pra- vilno kadrovanje ena poglavitnih in bistvenih stvari pri sprejema- nju novih slušateljev v politične šole. Isto seveda velja tudi za iz- biranje ljudi za razne seminarje, tečaje in vse druge oblike izo- braževanja, ki smo jih v zadnjem času uvedli. Pri tem je tov. Le- sjak poudaril, da je sistem izo- braževanja in večanja obzorja ter večanje sposobnosti za uspešnej- šo aktivnost komunistov odličen, vse razen začetka. Prevečkrat se namreč dogaja. da pri izbiri kandidatov za poli- tične šole ali druge oblike ideo- loškega ali izobraževalnega dela prevladujejo vsi drugi momenti — največkrat zaviralni in nega- tivni. Tako se kaj pogosto dogaja, da v kolektivih prijavijo za šolo ali seminarje ljudi, ki se jim zde za proizvodnjo še najmanj po- grešljivi, pri tem pa pozabijo, da ni bistveno število slušateljev. Bolj bistvena je namreč izbira slušateljev. Kajti le komunisti, ki so voljni intenzivno dvigovati ni- vo lastne izobrazbe lahko tudi v političnih šolah dejansko veliko pridobijo. KONFERENCA KOMUNISTOV ŠENTJURSKE OBČINE Več odločnosti V delo komunistov Prvo občinsko konferenco or- ganizacije Zveze komunistov celjskega okraja so pripravili le- tos v šentjurski občini. Po skrb- nih pripravah tudi uspeh konfe- rence ni izostal. Komunisti so na njej obširno govorili o pro- blemih gospodarjenja v šentjur- ski komuni in v zvezi s tem nakazali dosedanje uspehe, pa tudi s'.abosti pri delu komuni- stov. Pokazalo se je, da so šte- rilni pomemlbni dogodki letoš- njega leta ugodno vplivali na delo organizacij Zveze komuni- stov. Materiali obeh plenumov Centralnega komiteja Zveze ^ko- munistov Jugoslavije in govor tovariša Tita v Splitu so razjas- nili marsikatero sporno vpraša- nje. Neposredna posledica teh do- godkov je bila. da so komunisti zahtevali boljše seznanjanje s področja gospodarstva in komu- nalne dejavnosti. V kolikor so pred tem govorili o.teh proble- mih. je šlo predvsem za ugotav- ljanje določenega stanja, v raz- pravah pa je bilo še vedno mno- g-o premalo analiz vzrokov posa- meznih negativnih pojavov, pre- več Siplošnih razprav in pred- Tsem — prešibko izvajanje skle- f)Ov. Naiživahneje so v šentinrski občini delale organizacije Zveze komunistov v gospodarskih or- ganizacijah. Ugotavljamo lahko, da so komunisti dovoli iasno in z razumevanjem ureiali vrsto vprašanj s področfa izvoza, po- večane proizvodnje, boljšega «o- si^arfenia ter delitve družbe- nih .sredstev. Ni čudno zato. če re ibilo tudi na konferenci teži- šče razprav na teh >Tiroblemih. Ko so govorili o uspehih gosnod^r- /enja v komuni, so omenili veHk pomen »Alposa« pri izvozu. Za- nimivo re namreč, da ie >Alinos« T nre+eklem letu izvozil 7a ofk^o? 800 tisoč dolariev svor'h izdel- kov in da kaže perspektiva za prJhodnte leto. da se bo ta šte- Tilika lahko povzpela na miliion dolarjev. Prav gotovo je ta lepi uspeh rezultat dela tudi komuni- stov »Al'posa«. ki pa bodo iporali v (prihodnje še mnogo odločneje govoriti o svojih nalogah. Verjetno so imeli največ uspe- hov.pri delu komunisti Lesne in- dustrije »Bohor«, ki jih je v vseh prizadevanjih izredno odločno podprl tudi ves kolektiv. Zato tudi uspehi v gospodarjenju niso izostali. Ugotavljamo lahko, da so znali izvrševati naloge, ki jih zahteva sedanji čas, predvsem v T)ogledu izvoza in štednje v pod- jetju. Tesna povezava organiza- cije Zveze komunistov s člani Jcolektiva pa je zagotovila dobro obveščenost o vsej gospodarski in tržni problematiki. Ko so na konferenci govorili o delitvi čestega dohodka, so po- udarili, da bi morali biti komu- nisti pri tem prvi, ki bi videli in razumeli realne potrebe lastnih podjetij. Vsa industrija šentjur- ske občine je mlada, še slabo tizvita in tega bi se morali za- vedati. Komunisti bi morali s po- litičnim prepričevanjem vpliva- ti, na to, da bi v gospodarskih organizacijah res namenili čim- več sredstev za modernizacijo proizvodnje. To velja tako za >Al:pos« kot za >Bohor« in >Mon- tano«. Po strukturi gospodarstva je v šentjurski občini najpomembnej- ša panoga kmetijstvo. Ni slučaj, če so na konferenci zato mnogo govorili o nalogah, ki na področ- ju kmetijstva čakajo komuniste. Združitev kmetijske proizvodnje v eno gospodarsko organizacijo daie sicer jamstvo, da se bo kme- tijstvo razvijalo po enotnem ti- ru, vendar pa s tem ni rečeno, da bodo vsi problemi odpadli. Ze zdaj se je pokazalo, da so neka- tere reorganizacije, ekonomsko neutemeljeni objekti povzročili vrsto gospodarskih in političnih težav. Tudi zasebni kmečki pro- izvodnji so doslej posvetili mno- go premalo pozornosti. Zaostalo je nodružabljanje kmetijskih po- vršin — kljub nekaterim mož- nostim za to — in skladno s tem se tudi družbeni sektor kmetij- stva ni širil tako kot bi se mo- ral. Predvsem je nujno, da ko- munisti nastopajo pri teh akci- jah enotno, da njihova stališča vzbujajo zaupanje itd. PRIZADEVANJA KOLEKTIVA so bila uspešna TOVARNA JUTINIH IZDELKOV V ŽALCU — JUTEKS JE LETOS DOSEGLA IZREDNE USPEHE — ZAMISEL KOLEKTI- VA O REKONSTRUKCIJI KLJUB DELNIM SAMOODPOVEDIM JE BILA ODLIČNA — NAPORI SO POPLAČANI Brez dvoma je primer kolekti- va Juteks nekaj posebnega. Pred časom je stalo to podjetje v slepi ulici. V tovarni so bili nameščeni le stroji za jutino prejo, ker pa preje ni bilo dovolj, so izdelovali na njih večinoma bombažno bla- go. Kvaliteta je bila zaradi bolj grobe izdelave slabša, a tudi sto- rilnost ni ustrezala zahtevam po rentabilni proizvodnji. V takem stanje bi tovarna ix)lagoma zasta- la, saj za dolgo gotovo ne bi zmo- gla konkurence posebnih kombi- natov za bombažne tkanine. Te- daj so se odločili, da bodo zgra- dili tudi predihiico. Kljub teža- vam so uspeli, že prvo leto obra- tovanja pa je dalo izredne re- zultate. Ob tej priložnosti smo naprosili tov. Jožeta Rozmana za k»-atek razgovor. Tole nam je de- jal: V našem kolektivu smo prav zadovoljni, da so se uresničile vse napovedi programa za rekon- strukcijo, v katerega so nekateri sprva še dvomili. Se nepopolno leto obratovanja predilnice je da- lo zelo lepe proizvodne rezultate. Ta čas se je namreč obseg pro- izvodnje povečal napram lanske- mu letu kar na 317 odstotkov, do- hodek podjetja in čisti dohodek pa na 148 oziroma 149 odstotkov. Vendar pa to še niso zadnji re- zultati in je pričakovati še večji napredek. Posebno lep uspeh pa smo do- segli, je dejal tovariš Rozman, pri izvozu. V začetku leta smo pla- nirali, da bo podjetje izvozilo za okoU 50 ton jutinih tkanin. Kma- lu se je pokazalo, da je ta plan prenizek, zato smo si obveznost povečali na 100 ton. Doslej pa smo ploske obveznosti že pre- segli in ustvarili izvoza za 111 ton. Istočasno sodimo, da bo v na- slednjem letu podjetje lahko iz- vozilo za preko 500 ton jutinih tkanin, in sicer vse količine v zapadne dežele. S tem bomo kirili za preko 65 odstotkov svojega uvoza surovin. Ko smo ga vprašali po poseb- nostih izvoza za naslednje leto, nam je tovariš Rozman pojasnil, da kolektiv glede izvoza zasleduje določeno politiko. Tako so nam- reč že sedaj začeli izdelovati tka- nine, ki jih bodo izvozili v janu- arju in februarju. Gre namreč za to, da že v prvih mesecih rea- lizirajo precejšnje količine plani- ranega izvoza. S tem bodo lahko v mesecih, ko je na domačem tr- gu precejšnje povpraševanje po jutinih tkaninah, zadovoljili tudi domače potrebe. To velja pred- vsem za mesec junij in julij. V teh mesecih bo izvoz nekoliko manjši. Taka dinamika proizvod- nje je namreč precej pomembna zavoljo skrbi kolektiva, da si ustvari potreben dohodek za na- daljnjo izgradnjo tovarne. Seda- nji prostori so namreč pretesni in je razširitev na sosednji prostor že nujnost. MAR JE TO PRAV? Komajda s^ verjel lastnim očem m besedam, ki mi jih je povedal tov Dornik. Nikoli si ni- sem mishl da je lahko tako zelo pozabljen človek, da se skorajda nihče ne zmeni zanj Dejal mi je: »Sorodnikov ni- mam, znancev le bore malo in le-ti 9o prav takg stari in le delno preskrbljeni. Nimam ni- kogar, kamor bi se zatekel. Ostal sem sam, .prepuščen usodi in ži- vim iz dneva v dan. Prej sem prebival tu spodaj v kleti z mo- jim kolegom, ko je pa odšel k sinu, je hišni svet prostor za- plankal. Namestili so napis »ni vstDpa — stenice« in znašel sem se brez strehe nad glavo. Našli ste me tu z vsem kar imam.« Možak je nato pokazal na majhno culo in neko staro tortoo. vse poveznjeno s klobukom. »Vidite, sedaj spim kar tu na stopnišču, stiskam se v kot, da bi kako ušel mrazu in prepihu. Stopnišče je trdo in vsako jutro se prebudim ves premražen.« Med tem pripovedovanjem so se staremu možaku orosile ne- nasi>ane oči. Ganilo me je... Pripovedoval mi je .še toliko malih reči, toliko, da bi jih težko spet ponovil. Seveda, to sio pro- blemi, s katerimi se srečujejo le redki — vendar so — zato- pa našemu mestu niso v ponos. Se nekajkrat sem obiskal hišo v Cuprijski ulici. Vselej sem ga našel. Vsakokrat sem ugledal v kotu razgrnjen plašč, pod njim pa je v mrazu drgetalo starčevo telo. To, da je možak še vedno spal na stopnišču, mi je v dokaz, da se še nihče ni potrudil in starčka spravil 'kam drugam. Miar ne bi bilo prav, da bi le nekdo Dorniku pomagal? Zato, ker nima stanovanjske odločbe za prej omenjeni kletni prostor pa ga le ne bi bilo treba zruiiti na stopnišče in najti zraven še pretvezo, da se hiša ix>dira. Ce bi. bilo vse res, kar je povedal hišni svet in ostali stanovalci, bi tudi oni sami ne stanovali več tam — tako pa ... Tu je še socialno varstvo, ki bi moralo poseči v neljubo zadevo. Vendar vse kaže, da se jim stvar ne zdi še dovolj tragična. Ali morda čakajo, da se bo možak odstranil iz Cuprijske ulice in da bi se tako, kot so nekateri dejali, nadloga preselila kam drugam. To je morda res samo mala preselitev — problem pa ostane. Pei 4 CELJSKI TEDNIK STEV. 43 — 2. novembra 1962 Delo bo poglabljalo znanje V celjskem zavodu za pospeše- vanje gospodinjstva že nekaj časa traja tečaj za pomočnice novega servisa za pomoč v gospodinjstvu, ki ga bodo v Celju ustanovili. Servis naj bi sprva nudil pomoč pri negi stanovanja in pranju drobnega perila, kasneje pa — če bi se pokazalo, da je to potrebno — še pomoč pri negi bolnika in varovanju otrok ter kuhanju ko- sila. Gre za nekajurno pomoč v gospodinjstvu, ki bi jo naj oprav- ljale tovarišice, ki bi jih zaix)slo- val servis. Ta bi jim razporejal tudi delo in jim pri tem pomagal s strokovnimi nasveti. Ko smo zadnjič obiskal^ zavod za pospeševanje gospodinjstva, smo tečajnice zalotili pri prak- tičnem delu pouka. Ta je nam- reč sestavni del umika, ki bo tra- jal okrog sto osemdeset ur. V tem času se bodo tečajnice seznanile z ureditvijo stanovanjskih prosto- rov, s klasično in sodobno kuhi- njo, z ogrevalnimi napravami v stanovanju, s štedilniki, s posodo, s tehničnimi pripomočki v gospo- dinjstvu, z njihovo uporabo, vzdr- ževanjem in čiščenjem itd., skrat- ka, z vsem, kar bi lahko srečale v družinah, ki bi zaprosile za po- moč. Njihov teoretični del pouka je marsikdaj precej zahteven, vendar na zavodu za pospeševa- nje gospodinjstva menijo, da ni dovolj, če se tecajnice nauče ne- govati stanovanje, temveč, da je prav, če vedo tudi to, kako se de- lo najhitreje in najbolje opravi in kako različna sredstva vpliva- jo na objekt, ki ga čistijo ali pe- rejo. Zato so v učni program vnesli tudi nekatere čisto teore- tične postavke: predavanja o kva- liteti bombaža in lanu, o volni in umetnih vlaknih, o preizkušnjah tkanine, o barvah, o milu, deter- gentu, o domačih pralnih sred- stvih itd. Da pa tečajnice ne bi ostale samo pri teoriji, so učni program lepo dopolnili s prakso, kjer vse teoretične trditve tudi preizkusijo. To pa še ni vse, kar se bodo tečajnice naučile. Poslušale bodo tudi osnove o elektrotehniki in plinu — predlivanja bodo sprem- ljali s filmi — se naučile osnov- nih navodil pri preprostih popra- vilih teh pripomočkov itd. Pose- bej so učnemu programu dodali še predavanje o delovnih razmer- jih in higiensko tehnični zaščiti, ter nekaj o odnosih med ljudmi. Razumljivo je, da bo treba vse dopolnjevati, zato tudi s tolikšno skrbjo pripravljajo strokovno po- moč servisu, ki naj bi že v krat- kem začel delati. Celjski zavtti za pospeševanje gospodinjstva že sprejema prijave tistih družin, ki bodo zaprosile za takšno nekaj- urno iK>nioč v gospodinjstvu. Sprva torej samo za pomoč pri negi stanovanja in pranju drobne- ga perila, kasneje pa morda, če bodo EK)trebe itako zahtevale, še za ostala gospodinjska opravila. Verjetno se bo take pomoči rac- veselila marsikatera družina. -M Ko smo obiskali celjski zavod za pospeševanje gospodinjstva, smo našli tečajnice pri čiščenju tal in preprog. Ko so nam pokazale klasični način, so to delo opravile še s tehničnimi pripomočki. Spr- va je bilo treba kaj pokazati in roko položiti na pravo mesto, ka- sneje pa je šlo kar brez pripomb. ' Šolar in nalezljive bolezni Norice in rdeike V srednjem veku in še v 16. sto- letju so smatrali vodene koze za lažjo obliko črnih koz, oziroma, da so norice in črne koze ena in ista bolezen. Šele v 19. stoletju, je sku- pina zdravnikov dokazala, da no- rice nimajo ničesar skupnega s čr- nimi kozami. Inkubacijska doba je približno 14 dni. Bolnik je kužen za svojo okolico še pred nastopom izpuščaja in traja kužnost ves čas, dokler ne odpadejo kraste. Bolezen se običajno začne z vro- čino, slabim počutjem in nerazpo- loženjem. Kmalu nato se na koži pojavi izpuščaj, lahko najprej na glavi ali pa kje drugje. Začetek iz- puščaja je takle: na koži se pojavi rdeča pega, ki je rahlo izbočena. Pega je v velikosti prosenega zrna ali leče, okrogle ali ovalne oblike. Iz take pege nastane mehurček, v začetku z bistro tekočino, ki se kmalu skali. Na vrhu mehurčka se potem napravi majhna vdolbina. Po dveh dneh se začne mehurček sušiti, napravi se krasta, ki odpa- de čez nekaj dni. Izpuščaj ne za- pušča brazgotin po koži. Izpuščaj povzroča neprijetno sr- benje. S praskanjem lahko mehur- ček okužimo, taki mehurčki se po- tem radi zagnoje in posledice so vidne globoke brazgotine. Zdravljenje: zdravniki svetujejo ves čas bolezni ležanje in mirova- nje in to dokler ne pade vročina. Proti srbenju pomaga puder, ki ga predpiše zdravnik. S pudrom več- krat na dan popudramo mehurčke. Za časa izpuščaja ne kopamo otro- ka, če ga že maramo, ga okoplje- mo v hipermanganovi raztopini. Tudi po končani bolezni otroka skopamo v tej raztopini. Rdečke so zelo nalezljive, ven- dar nenevarna bolezen Bolezen za- pušča trajno imunost in doslej v zdravniški literaturi ni zabeleženo, da bi kdo bolezen dvakrat prebo- lel. Inkubacija traja od 14 do 19 dni. Bolezen začne z bolečinami v gla- vi, okončinah in sklepih. Cez ne- kaj ur se pridruži še nahod, kašelj, vnetje oči, skratka vse kaže, kot da je bolnik pošteno prehlajen. Značilno je, da so vse bezgavke močno povečane, včasih tudi na pritisk zelo boleče. Izpuščaj se po- javi navadno 24 ur po začetku obo- lenja in bo v obliki drobnih, okrog- lih ali ovalnih peg rožnate barve, ki štrle nekoliko iznad kože. Izpu- ščaj se pojavi za ušesi, preide na lasišče, čelo, obraz in se razširi po trupu in okončinah. Včasih povzroča izpuščaj tudi la- hen srbež. V 2 do 3 dneh izpuščaj izgine in bolezen je s tem končana. Vročina, ki traja ves čas izpuščaja, ni visoka Zdravljenje običajno ni potreb- no, za časa izipuščaja naj bolnik le- ži. Komplikacije so pri rdečkah ze- lo redke. Le za bodoče matere je bolezen nevarna. Vsi zdravniki niso takšni Na članek z naslovom >*Vsi zdravniki niso takšni« smo dobili ,dva odgovora. Prvega je napisal upravni odbor Zdravstvenega do- ma Šentjur pri Celju, drugega pa tovarišica J. M. iz Celja. Objav- ljamo oba: Ker je bil članek Vsi zdravniki niso takšni, ki ste ga objavili v 42. številki vašega lista neresni- čen in tendenciozen, prosimo, da objavite naš odgovor. Članek go- vori o nepravilnem odnosu dr. Hudina-Cretnik Milene do bolni- kov. G. M., ki je pismo napisala, piše, da je zdravnica nanjo kri- čala, ni pa povedala, da je bila vzrok temu ona sama, ki je go- vorila, da ne bo plačevala za »-si- roto brez svojcev-« zdravljenja, čeprav je ta »sirota brez svojcev-" kot jo ona imenuje, delala pri njej vse življenje, ne da bi bila socialno zavarovana in jo je M. G. pripeljala k zdravnici šele takrat, ko je postala bolezen za vso okolico že nadležna. M. G. piše, da jo je zdravnica surovo pahnila iz ordinacije. Ne omenja pa, da, se je to zgodilo takrat, ko je kričala nad zdrav- nico in jo obkladala z nedostoj- nimi izrazi. V takem primeru zdravnica res ni imela druge iz- bire kot da jo je odstranila iz ordinacije, vendar je to storila z njo, ne pa z otrokom. Upravni dobor Zdravstvenega doma Šentjur pri Celju pripo- minja, da je takšno objavljanje nepreverjenih člankov škodljivo, saj bi se prizadeti lahko pritožili tudi na upravni odbor. Poleg tega pa je zdravnik v neugodnem po- ložaju, saj zaradi poklicne mol- čečnosti ne more povedati dej- stev, ki bi lahko osvetlile dogo- dek v bistveno drugačni luči! Upravni odbor Zdravstvenega doma Šentjur pri Celju Vsi Zdravniki niso taldinl V številki 42 vašega lista je v ru- briki »VASE VRSTICE« članek o zdravnici iz Dramelj. Dovolite mi, da pov^ o dr. Hu- dina-Cretnik Mileni, svoje pozitiv- no mnenje. Živim v Celju, v Stopčah pri Grobelnem pa živi moja 80 let sta- ra teta. Pred nekaj meseci je zbo- lela za pljučnico. Soseda mi je sporočila, da ima teta visoko tem- peturo in je v nevairnosti, če ne bomo takoj ukrepali. Ker sem za- poslena v Celju, in tu tudi stanu- jem, sem si pomagala tako, da sem telefooiično zaprosila Zdravstveni dom Šentjur za nujen zdravniški obisk in intervencijo. Čeprav je bi- la trenutno v ambulanti samo zdravnica, mi je obljubila, da bo takoj po ordinaciji stopila k bolni- ci. Ko sem s popoldanskim vlakom prišla k teti, sem z zadovoljstvom ugotovila, da ni ostala samo pri obljubi, temveč je bila celo tako ljubezniva, da je vzela do lekarne s seboj še strica, ki je šel po. zdra- vila. Vemo, da so stari ljudje zelo ob- čutljivi in večkrat nedostopni, po- sebno če redko potrebujejo zdrav- niško pomoč, dr. Hudinova pa je teto takoj osvojila. Čudno se mi zdi, da bi bila v nekaj mesecih zdravnica spremeni- la način občevanja s pacienti. I. M. CELJE- velemesto? Smešno vprašanje, kaj ne? Vs#k otrok ve, da je Celje mesto, ki mu tega vzdevka ne moremo pripisovati. V katerokoli smer se podamo diagonalno čez središče, smo v desetih minutah s polja in gozdov ponovno v poljih in goz- dovih. In ravno otroci so tisti, ki vsi- ljujejo Celju značaj velemesta in to po zaslugi staršev. Zares star- šev. Nedavno so šli prvošolčki ene izmed celjskih osnovnih šol na krajši jesenski izlet v gozd. Zani- mivo je to, da so bili mnogi prvič v gozdu. O gozdnem cvetju, drev- ju in drugih rastlinah komaj kaj vedo. Mnogi ne poznajo domačih živali, ne poznajo imen poljskega cvetja. Ne vedo tudi iz česa je kruh in podobno. Učiteljico je zanimalo, zakaj ta- ko. Ugotovila je, da mnogi starši pozabljajo na lepo staro navado družinskih sprehodov v okolico. Ce pa že gredo na izlet, tega ne povezujejo z vzgojnim smotrom. Ogromno otrok je v našem malem mestu, ki jim sprehode v naravo nadomestujejo obiski kinodvoran, ki ostajajo med bloki in po dvo- riščih v kraju, ki slovi po svojih priirodnih lepotah, po tem da je gozd mejaš mestnih mej, da ima- rao sredi mesta posestva. Bil je primer, da je predšolski otrok presenečen obstal pred kra- v6 na pašniku in vzkliknil: Očka, kako se pa krava premi- ka, če nima motorja... To ni bil otrok iz središča New Yo(rka. Bil je celjski otrok. Pomagajmo šoli, popeljimo otro- ke včasih v prirodo in glejmo, da se ob navžitju svežega zraka tudi česa naučijo. Se to bi radi slišaii V prvem trenutku so bili ob- čani zamišljeni. Tovarišica Vin- ka' Simoničeva je utihnila. Dvo- rana v Šmarju pri Jelšah je bila nabito polna. Pravijo, da toliko ljudi še v tem kraju ni bilo ni- koli na sestanku. Med poldrugo- urnim pojasnjevanjem je bilo vse tiho, vsi so sledili zelo zbra- no. Zdaj je utihnilo ploskanje in občani molčijo. Vstal ni nobeden, tudi odšel ni nihče. Ustava, pra- vica do dela, do samoupravlja- nja, do oblasti... Ženo ustava ne omenja posebej, kajti žena je enakopraven proizvajalec in ob- čan. Tam spredaj čisto ipri prvi vrsti je zamišljeno stal tudi dim- nikar, ki je prihitel na sestanek kar od svojega dela, saj je bil še ves črn. Poslušal je zamišlje- no, le tu in tam se je nasmehnil, da so se zobje zabelili prav ve- selo. Prva se je opogumila neka že- nica. >Mala posest nima nobene prihodnosti: še zase ne pridela- mo dovolj, kako bi še za trg,« je dejala. »Zanima me pa to, ve- ste, ikako bomo to uredili, da bo boljše. Družba skrbi za vse lju- di, toda težko je to.« »Mene pa zanima, kako je z obrtništvom? Veste, jaz sem se vGorenje« in usnjarni v Šoštanju pa so malo ali skoraj premalo storili. Tu je bilo vse preveč improvizacije in politič- no propagandnih gesel, odločno premalo pa strokovnih, organi- zacijskih, tehnoloških in politič- no ekonomskih odločitev in reši- tev. Ekonomski cilj je ostal ne- kje ob strani — razprave so bi- le abstraktne in znašli so se v nerazjasnjenih pojmih večje ali manjše centralizacije oziroma decentralizacije. Takšno papir- nato-načelno reševanje pa posta- ja le s^bi namen in nikakor ne more biti osnova za večjo storil- nost, večji ekonomski učinek. Takšni odnosi med upravo in de- lavskimi sveti ekonomskih enot so nezdravi in kažejo na dolo- čeno nezaupanje do neposredne- ga proizvajalca, ki lahko šele z materialno odgovornostjo posta- ne resnični upravljalec. -ik Navdušenje mladih je bilo nepopisno — ali ne bi bilo še večje, če bi ravno ti mladi tekmovali? Tekmovanje ali propagandni nastop? v nedeljo, 28. oktobra, je dru- štvo Ljudske tehnike v Velenju priredilo veliko tekmovanje v različnih disciplinah. Tekmova- nje se je odvijalo na naravnost idealnih prostorih — kotalkali- šče in malo jezerce v parku — žal je slabo vreme vplivalo na slab obisk in pravtako na ne naj- boljšo izvedbo. Neštetokrat se razvijajo prav burne debate o dveh in pol tiso- čih predšolske in šolske mladine v Velenju in marsikje slišiš, ka- ko potrebno je tej mladini teh- nično znanje. Pretekla nedelja pa je v vrstah tekmovalcev — članov raznih sekcij ljudske teh- nike — .pokazala le dobro dese- tino mladih ljudi, nič dosti ma- sovnejši pa ni bil obisk, saj je bilo le okrog 150 mladincev iz Velenja, medtem ko je več kot polovica bila iz Šoštanja. Tekmovanje je kljub težavam — vlažnost je onemogočala start motornih modelov, dež in mir- nost ozračja pa slabo kroženje jadralnih modelov — dobro uspe- lo. Pustilo pa je vtis, da je to bil le propagandni nastop, ki naj bi privabil čim večje število mla- dih v vrste te izredno pomemb- ne, vzgojne in koristne organiza- cije. In če je tako. kar nedvomno upamo, potem pač ne bomo več doživeli, da bi dobra desetina ljudi opravljala vse posle tako organizacijske kot izvedbo tek- movanja, obenem pa prav ti isti nastopali kot tekmovalci. Iiadina o novi ustavi v pripravah na bližnje razpra- ve o predosnutku zvezne in re- publiške ustave ter občinskega statuta je pred dnevi Občinski komite Ljudske mladine Mozirje sklical enodnevni seminar za čla- ne občinskega komiteja in pred- sednike ter sekretarje aktivov Ljudske mladine. Na seminarju so se podrobno seznanili s pred- osnutkom zvezne ustave in statu- tom občine. V razpravi so se do- taknili predvsem tistih vprašanj, ki zanimajo mlade ljudi. Pouda- rili so, da mora razprava o teh temeljnih listinah prodreti do sle- hernega mladinca, tako v proiz- vodnji kot na vasi. Tolmačenje teh listin pa je treba prilagoditi tudi nivoju mladih ljudi. Zato je raTprava o novi ustavi in občin- skem statutu ena temeljnih nalog Ljudske mladine v jesenskih me- secih. Dogovorili so se, da se bo- do mladi ljudje v gospodarskih organizacijah in na terenu vklju- čili v razprave, ki jih bodo or- ganizirale organizacije Socialistič- ne zveze ter sindikati, o vpraša- njih, ki bi mlade ljudi ix)sebej zanimala, pa bi razpravljali še posebej v okviru Ljudske mladi- ne. -er Jesen je prenovila izmučeno poletno sliko. Plameneči gozdovi omiljujejo težko, trpko sivino. Pa ne le-ti; tudi jeseni zacveto cvetlice: križan teme. Z njimi počastimo spomin na mrtve. V eni izmed hal velenjskega rastlinjaka s toplovodnim ogreva- njem se nikakor niso mogle skri li radovedni kameri. Razcvetajo- čih se krizantem je tukaj okrog 2000. Lepe so, bogate v svoji polnosti in svojskem vonju, le cena jim je previsoka: 250 dinar- jev za eno krizantemo. Ali so dostopne vsem, ki si jih želijo? Z VOLITVAMI SE NE PRENEHA DOLŽNOST Pred dnevi so v šostanjski obCini zaključili volitve v komunal- no skupščino zavarovancev. Vvolilnih enotah so skupno izvolili 25 članov skupščine, ki bo odslej nov samoupravni organ z iz- redno odgovorno nalogo pravilnega gospodarjenja s sredstvi zdravstvene zaščite zavarovancev. V pripravah na volitve so ak- tivneje kot kdaj koli poprej sode- lovale vse družbenopolitične or- ganizacije, ki so na osnovi dejan- skega stanja temeljito pretresala problematična vprašanja zdravst- venega zavarovanja in zdravstve- ne službe ter naka2:ale smernice in naloge, ki stoje pred novim sa- moupravnim organom komunal- ne skupnosti. Redek je občan, ki ni bil seznanjen s temi problemi in ki ne bi dajal svoje predloge k čim boljši rešitvi. Razumljivo je, da z izvolitvijo niso prenehale obveznosti vsake- ga zavarovanca, da pripomore k čim boljšemu gospK^arjenju in realnejšemu izkoriščanju zdrav- niških uslug, kajti začetek komu- nalne skupnosti zavarovancev je vse prej kot optimističen. V letošnjih osmih mesecih so v občini Šoštanj porasla nadomesti- la za plače preko 100 odstotkov, ambulantno zdravljenje pa za okrog 56 odstotkov. Prav to pa predstavlja odraz gibanja števila dela nezmožnih. 103.844 izgublje- nih delovnih dni v osmih mese- cih pomeni prav toliko, kot če bi dve večji podjetji ves čas ne ob- ratovali. To pa se odraža v pro- izvodnji in storilnosti in nedvom- no bo treba usmerjati vse sile za zmanjšanje števila izostankov od dela. Naloga pa je težavna in ne more biti stvar 25 izvoljenih, tem- več vseh prizadetih, kajti konec leta bi bili zaradi potrebnih iz- rednih prispevkov na račun čistih osebnih dohodkov vsi zaposleni oškodovani. Ugotovitev, da je sleherni ob- čan šoštanjske občine bil sedem- krat pregledan, je zaskrbljujoča, posebno še, če pomislimo, da je vendarle nešteto ljudi, ki zdrav- niške pomoči doslej niso iskali. In nič kaj ni pretirana trditev, da nekateri prebijejo več časa v am- bulantah kot pri delu. V osmih mesecih letošnjega leta so izdatki za 83,5 milijonov večji od dohod- kov zdravstvenega zavarovanja. Ob vsem tem pa je posebej zani- miv problem, kako so si ob do- sedanjem načinu delitve dohod- kov lahko bolnice ustvarile velike sklade. Prva predavanja za sluSatele ekonomske šole v Slov. Konjicah v delavski univerzi v Slov. Ko- njicah so ta teden začeli redna predavanja za prvi letnik eko- nomske srednje šole. Ob začetku se je vpisalo 28 učencev, usluž- bencev in delavcev iz raznih pod- jetij in ustanov. Večina predava- teljev je iz domačega kraja, ne- kateri pa bodo tudi iz Celja. Ob zaključku letnika bodo polagali izpite pred posebno komisijo ii ekonomske srednje šole v Celju. Na delavski univerzi pričakujejo, da bo šola trajala tri leta, kar bo od učencev, ki so večinoma vsi zaposleni, zahtevalo mnogo truda in vztrajnosti, saj bodo za šola- nje žrtvovali popoldneve petih dni v tednu. Zato bodo vsi uspehi odvisni v največji meri le od nji- hove volje in prizadevnosti. Seveda pa delavska univerza za letošnjo zimsko sezono pripravlja še več drugih tečajev in semina!> jev. Med njimi bodo nekateri strokovni tečaji, kot n. pr. za tr- govce, prav tako pa so na pro- gramu še različna predavanja. Vse to kaže, da si je delavska univerza že močno utrla pot in postala osrednja gibalna sila v izobraževanju odraslih na ob- močju občine. PRAVI PODATKI? Na nedavnem plenumu Socialistične zveze in sindi- kata v Šoštanju je ponovno (kot na večini važnejših sej v zadnjem času) prišlo na površje neskladje med po- ročili s stališča občinskih služb .m zastopniki gospo- darskih organizacij. Očitki, češ, da podatki niso točni in podobno, so kar udomačena zadeva in kot neskladje po trajanju kaže, .niti niso doslej iskali grešnega kozla. Ne- dvomno pa je, da nekje tiči. Ce zaradi permanentnega pojavljanja tega vprašanja izključimo možnost opomot s strani občinsike službe, .po- tem ostanejo pač podatki, ki jih pošiljajo ipodjetja (usluž- benci, ki so odgovorni za toj^ Nedvomno pa se šele tu pojavi pravcata misterioz- nost, kajti »napačen« poda- tek in oponiranje temu po- datku izhajata iz istega pod- jetja. Prav zanimivo .bi ob tem bilo zvedeti, kje tiči krivda, kajti na ta način se nešte- tokrat odvrne upravičena kritika na raznoraznih za- sedanjih. Verjemite, da je težko .govoriti.o napakah in slabostih, če si v samem F>odajanju opomnjen, da p>o- datki nikakor niso resnični in da ne odgovarjajo dejstvu. Tako je na primer zani- miva .»administrativna voj- na« med rudnikom lignita v Velenju, občinskim ljudskim odborom v Šoštanju, okra- jem itd..., saj po predvide- vanjih (internih) rudnik vedno presega plan, medtem ko po občinskih in okrajnih itd. merilih tega ne dosega. Po vsej verjetnosti gre v tem primeru za točen in do- sleden dogovor ali morda za ikakšno interno korekcijo predvidevanj, nikakor pa ni dobro, da se te stvari ne uredijo, isaj vodijo do ne- ljubih nevšečnosti in nepra- vilnih ocenitev. -ik ŠPORTNA NA -IČ Na štadijonu so se zbrali. Da- nes je izredno pomemben dan. Rešujejo, kar se rešiti da. Odločili so se, da bodo kupili igralca. To pa je baje težje kot oceniti konja po zobeh. Predsednik MIGEC se zaupno sklanja k tajniku AUTU in mu pravi: »Veš, da ga samo vidiš, pa boš takoj zaduhal, da ni naše sorte. Igra ko Shakespeare na violino! No, že vrihajal*' Člani odbora so zakorakali bližje in si nadali maske brez- brižnosti. Tako jim je vsaj sve- toval predsednik. Toda, čudenju ni bilo konca. »-Temnejši je-«, je zašepetal član KIBIC in vsi so to takoj zatem opazili. Trener DISCIPLINA je zabr- lizgal in žoga je planila z noge na nogo, le pri novincu je poplesa- vala s prstov na koleno, do glave in nazaj ter po lepem predložku mimo presenečenega vratarja v mrežo. In tedaj se je utrgal plaz. KIBICI so skakali in men- drali že tako od slane dovolj požgano travo, predsednik MI- GEC pa je vseznalo ugotovil: »Ali ga vidiš, to ti zmore samo tisti, ki se mu ime konča na -ič.'« »Da,-« so pritegnili ostali. »Kdaj pa smo že Slovenci znali kaj ta- kega. Naš temperament je bolj za tolcek!« je dopolnil tovariš SNOPSRL. Le eden je zagodmjal: »Kaj pa košarka? Ali ni temperamentni šport, ha?-" »Ze, že,« je pohitel eden od KIBICEV, »pa tudi tam imamo -iče.-» Dan se je nagibal, živa igrača pa vsa upehana pobira noge za žogo in ni več uspela na preprost način ukaniti kip v vratih. Toda v primerjavi z že znanim sesta- vom moštva je deloval kot magnet. Vse oči so počivale le na njem. Pa je zaskrbelo tajnika AUTA in je vprašal: »Ja, kam ga pa bo- mo zaj^slili. Poba ne zna nič delati! Samo ,fusbal' zna « »No, no, bomo že kakšno novo delovno mesto odprli a ne'« dirah KIBICI v mrak, ki je vse- bolj višnjevo temnel... KIBIC LETNE KONFERENCE SZDL V NOVEMBRU Krajevne organizacije Sociali- stične zveze mozirske občine pri- pravljajo v tem času letne kon- ference krajevnih organizacij. Na nedavnem posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih organiza- cij so se domenili, da bodo le-te v dneh od 14. do 20. novembra. Občinska konferenca pa bo v me- seci! decembru. Nk letošnjih konferencah bodo poleg ocenitve dela v preteklem obdobju in nalog, k^ čakajo kra- jevne organizacije SZDL v pri- hodnje, daU največji poudarek razpravam o predosnutku zvezne in republiške ustave ter občinske- ga statuta. FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO 1941 1945 V poznem poletju so zavezniški in NOV avioni pričeli mitralji- rati nemške transportne vlake pri Cupriji in sam kolodvor. Bombe so hudo poškodovale železniški most čez Moravo. Nemci so ga po- pravili v dveh tednih, ker jim je bil potreben za umik vojske iz Grčije in z juga sploh. V jutru 2. septembra so tri bele rakete iz dveh avionov NOV posvarile Cuprijčane, ki so se tokrat domala vsi umaknili v polja za mestom. Proti cestnemu mostu so zavezniški bombniki odvrgli več serij bomb, a so ga le neznatno poškodovali. Pri tem so po- rušili več hiš v bližini mostu. Na cesti pred hišo, v kateri smo sta- novali, je bomba odprla široko jamo, hiši pa se je udri del strehe in stropov. Najbolj žalostno sliko je nudil zapadni del glavne ulice do mostu do trga. Tu ne bo nikoli več zrasla stara Čuprija, za- menjati jo bo morala nova! Meščani so bili prepričani, da se bombniki vrnejo, ker bodo hoteli do kraja onesposobiti prevozni most glavne prometne žile na Balkanu. Tako so se z izbomba rdiranci še drugi meščani pričeli seliti v okoliške vasi, rešujoč pri tem svoje najdragocenejše imetje. Več slovenskih družin se je začasno znašlo pri kmetih v Ivan- kovcu. Tik tega sela so Srbi pod Karadjordjem leta 1805 porazili sultanovo vojsko. O tem je še pričal skromen kamnit spomenik z napisom, stoječ sredi travnate ravnice. O naših fantih — partizanih seveda ni bilo vesti. Domnevali smo, da so nekje med bolgarsko mejo in Aleksincem. O njih smo govorili le zaupno, kajti četniki so sorodnike partizanov preganjali in ubijali. Posledice sta že čutili mariborski družini Cepič in Lo- renčič. Uprava državnega posestva Dobričevo ju je čez noč pognala iz svoje pristave na robu Cuprije. Uredili sta si zasilno skupno bi- vališče v opuščeni pekami onkraj Morave, torej že v jagodinskem srezu. Pariz je bil osvobojen. Za Romunijo je kapitulirala Bolgarija. Bolgarske okupacijske enote so naglo zapuščale Srbijo, da bi se čez dober mesec vanjo vrnile kot »-osvoboditeljice«. Rdeča armada je 7. septembra 1944 z odobren jem NKOJ prešla čez Donavo na ozemlje Jugoslavije in se tu povezala z našo NOV. Moj tovariš v uradu ruski emigrant Paramonov, ki je vsa ta leta bil politično tako zelo na višku, mi je ob srečanju na vasi zaupal: »Nekoliko me je strah. Rusija prihaja, moja domovina. Kako velik dogodek zame! Vendar vprašujem: Kaj se mi bo zgodilo? Ali me čaka najhujša kazen? Bil sem tedaj ob revoluciji 15 let star. Beli so vse nas iz katednice s silo uvrstili v svoje odrede. Tu v Srbiji sem si našel nov dom in družino. A zdaj?« V vse nevarnejši situaciji zanje so četniki razglasili občo mo^ bilizacijo vseh moških od 18. do 50. leta starosti. V Ivankovcu jo je dva dni oznanjal boben. Več Slovencev se nas je od tod skupaj napotilo na ravnino nad isakom, kjer je večtisočglavemu zboru pod hrasti govoril neki kapetan, ob njem pa je stal neki narednik z razvito zastavo škofjeloškega planinskega polka. Popisovali so nas, vsak rojstni letnik pri posebni miz. Zlagal sem se nekemu podoficirju, da sploh nikdar nisem bil sposoben za vojsko, in oprostili so me. Tiste dni so četniški odredi obiskovali sela. Korakali so z godbo in zastavo, prirejali zborovanja in pretili s smrtjo vsem, ki bi pod- pirali komuniste — partizane ali pa v njihovih vrstah imeli svojce. Izvedel sem, da četniška komanda v Cupriji poizveduje za mo- jim sinom, ki je bil v partizanih. Meni, ženi in hčerki so tla posta- jala vroča. Treba je bilo menjati bivališče in zabrisati sled. OdloČili smo se za preselitev v Supsko, kjer sem med kmeti imel nekaj dobrih znancev. Tu je .prebivala družina Celjana dr. Hodžarja, ki mu je tudi bil sin odšel v srbske partizane, drugi sin pa mu je padel na Gorenjskem. 6 CELJSKI TEDNIK STE V. 43 — 2. novembra 1962 Urbanistična rešitev... Pred kratkim je bilo v Celju pri Zavodu za gospodarsko planira- nje okrajnega ljudskega odbora Celje posvetovanje, na katerem so obravnavali perečo potrebo po osnutku urbanistične ureditve Zgornje Savinjske doline. Akcija za urbanistično ureditev tega tu- rističnega območja je bila gotovo nujna, saj ta predel, kljub nuj- nim potrebam po graditvi raznih objektov doslej še nima enotne urbanistične rešitve; manjkajo smiselno postavljeni coningi, te- mu ustrezno pa je bila doslej tu- di gradbena in obnovitvena de- javnost v glavnem stihijska. V nekaterih primerih je celo prišlo do nasprotij — kot na primer glede vprašanja, kje naj bo sre- dišče doline in podobno. Na posvetovanju je že v začet- ku prevladovalo mnenje, da je Zgornja Savinjska dolina enotno gospodarsko področje. Razumlji- vo, da s stališča razvoja turizma in načrtovanja perspektivnega razvoja doline to načelo postane še pomembnejše. 2e v začetku posvetovanja so udeleženci postavili v ospredje obravnavo o ureditvi cestnega ontrežja v Logarski dolini. Med- tem ko so menili, da je dosedanjo- cesto do Logarske doline potrebno le asfaltirati in urediti, so hkrati poudarili, da je potrebno sedanjo cesto, ki razpolovi Logarsko do- lino premakniti k robovom doline. Sedanja cesta skozi dolino pa bi bila- zaprta za avtomobilski pro- met in bi obstajala le kot pešpot. Nova cesta bi se odvojila na levo ob južnem pobočju doline že pred Logarjevimi sestrami. Hkrati so menili, da bo potrebno pred do- mom v Logarski dolini urediti ustrezno parkirališče, da bi sča- soma odpadel intenzivni promet v gornji del Logarske doline. Nato so podrobno govorili tudi o električni napeljavi v ožjih tu- rističnih območjih. Gotovo nam- reč zračne električne napeljave .kazijo podobo Logarske doline. To velja tudi za ostale predele. Zato bo potrebno urediti podzem- ne napeljave. V nadaljevanju so poudarili tu- di potrebo po varolizaciji zem- ljišč, ki so v naslednjih letih po- trebna za nadaljnjo gradnjo. Isto- časno pa so se dogovorili o neka- terih problemih in zahtevah po zaščiti posebnih predelov zlasti v Logarski dolini. Po drugi strani pa bo potrebno takoj določiti gradbene coninge. Precej so govorili tudi o potre- bi hotelskih in prenočitvenih ka- pacitet. Ta problem kot vse osta- le so obravnavali z aspekta dalj- šega razvojnega obdobja Zgornje Savinjske doline. Sodijo namreč, da bo v obdobju naslednjih tri- desetih let to območje moralo pri- dobiti vsaj pet tisoč novih ležišč. Največ jih predvidevajo v Logar- ski dolini, nato še v Gornjem gradu, v Mozirju, v Ljubnem in v Lučah. Za uresničitev možnosti za smo- temi razvoj tega območja v na- slednjem obdobju, so poudarili na posvetovanju, je zato nujno, da izdelajo programski projekt pred- vsem Logarske doline in tudi vse- ga območja Zgornje Savinjske do- line. Istočasno so tudi naročili potrebne projekte za vodno ure- ditev območja in ureditev cestne- ga omrežja. Sodijo, da bo možno regionalni urbanistični načrt iz- delati v zasnovi do sredine janu- arja naslednjega leta — istočasno pa tudi predloge za zazidalne na- črte. Predvidevajo, da bi v sklopu tega industrijski coning zajemal območje Nazarij. Nova hala šentjurskega podjetja Alpos je bistveno spremenila de- lovne pogoje tega kolektiva. Medtem ko so nekdaj delali v ne- znosnih pogojih v raztresenih delavnicah, delajo sedaj v dveh velikih halah, kar omogoča večjo proizvodnjo, večjo storilnost in boljšo kvaliteto. Markovic Drago - petdesetletniiB Markovič Drago se je rodil 1. novembra 1912. leta v Črni pri Preval j ah. V družini je bilo 12 otrok. Meščansko šolo je do- končal v Mežici, inženjersko pod- oficirsko šolo pa v Mariboru. V času NOV se je tov. Marko- vič Drago aktivno vključil v bor- bo. Takoj po prihodu iz nemške- ga vojnega ujetništva je navezal stike z narodno osvobodilno voj- sko, leta 1943 pa je v stopil v NOV. Ves čas do osvoboditve je bil v Koroškem bataljonu, v Po- horski brigadi, v IV. Operativni zoni in kratko dobo tudi v XIV. Diviziji. Po osvoboditvi je služboval kot personalni referent pri Elektrarni v Dravogradu, kot okrajni delov- ni inšpektor pri OLO Preval je, kot član izvršnega odbora in poverjenik za državne nabave pri OLO Slovenj Gradec in kot tajnik OLO Slovenj Gradec. Od leta 1955 dalje vrši funkcijo taj- nika OhLO Žalec. Kot človek in kot aktivni ude- leženec NOV je tov. Markovič Drago tudi po osvoboditvi prispe- val vedno po svojih najboljših močeh k procvitu naše socialisti- čne izgradnje ,in je vestno izvrše- val \-'3e nalo-^e, ki so mu jih na- lagEili politični in družbeni or- gani. Poleg več vojaških (odliko- vanj je bil za delo po osvobodi- tvi odlikovan tudi z medaljo de- la. Tovarišu Markoviču Dragotu želimo mnogo osebne sreče, zdravja dn delovnih uspehov. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V Zgornji Savinjsiki dolini te dni živahno razpraivljajo o enotni kmetijski, zadrugi, ki bi zajela kmetijsko in tudi gozdarsko pro- izvodnjo na vsem območju. So- dijo, da je za uresničitev itega smotra potrebno združiti sedanjo kmetijski zadrugi, kd bi zajela gospodarstvo v enotno kmetijsko zadrugo, ki bo zajela obe panogi. Oba kolektiva sta o tem pred- logu že razpravljala in dala ko- ristae pobude. Ta rešitev je bila v Zgornji Savinjski dolini ob- jektivna nujnost, saj predstavlja- jo gozdovi poglavitni vir dohod- kov prebivalcev. »JUTEKS« DOBI IGRIŠČE V zadnjem času so v Žalcu zno- va oživele razprave o • dodelitvi Juteksu obrobno zemljo ob to- varni na katerem so sedaj šport- na igrišča. Gotovo je namreč, da se tekstilna tovarna Juteks naha- ja v obdobju hitrega razvoja. Z uspehi, katere so dosegli po začet- ku obratovanja jutine predilnice, pa je problem nadaljnjega razvo- ja tovarne še stopnjevan. Zahteva po prostoru izza tovar- ne in po delu ozemlja z vzhodne strani tovarne so člani kolektiva postavili že pred leti. Toda tedaj je zadeva zaspala predvsem za- radi manjših možnosti za razvoj podjetja. Juteks se je spričo po- sebnih pogojev tedaj nahajal v razmeroma težavnem položaju. Tedaj je zato zlahka prevagalo sentimentalno vzdušje in nasprot- na teza, češ da je igrišče v sre- dišču mesta potrebno. Vedeti namreč moramo, da tedaj v Žalcu še ni bilo osrednjega športnega stadiona zunaj trga. No, sedaj je stanje precej drugačno. Stadion obstaja, sicer ne popolnoma ure- jen, vendar mnogo boljši kot malo igrišče ob kinu. Istočasno pa to- varna nujno potrebuje »življen- ski prostpr« — potrebna so skla- dišča, novi obrati in podobno. Zaradi tega je v Žalcu vse tolj poudarjeno mnenje, da bo umest- no, če Juteks dobi prostor seda- njih • igrišč, a da istočasno v us- trezni višini financira kot odško- dnino ureditev sedanjega osred- njega stadiona. S tem bi dosegli dvoje: nemoteno bi se tovarna razvijala naprej po zahtevah, ki jih je začrtal načrt o perspektiv- nem razvoju podjetja, športniki pa bi si lahko z sredstvi za odško- dnino lahko primerno uredili losrednji stadion. Tako bi le-ta bil sposoben tudi za druge šport- ne panoge in ne samo za košarko kot je to silučaj s sedanjim igri- ščem. Rešili so tudi vprašanje, ki je delovalo močno zaviralno. Namreč ureditev novega igrišča za osnov- no šolo. Idealno mesto za uredi- tev šolskega športnega prostora je namreč na prostoru bivšega pogorišča hmezadovega skladišča. Torej gre za predlog, ki ga ne kaže brez širše razprave odvreči, saj bi z dodelitvijo sedanjega športnega prostora pridobila to- varna, športne organizacije in šola. Gotovo pa je prvi pogoj za realizacijo načrtna odločnost, da se vsi problemi hrati in spora- zimino rešujejo. V ZabukovcI s štednjo In višjo storilnostjo Pred kratkim smo že poročali o bistvenem povečanju storilnosti v zabukovškem rudniku. Izplen premoga so povečali od 670 kilo- gramov na moža na 830 kilogra- mov. Toda to je eden izmed po- kazateljev, ki potrjujejo, da so se 1. DVA VELIKA BLOKA ITa območju Dolgega polja po- časi raste novo naselje. Po do- graditvi enajstih stolpičev na Dečkovi in Stritarjevi ulici je gradbeno podjetje Ingrad začelo graditi dva velika bloka. zabukovški rudarji resno lotili svojega perečega problema. Zabukovški rudnik je namreč domala ves čas pasiven in ni zmo- gel odvajati rednih obveznosti do skupnosti. Slišali so se tudi gla- sovi o likvidaciji in podobno. V taki situaciji zabukovškim rudar- jem res ni preostalo drugega, kot da pogumno pregledajo dejanske možnosti nadaljnjega obratova- nja, perspektivo za krajše obdob- je, ter da poiščejo možnosti za preorientacijo rudarski smeri, ki bi jo spričo dolge tradicije in raz- položljivih kadrov bilo škoda o- pustiti. Razen povečanja storilnosti, so med prvimi ukrepi uvedli popolno štednjo in kar je zlasti rodilo po- zitivne rezultate — občutno so tu- di zmanjšali število izostankov za- radi bolezni in poškodb. S tem so dosegli zavidljiv uspeh, ki se je pokaza v tem, da so se otresli de- ficitnosti. Vendar pa hkrati doslej še niso mogli urediti osebnih do- hodkov zaposlenih. Zato sodijo, da bo še nekaj časa ta problem te- žaven, računajo pa na pomoč in razumevanje občinskega ljudske- ga odbora. Kajti v kolektivu ob- stajajo še precejšnje notranje re- zerve, ki jih nameravajo v nasled- njem obdobju izkoristili. Vzporedno s tem pa so se te- meljito lotili tudi problema per- spektive zabukovškega rudnika. Kaže, da na tem območju ni več- jih premogovnih zalog, verjetno le za kakih 15 let. Zaradi tega razumljivo perspektiva tega ko- lektiva ni v vlaganju nadaljnjih sredstev za tehnične izboljšave. Sodijo pa, da bi se lahko kolektiv preusmeril na eksploatacijo ben- tonitov, katerih precejšnje zaloge obstajajo v okolici Pirešice. Zara- di tega nameravajo sredstva ko- lektiva, ki bi jih sicer uporabili za ureditev premogovnika, inve- stirati v odpiranje novega rudni- škega obrata pri Pirešici. Podob- no bi ščasoma tudi vse uporabne rudniške naprave uporabili na no- vem delovišču, za nove pogrebe neuporabne naprave pa bi lahko odprodali. S tem bi si zabukovški rudarji odprli jasnejšo perspekti- vo. LAŠKO — AGROTEHNIČNI MINIMUM Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora Laško so odborniki obravnavali novo besedilo odloka o agrotehničnem minimumu. Med- tem ko je prejšnji odlok predvi- deval minimalne agrotehnične ukrepe predvsem za travnike, za- jemajo nova določila vso obdelo- valno zemljo. Občinsko območje so hkrati razdelili v višinske in nižinske predele. Razlika med obemi območji je ta, da so za nižinske predele predpisane znat- no večje količine gnojil. USPEH LASTOVKE V zadnjem obdobju je tovarna nogavic Polzela razen prevoznih uspehov in pridobitev z rekon- strukcijo dosegla tudi znatne us- he na trgu. V preteklem mesecu so namreč prvič v zgodovini pol- zelske lastovke prodali na trgu za preko 300 milijonov dinarjev svojih proizvodov, ali preko se- demsto tisoč parov nogavic. Toda tudi ti uspehi tovarne nogavic iz Polzele niso prišli nepričakovano in stihijsko. Ko- lektiv se je namreč predobro za- vedal;, da sta prva pogoja aa uspešen plasman svojih proizvo- dov na trgu dobra kvaliteta in ustrezna prodajna služba, ki bo znala slediti zahtevam potrošni- kov. Ti dve vodili pa sta imeli še eno dopolnilo. Znano je, da je na trgu prav z nogavicami zelo huda kon- kurenca, ki jo stopnjuje še uvoz nekaterih cenenih nogavic. Pol- zelska tovarna je zaradi tega že skozi vse zadnje obdobje kljub velikim finančnim izdatkom, ki jih terja rekonstrukcija, nenehno zniževala prcidajne cene svojih izdelkov. Povprečno so v zadnjih letih znižali cene za okoli 10 od- stotkov letno, kar je ob povečani kvaliteti in okrepljeni prodajni službi kolektiva tudi hitro rodilo nove uspehe na področju plasma- na nogavic z znakom lastovke. Sodijo pa, da 700 parov noga- vic na mesec, kolikor so jih na- zadnje prodali, ne poiheni tndi končne številke. Povpraševanje po nogavicah iz polzelske tovarne je namreč vse večje. Razen tega pa obstojajo močne indicije, da bo v kratkem prišlo tudi do in- tegracije slovenske industrije no- .gavic, kar bo spričo večjih mož- nosti za specializacijo omogočilo ponovno zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje kvalitete in vzporedno tudi zniževanje prodajnih cen. Razumljivo je, da to naslednji korak k še hitrejši ekspanziji Lastovke iz Polzele. Razen tega se v zadnjem obdobju močno angažirajo tudi pri zahtevi po izvažanju svojih izdelkov. Ne samo kritik^ temveč pobudnik Smarski komunisti so se teme- ljito pripravili na svojo občinsko konferenco. Že na letnih konfe- rencah osnovnih organizacij ZKS so podrobno pregledali delo, se poglobili v pomanjkljivosti in tudi uspehe, da bodo z jasnimi per- spektivami lahko nadaljevali svo- je odgovorno delo. Občinski komi- te je pripravil obsežno gradivo, ki so ga proučevali vsi komunisti tik pred občinsko konferenco. Največ pozornosti so posvetili kadrovske- mu vprašanju. Ugotovili so že med letom, da so posamezni ko- munisti izredno obremenjeni x odgovornimi nalogami v raznote- rih organizacijah in organih, zato so priporočali vsem, da se raz-' bremenijo in s tem pritegnejo k delu širši krog občanov. O kandi- datih za novi občinski komite, o katerem bodo razpravljali na ob- činski konferenci v soboto, so že zdaj osnovne organizacije po- drobno razpravljale in izločile vse kandidate, za katere so menile, da tako odgovorne dolžnosti ne bi mogli popolnoma opravljati. Z vso resnostjo je potrebno še nadalje vzgajati mlade kadre, toda pre- teklo leto so osnovne organizacije sprejele samo manjše število no- vih članov. Prav je to, da ne vključujejo občanov zaradi števil- ke, vendar pa bi bilo potrebno bolj upoštevati prizadevnost in delo takih, ki zaslužijo, da bi se uvrstili v vrste komunistov. Mla- dini je potrebno zaupati in v nje- nih vrstah je dovolj zdravih sil,, bodočih nosilcev našega razvo.ia. Poleg uspehov v šmarski občini je bilo tudi precej slabosti. Te so poglobljeno proučili, in program dela, ki ga sprejemajo na občinski konferenci, korenini nedvomno na stvarnih tleh. SAMO Z znanjem NA CESTO Ni dneva, ko ne bi slišali o pro- metnih nesrečah. Najpogostejši povzročitelji so: alkohol, nezna- nje, neprevidnost, tehnične po- manjkljivosti. To pa pKDmeni, da je človek, ki vozi, največkrat kriv. Vozniki dostikrat ne spoštujejo prometnih predpisov, predrzno prehitevajo in divjajo po naših cestah. Ne gre samo za voznike: vsi uporabniki cest bi morali po- znati prometne predpise. Vsak ob- čan bi se moral zavedati, da samo z znanjem prometnih predpisov sme na cesto. V šmarski občini trajno deluje posebna komisija za prometno vzgojo. Posebno skrb so posvetili mladini, ki ima zdaj pouk pro- metne vzgoje tudi v osnovnih šo- lah. Za pionirje so organizirali "že več kolesarskih in podobnih tek- movanj, ki so zelo uspela. Tokrat pa so pritegnili še starejše. V Ro- gaški Slatini je na pobudo komi- sije bilo v nedeljo tekmovanje med vsemi šoferji v poznavanju cestnoprometnih predpisov. Vsi vozniki, ki še niso polagali izpitov na cestih, so bili povabljeni, da rešujejo testne naloge in tako os- vežijo znanje o prometnih predpi- sih. Tri učilnice v spodnji osnov- ni šoli so bUe polne, na dvorijču pa je stalo veliko osebnih avtomo- bilov. Preverjanja znanja o cest- noprometnih predpisih se je v Ro- gaški Slatini udeležilo 114 poklic- nih voznikov in amaterjev. Med njimi je bilo tudi precej tovarišic, a tudi že sivolasih šoferskih vete- ranov. Nedvomno bo ta splošna preizkušnja znanja prispevala k varnosti na cesti. Nekaj praktič- nih nagrad so prejeli tisti, ki so najbolj pravilno odgovarjali in najhitreje odgovarjali na testna vprašanja. Tako je učiteljica Da- nica But iz Kostrivnice v 8 minu- tah brez napake rešila test in os- vojila prvo nagrado. Brez napake je rešilo naloge 12 izpitnikov, a 33 šoferjev preizkušnje ni opravilo. Razdelili so 31 nagrad. »Veste, test mi bolj ugaja kot izpit pred komisijo. Tu ni treme, lahko mimo premislim in napi- šem, kar vem; pa tudi zafrkavati nihče ne more,« se je zasmejal šo- fer Skale. Tovarišica Štefka pa je dejala: »-Najbolj prijetno nd, toda,; prav pa je. Krepko smo obnovili znanje o predpisih. Nagrade, te so pa bolj za vzpodbudo in tudi to- lažbo.« Prihodnjo nedeljo bo taka pre- izkušnja v Šmarju pri Jelšah in teden pozneje še v Bistrici ob Sotli. r. Problemi izvoza Na občinski konferenci komu- nistov žalske občine so delegati precej razpravljali tudi o nekate- rih podatkih, ki jih nakazuje po- ročilo občinskega komiteja in re- ferat sekretarja občinskega komi- teja tovariša Boža Lukmana gle- de napredovanja izvoza in vklju- čevanja novih gospodarskih orga- nizacij v mednarodno izmenjavo. Doslej se je z območja žalske ob- čine vključilo v mednarodno iz- menjavo pet podjetij. Največ us- peha je jmel Juteks, ki je tudi zmogel urediti notranjo organiza- cijo proizvodnje tako, da je tako glede kvalitete kot glede cen kon- kurenčen na zahodnem tržišču. Razen tekstilne tovarne Juteks izvažajo s tega območja še tek- stilna tovarna v Preboldu, ki je tudi pomemben izvoznik po koh- čini iz žalske občine, nato polzel- ska tovarna nogavic. Garant iz Polzele ter Keramična industrija iz Liboj. Najbolj pomemben iz- voznik s tega območja pa je vse- kakor Hmezad, ki tudi v absolut- nih številkah daleč presega vse ostale izvoznike skupaj. Odstotki realiziranega izvoza sicer za žalsko območje kažejo delno zaostajanje planskih obvez- nosti. To zaostajanje je' sicer ublaženo z izrednimi rezultati to- varne jutinih tkanin, vendar pa je logična posledica strukture iz- voza in nujne dinamike.. Največji izvoznik s tega območja Hmezad iz Žalca namreč izvaža za trg pri- pravljen hmelj šele v zadnjih me- secih leta, tako da se v sedanjem obdobju lahko pričakuje tudi ure- sničenje obveznosti v občinskem; merilu. CELJSKI TEDNIK STE V. 43 — 2. novembra 1962 © 7 GIBANJE PREBIVALSTVA > iasu od 14. 10. do 20. 10 je bilo fojenib 15 dečkov in 20 .deklic. POROČILI SO SE: SROT Ivan, strojni ključavničar in KOSTANJSEK Zofija, gosp. poni., oba iz Celja. FILIPCIC Ivan, trg. poslovodja iz Celja in STAMOL .Vlarija-Ana, usluž- benka iz Arje vasi. RANCIGAJ Vladi- mir, uslužbenec in JURAK Friderika- Marijuina, t^g. pom., oba iz Vranskega. COR.K: Andrija, delavec in LEBEN Viktorija razv. KONJEDIC,. oba iz Lju- bečne. MARKELJ Vincenc, elektrotehnik in SEK Antonija, med. sestra, oba iz Dravograda. RREŽNIK. Ladislav, elektri- iar in RANCIGAJ Gabrijela, uslužbenka, oba Jz Celja. KLOKOCOVNIK Ivan, mizar iz Trnovelj in BALOH Frančiška, uslužbenka iz Celja. TOPLIŠEK Ivan, uslužbenec LM in JAZBEC Ana, kuhar, poni., oba iz Celja. ZAVSKl Franc, uslužbenec iz Senovice in NARAT Jo- žefa, delavka iz Celja. NOVAKOVIC Dragan, trg. poslovodja in VERSTOV- •5EK Aleksandra, uslužbenka, oba iz Kopra. ZAVERSEK Anton, upokojenec in ZORKO Marija, delavka, oba iz Celja. TRZAN Anton, šofer in BARBIS Nadja, gospodinja, oba iz Celja. VEN- GUST Janez, mizar iz Dobriše vasi in KUGLER Marta, delavka iz Otemne. PINTAR Janez, električar in SI.OKAR Marija, delavka, oba iz Celja. UMRLI SO: POLC Miroslav, ključavničar iz Jag- njenice, star 35 let. BLAŽ Jožefa, vzdr- ževana iž Rečice ob Sav.. stara 81 let. STRELC Marjana, otrok iz Zg. Rečice, stara 7 dni. PEKOSAK Avgust, inv. upok. iz Šmarja, star 59 let. KOŽUH Matija, kmetovalec iz Bobležice, star 57 let. MEHLE Zvonko, otrok iz Svetlega dola, — inozemstvo 2400 — posamovna številka 20 dinarjev. Rokopiarr ne vračamo — sprejes oflMaT, razpisov in objav do vsake sre- de d« 12 ar*. KOMPAS,^ PRI NAS IN PO SVETU STATISTIKA SMRTI v sivini jesenskega jutra se je vzdramil dan mrtvih. Dan turob- ne žalosti, grenkega spomina, solz... Vsak človek enkrat umre, toda če umre nasilne smrti, če je žrtev bestialne vojne vihre, je spomin toliko bolj grenak. Vojne. Koliko ljudi so spravile pod rušo? Žalostna in pretreslji- ra statistika. V prvi svetovni vojni se je spo- padlo na bojiščih 65 miMjonov ljudi. V štirih letih bojev je pa- dlo 8 in pol milijona vojakov. Druga svetovna vojna je bila še grozovitejša z žetvijo nasilne smrti. Samo na strani zaveznikov se je v drugi svetovni vojni bo- jev udeležilo 46 milijonov in 871.000 vojakov. Na strani faši- stične osi pa je bilo v boje vple- tenih 27 milijonov vojakov (brez Japonske). Smrt je v drugi svetovni vojni terjala na strani zaveznikov 11 milijonov in 500.000 žrtev samo na bojiščih. Da je ta številka ne- popolna dokazuje dejstvo, da je po imeriški statistiki, ki jo tukaj uporabljamo, Jugoslaviji pripisa- no le okoli 500.000 padlih, medtem ko vsi vemo, da je druga svetov- na vojna prizadela jugoslovanske narode z 1,800.000 žrtvami. Fašistične sile so v zadnji vojni pognale, v smrt nad 10 milijonov vojakov (brez Japonske). Torej skupaj je v zadnji vojni padlo na bojiščih okoli 22 milijonov ljudi, če pa prištejemo zaradi vojnega stanja umrlih ljudi (bolezni, la- kota) zlasti pa če prištejemo vse v taboriščih umrle, se številka pomakne daleč nad 35 milijonov žrtev. Kako grozovito naraščajo šte- vilke vojnih žrtev, navkljub rasti prebivalstva sveta, dokazuje na- slednji primer: V bitki med četami Napoleona in rusko-avstrijskimi četami pri Austerlitzu 1805 leta so na obeh straneh izgubili okoli 30.000 voja- kov in še ti so na francoski stra- ni podlegli nesreči, ko se je pod četami vdrl led na jezeru. O tej bitki so govorili leta in leta kot o strahovitem klanju. Leta 1945 pa je nad Hirošimo eksplodirala prva atomska bom- ba, ki je na licu mesta ubila 90.000 ljudi, torej trikrat več kot bitka pri Austerlitzu, z žrtvami posledic te eksplozije pa najmanj štirikrat toliko. Ko smo te dni polagali cvetje na grobove najdražjih, ko smo se poklonili žrtvam revolucije, smo bih v tistih trenutkih tudi v mi- sUh na bodočnost, na to, kako bo- mo umrli mi, naši otroci, kako bodo umirali potomci? Ali je kaj bolj važno od boja proti vojnim strahotam? Kr. KRALJ DOL- KRALJ GOR! Medtem ko ponekod kraljevi- ne in monarhije razpadajo v prah, na primer v Jemenu, se drugje samozvanci pustijo kro- nati za kralje. Tak samozvanec, ekscentrični podrepnik kapitali- stičnih magnatov je na primer Comhejev zvesti pajdaš Albert Kalondži. Kalondži je orodje v rokah rudarske družbe, ki na področju pokrajine Kasai izkori- šča najbolj bogata najdišča dia- mantov. Tu živijo pripadniki ple- mena Baluba, katerih poglavar Albert Kalondži je bil vzgojen v Belgiji. Ko se je v Katangi uprl priključitvi republiki Kongo bel- gijski plačanec Com^be, se je dvignil tudi Kalondži, No njemu se je zdelo prav, da se okliče za kralja Alberta L, njegovim pe- tičnim varuhom pa je to tudi prav, samo da so brez sikrbi za svoje profite. In tako je mogoče, da danes v desetletju afriškega progresa klečijo črni »podaniki« pred svojim »kraljem« v prahu, ki ni kralj po milosti božji, niti po vo- lji ljudstva, temveč po milosti, volji in želji delničarjev rudni- kov dragega kamenja. Pogled na košček vojaškega po- kopališča zavezniške vojske v Normandiji iz časa zavezniške invazije na francoska tla ... Kralj Albert I. — čudna pojava v republiki Kongo Povsod žalne svečanosti Za dan mrtvih so organizancije Zveze borcev v vseh občinah in krajih celjskega okraja pripra- vile številne žalne svečanosti. V Celju je bila osrednja komemo- racija pri grobnici na Golovcu; zastopniki družbenih in politič- nih organizacij ter oblasti pa so položili vence ne samo na tej skupni grobnici padlih junakov, marveč tudi k ostalim spomeni.' kom in spominskim ploščam. Lep delež pri urejevanju gro- bov padlih borcev so imeli tudi pionirji, ki so v dnevih pred pr- vim novembrom naravnost zasu- li grobove in spomenike s cvet- jem. »Gospodarske informacije« na novi poti Pod okriljem društva ekonomi- stov za okraj Celje, nadalje dru- štva knjigovodij in v zadnjem času tudi gospodarske zbornice za celjsld okraj izhajajo že peto leto «-(^podarske informacije«. Zad- nja, 36. številka tega strokovnega glasila pa prinaša prijetno novost ne samo v vsebini, temveč tudi v napovedi odgovornega urednika, dipl. ekonomista Jureta Vuge, po kateri bodo odslej vsako številko posvetili določenemu problemu, razen tega pa seveda priobčili še članke v tistih rubrikah, ki so se doslej že uveljavile. Medtem ko je 36. številka »Gospodarskih in- formacij<-< posvečena problematiki izvoza v celjskem okraju, bodo naslednjo številko namenili usta- vi, zadnjo v letošnjem letu pa planu gospodarskih investicij za prihodnje leto, Uredništvo »Gospodarskih in- formacij« pa je sprejelo okvirni načrt dela tudi za prve številke 'glasila v naslednjem letu. Tako bodo v njih obravnavali kadrov- sko službo in izobraževanje v go- spodarstvu, uspešnost poslovanja podjetij, perspektivnost podjetij in podobno. Menimo, da je odločitev uredni- štva »Gospodarskih informacij« za kompleksno obravnavo določe- nih in seveda za tisti čas aktual- nih nalog in problemov vsekakor zelo umestna in vredna vse po- hvale. -mb Ponedeljek, 5. november: 17.00 Celjska kronika, 17.10 K.varlet M)'eta Ffii-leža, 17.20 Športni tednik, 17.'50 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljalo, Ob- vestila, nato zabavna glasba. Torek, 6. november: 17.00 Celjska kro- n'ka, 17.10 V narodnem tonu, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdr8"lja;o 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba. Sreda, 7. november: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Zagrebški izvajala zabavne glasbe, 17.30 Naši poslušaki ^estitaio in pozdravljajo, 17.43 Obvestila, nato za- bavna glasba. Četrtek, 8. november: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Koncertni valčki, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba'. Petek, 9. november: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Celjski mladinski zbori, 1^.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba. Sobota, 10. november: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba. Nedelja, 11. november: 12.00 Pogovor z državljani, 12.10 Obvestila, 12.1'^ Npu poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 Za dober tek, 12.45 Pogovor o preH- osnutku nove ustave. KRATKA SUMLJIVA IZNAJBA Neka nemška tovarna fotoapa- ratov je prikazala prototip foto- aparata, ki slika tudi okoli vo- gala. V podaljšku objektiva ima aparat nekakšno periskoipsko cev, ki je podobna gibljivi cevi sesalca za prah. Ta cev prenese sliko nedeformirano na film. Za- kaj ta izum. Bržčas se z iznajdbo ne bodo okoriščali ljudje z od- kritimi nameni.., IZ ZGODOVIHE USTAVNOSTI Gravura sodobnika iz leta 1789 prikazuje napad pariških meščanov na zloglasno Bastillo Bastilla- francoski meinik Medtem ko je v Ameriki bil nov družbeni red v vseh plasteh ljudstva in tudi v vr - hovih navdušeno sprejet, je Evropa še vedno bila boj proti okorelemu fevdalnemu absolutizmu. Tudi v Franciji, kjer so napredne ideje bile najmočnejše, se je fevdali- zem hudo upiral pritisku tretjega stanu. Kralj Luj XVI. je v juliju 1789 skušal razpustiti Narodno skupščino, vendar so se predstavniki tretjega stanu temu uprli. 9 julija 1789 je kralj pre- vidno dovolil zasedanje usta- vodajne skupščine, istočasno pa zbiral vojsko v Parizu. Vse to je pripeljalo do na- petosti, ki so 14. julija iz- bruhnile z vstajo. Parižani so osvojili Dome des Inva- lides, se oborožili in napadli Bastillo, zloglasno ječo. Kralj se je moral vdati, da je lahko očuval krono. Vendar zmaga demokratskih sil ni bila lahko. Tri leta so trajali strankarski spopadi.v tedanji ustavni monarhiji. Poleti leta 1792 se je kralj s svojimi privrženci ponovno hotel otresti demokratičnih na- sprotnikov, zlasti pa jakobin- cev, ki so imeli za seboj množice. V spopadu franco- ske armade z avstrijsko- pruskimi četami je 20. sep- tembra 1792 zmagala arma- da Revolucije, avstrijsko- pruska vojska je bila pora- žena in naslednji dan je bila namesto monarhije v Fran- ciji oklicana Republika. Strankarski boji so se na- daljevali in vse bolj so se krepili revolucionarni mon- tanjarji, ki so odrekali pra- vice srednji buržoaziji, se zavzemali za razdelitev zemlje, za podržavljenje imovine emigrantov. 21. ja- nuarja 1793 je francoski Konvent izglasoval smrtno kazen za kralja Luja XVI. Francija je od svoje prve ustave v letu 1789 imela šestnajst ustav, v katerih so se zrcalila vsakokratna raz- merja družbenih sil. Fran- cija je preživljala diktature od Napoleona do Vishyja (med zadnjo vojno), doživ- ljala je bleščeče zmage ljudstva, kot na primer leta 1871 v času znamenite pa- riške komune. Šport - šport -š port - šport - šport - šport - šport-šport-šport-šport-špori-šport-šport KAVALAR - 56,59 V METU KOPJA v nedeljo je bilo na stadionu v Kopru zaključeno tekmovanje slo- venskih atletov v letošnji sezoni. Med stotimi tekmovalci in tekmo- valkami so bili tudi člani celjske- ga Kladivarja, ki so dosegli ne- kaj pomembnih rezultatov. Tako je Kavalar dosegel v metu kopja nov republiški in državni rekord za pionirje z rezultatom 56.59 me- tra. Pomembno zmago si je pri- boril tudi Važič v teku na 1500 m s časom 3:57.8 potem, ko je v fi- nišu prehitel odličnega tekača iz Maribora, Cervana. Med moškimi so zmagali še: Vi vod pri skoku v višino s 180 cm, Vravnik v metu krotile s 14.19 metra ter Brodej v metu diska s 45.85 metra. Pri ženskah je Lubejeva pobra- la dvojno zmago in sicer v teku na 100 metrov s časom 12.5 ter pri skoku v daljino s 5.26 metra. Razen tega si je prvo mesto zago- tovila tudi ženska štafeta Kladi- varja v času 53.3 sekunde. V sku- pini tekmovalk srednjih šol je Razpotnikova iz Celja zmagala na progi 400 metrov s časom 65.0 se- kunde. Veliko strelsko tekmovanja v Mestinjn v počastitev dneva republake, 29. no- vembra, je okrajni strelski odbor po- veril strelski družini v Mestinju oziroma občinskemu strelskemu odboru v Šmarju veliko okrajno tekmovanje ekip v stre- ljanju z zračno puško. Namesto 25. no- vembra v Rogaški Slatini, kot je bilo prvotno določeno, bo ta prireditev že to nedeljo, 4. mj^vembra v Mestinju. Sprememba je nastala predvsem zaradi tega, ker bo ta dan strelska družina v Mestinju razvila tudi svojo zastavo. Za najboljšo moško in žensko ekipo je okrajni strelski odbor pripravil lepa pokalna; praktične nagr;'de pa so na- menjene tudi najboljšim posameznikom oziroma posameznicam. DELAMARIS — KLADI V AR 3:0 Tekmovalna komisija Nngometn» zveze Slovenije je ponovno razpravljala o re- g'"straciji tekme Delamaris — KladivaT- ter ugodila pritožbi kluba iz Izole. Tako je ta dvoboj ponovno refristrirsn z re- zultatom, ki'je bdi dosežen na te>mi — 3:0 v korist Delamarisa. Špitalič ima novo strelišče Prejšnji mesec so imeli v Spi- taliču lepo prireditev, saj so tek- movanje v streljanju z maloka- librsko puško združili z dosti po- membnejšo slavnostjo — namenu so namreč izročili novo strelišče za malokalibrskno puško. Večino del so opravili s prostovoljnimi akcijami člani strelske družine, in osnovne šole. Ocenjujejo, da je novo strelišče v Špitaliču vredno okoli pol milijona dinarjev. Po zaslugi strelske družine in upra- vitelja šole Jožeta Višnarja je do- bil ta kraj objekt, ki so ga močno pogrešali. Na tekmovanju, ki ga je raz- pisal občinski strelski odbor, je sodelovalo osem družin. Rezultati ekip: 1. SD Tone Me- liva, SI. Konjice 326; 2. SD LIP, SI. Konjice 304; 3. SD Spitalič 262 krogov itd. Posamezniki: 1. Henrik Knez 88 od 100 možnih, 2. Ivan Lojen 86, 3. Ivan Samec (vsi Konjice) 83 krogov itd. Tako je prehodni pokal ob- činskega strelskega odbora osvo- jila strelska družina »Tone Me- liva« iz Slovenskih Konjic. I. P. PLENUM OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO v četrtek, 8. novembra ob štirih po- poldne bo v stranski dvorani Narodnega doma v Celju razširjeni plenum okrajne zveze za telesno kulturo. Glede na to, da bodo v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o delu in problemih par- tizanskih društev, bo sklicatelj povabil na to zasedanje tudi vse predsednike društev Partizan na območju celjskega okraja. Mimo te^a bodo na tem pomembnem zasedanju govorili o delu občinskih zvez za telesno kulturo, o izvajanju pro- grama tekmovanj itd. Plenum pa bodo izkoristili še za to, da bodo podelili okoli dvajsetim prizadevnim delavcem v društvih Partizan zlate znake Parti- zana Jugoslavije. REMI IN DVA PORAZA Deseto kolo jesenskega de- la prvenstva v slovenski no- gometni ligi je trem celjskim predstavnikom v njej na- vrglo komaj eno točko; iz- bojeval jo je Kladi var v Ljubljani v srečanju s ta- mošnjo Svobodo. Ostali dve enajstorici, to je ZNK Celje ter velenjski Rudar, pa sta morali podpisati predajo. Četudi že ena točka nekaj pomeni, pa bi lahko Kladi- var iz dvoboja s Svobodo odnesel kaj več, če bi zlasti v drugem delu igre izkoristil terensko premoč. V Kladi- varjevih vrstah je po dol- gem času znova nastopil Marinček. Tekma se je kon- čala z rezultatom 1:1. Celjski železničarji so povsem razočarali, saj ni nihče pričakoval, da bodo morali na lastnem igrišču kloniti pred Slovanom. Gostje so si izdatno prednost treh golov zagotovili že v prvem polčasu. Navzlic temu so morali zlasti proti koncu tekme napeti vse sile, da so obdržali rezultat 3:2. V dvoboju s Soboto so ve- lenjski rudarji prvi prišli do sape in povedli z 1:0. Pozne- je pa so popustili in dovolili domačinom, da so zmagali ter pobrali ves izkupiček 2:1. Po desetem kolu je Kla- di var zaostal za Celjem za eno točko in zaseda trenutno peto mesto z enajstimi toč- kami ter razliko v golih 14:15. Celjski železničarji so zatem na četrtem mestu; imajo pa dvanajst točk ter razliko v golih 19:13. Velenj- ski rudarji so se povsem utrdili na zadnjem mestu. Imajo eno samo točko ter vi- soko negativno razliko v golih 7:26. Mladinske tekme so se končale takole: Svoboda — Kladivar 2:0, Celje — Slovan 0:5, Sobota — Rudar (V) 4:2. V enajstem kolu se bo Kladivar na domačem igrišču sestal z mariborskim Želez- ničarjem, ki je doslej zbral 13 točk ter zaseda tretje mesto, celjski železničarji bodo nastopili v Kranju proti Triglavu, ki j,e še zme- raj na čelu lestvice s 16 toč- kami, velenjski Rudar pa bo gostil ljubljansko Ilirijo, ki je s sedmimi točkami na 12. mestu. PARTIZAN CELJE — jesenski prvak v nedeljo se je končala borba za prvo mesto v jesenskem delu okrajne roko- metne lige. Igralci celjskega Partizana so gostovali v Laškem, kjer so v zelo razburljivi igri zmagali gostje s tesnim rezultatom 11:10 (4:4). S to zmago so igralci celjskega Partizana osvojili na- slov jesenskega okrajnega prvaka. Vrstni red: Partizan Celje 10 točk, Laško, Kovinar-Štore in Zale" p« 6, JLA 2 in Konjice brez točke, CELJE - VELENJE 22:11 A' nedeljo so mladi rokometaši celj- skega Partizana gostovali v Velenju, kjer so premagali tamošnje mladince z rezultatom 22:lil (12:7). ELEKTRA - ČETRTA Prvenstveni boj v republiški košarkar- ski ligi je končan. Četudi je ekipa šoštanjske Elektre izgubila zadnje sre- čanje in to z možtvom iz Most 69:57, so si šcštanjčani navzlic vsemu zago- tovili z 28 točkami četrto mesto na lest- vici in s tem nadaljnji obstoj v enotni slovenski ligi. OKRAJNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Komisija za namizni tenis pri okrajni zvezi za telesno kulturo je za nedeljo, 4. novembra razpisala okrajno prvenstvo za posameznike in dvojice vseh skupin. Tekmovanje bo v telovadnici prve osnovne šole v Celju ob Vrunčevi ulici. ZBOR CELJSKIH HOKEJISTOV Pri HDK Celje se že nekaj časa pripravljajo na bližnjo zimsko se- zono. Prav zaradi tega vabi vod- stvo selicije hokeja na ledu vse nekdanje igralce, da se zglasijo v nedeljo, 4. novembra ob 10. uri dopoldne na igrišču v Mestnem parku. PRAZNIH ROK Jesenski del republiškega tek- movanja v vzhodni skupini roko- metne lige se bliža koncu. Do za- ključka sta le še dve koli. V sed- mem zavrtljaju sta obe moštvi iz celjskega okraja ostali praznih rok. Tako so igralci trboveljske- ga Rudarja premagali na doma- čem igrišču moštvo 2RK Celja s tesnim rezultatom 19:16 (10:11), Partizan iz Radeč pa je prav tako na domačem igrišču odpravil Ve- lenjčane s 23:14 (10:7). Po tem kolu zasedajo Celjani šesto mesto na lestvici s sedmimi točkami, ekipa velenjskega rudar- ja pa je na zadnjem, desetem z dvema točkama. OSNUTEK USTAVE Socialistične republike Slovenije MIHA MARINKO Referat na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije dne 30. X. 1962 LJUBLJANA Izhajajoč iz tega, — da je slovenski narod pod vodstvom delavskega razreda in s komunistično partijo na čelu, združen v vseljudsko organi- zacijo Osvobodilne fronte, v svojem osvobodilnem boju neločljivo povezan z narodi Jugoslavije in progresivnimi silami v svetu, zmagal nad silami fašistične agresije in notranje reakcije, zrušil red, ki je temeljil na gospodarskem izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, izbojeval socialistično revolucijo in začel graditi nove, socialistične odnose med ljudmi; — da je v svojem osvobodilnem boju in socialistični revolu- ciji, uresničujoč zgodovinske težnje svojih najprogresivnejšdh sil, na podlagi pravice vsakega naroda do samoodločbe, vključno pravico do odcepitve, prvič v zgodovini, po tisoč letih hlapčeva- nja, utemeljil svojo lastno državo — ljudsko republiko Slovenijo v okviru federativne državne skupnosti svobodnih in enakoprav- nih narodov Jugoslavije; — da je boj, ki so ga narodi Jugoslavije z ramo ob rami bili in ga bijejo za svojo in vseh narodov svobodo in enakopravnost, za mir, družbeni napredek in socializem, pomenil in pomeni hkrati razvijanje in utrjevanje pogojev, neogibnih za svobodno ustvarjalno dejavnost delovnega človeka; — da je slovensko delovno ljudstvo, boreč se skupaj z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije za neposredne socialistične cilje, v naponu vseh svojih ustvarjalnih sil nenehno in vsestransko dvigalo raven svoje materialne' in duhovne kulture, premagujoč s tem zgodovinsko nastale razlike med delavci umskega in roč- nega dela, razvijajoč vse oblike socialističnega demokratizma, omejujoč v čedalje večji meri področja sile in vladanja nad človekom in uveljavljajoč vse večjo moč osvobojenega dela nad stvarmi, in upostavljalo med ljudmi odnose, temelječe na zave- sti o njihovih skupnih interesih, na njihovi svobodni dejavnosti in na spoštovanju človeškega dostojanstva; — da je že doseženi materialni razvoj in razvoj socialističnih odnosov v Sloveniji in v Jugoslaviji prerasel obstoječo ustavno ureditev; ' — da socialistični družbeno-poUtični in ekonomski sistem, ki temelji na svobodnem delu človeka z družbenimi produkcij- skimi sredstvi in pa na družbenem samoupravljanju v d^vnili 3 Organizacijah 'Jn v teritorialnih družbeno-pblitičnih skupnostih, tfoni na enotnih načelih, ki so jih narodi in delovni ljudje Jugo- slavije zgradili v skupnem življenju in naporih ter jih proklami- nli v ustavi Federativne socialistične republike Jugoslavije; — da so narodi Jugoslavije, ostvarjujoč svoje suverene pra- vice t svojih socialističnih republikah, v skupnem interesu za- ^;>all federaciji opravljanje tistih družbenih zadev, ki jih določa •stava FSRJ kot pravico in dolžnost federacije. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije kot najvišje predstavniško telo delovnega ljudstva Slovenije in slovenskega naroda sprejema USTAVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V okviru enotne ustavnosti jugoslovanske družbene skupnosti naj ta ustava vsklajuje in utrjuje dosežene uspehe in zagotavlja nadaljnji napredek socialističnih in demokratičnih odnosov med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvar- jalci, omogoča vsestranski nacionalni razvoj slovenskega naroda kakor tudi njegovo svobodno in enakopravno sodelovanje v fede- raciji Jugoslovanskih narodov in z vsemi narodi in progresivnimi silami na svetu. Vse politične oblike upravljanja družbenih zadev, vključno tudi državno oblast, ustvarjata delavski razred in vse delovno ljudstvo zase, da bi organizirala družbo kot svobodno skupnost proizvajalcev, kar ima svojo najtrdnejšo podlago in jamstvo: — v družbeni lastnini produkcijskih sredstev, ki dokončno odpravlja eksploatacijo človeka po človeku in ustvarja pogoje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda, ki ga delo ustvarja; — v osvoboditvi dela, ki jo zagotavljajo odprava mezdnih odnosov, pravica do dela in svoboda dela, in ki delovnemu človeku omogoča, da se pod enakimi pogoji in v združenem delu poslužuje produkcijskih sredstev, ki so v družbeni lastnini, in da I ustvarjanjem novih produkcijskih sredstev nenehno utrjuje 4 materialne temelje socializma, uživajoč plodove svojega dela in splošnega družbenega napredka po socialističnem načelu »vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu«; — v pravici delovnega človeka, da neposredno aU po izbranih delegatih v delovni organizaciji, v občini kot osnovni celici družbeno-ekonomskega, političnega in kulturnega življenja in v vseh drugih družbeno-političnih skupnostih, v okviru enotnega družbeno-političnega sistema in družbenega planiranja, enako- pravno in odgovorno upravlja združeno delo in družbena sred- stva dela, da vsklajuje individualne in splošne interese ter odloča o uporabi družbenega proizvoda, ki mu pripada na podlagi de- litve po delu, kakor tudi o vseh drugih družbenih, političnih in ostalih vprašanjih splošnega družbenega pomena; — v demokratičnih političnih odnosih, ki človeku omogočajo, da kot delavec in občan neposredno upravlja družbene zadeve, prosto voli svoje predstavnike v predstavniške organe družbeno- političnih skupnosti, da v teh organih in v družbeno-političnili organizacijah prosto in enakopravno odloča o skupnih zadevah, daje pobude in ocenjuje delo organov, ustanov in njihovih fimk- cionarjev, da z odgovornostjo človeka in občana socialističn« skupnosti prosto izpoveduje svoje mnenje, boreč se proti vsemu, kar pači družbene odnose bodisi v obliki birokratske samovolj« Jn privilegijev, izvirajočih iz monopolnega položaja, aH t obliki privatno-lastniške sebičnosti, anarhičnega individualizma in paip- tikularizma; — v organih za sodno kontrolo ustavnosti in zakonitosti dela vseh in vsakogar ter v družbeni kontroli nad izvrševanjem i>ravio In dolžnosti organov in organizacij, ki opravljajo družbene zadeve, na vseh področjih gospodarskih, političnih in sploh družbenih odnosov; — v solidarnosti in sodelovanju delovnih ljudi in delovnlli organizacij, ki se razodevata predvsem v izpolnjevanju dolžnosti Tsakogar nasproti vsem in vseh nasproti vsakomur. In pa t nji- hovem tekmovanju, ki naj razvija produktivnost družbeneg« dela in druge dejavnosti v prid človeku in njegovi družbecai skupnosti; v vzpostavljanju in razvijanju enakopravnih in demo- kratičnih odnosov med občani in izpolnjevanjem svojih medse- bojnih obveznosti ter z materialnim in družbenim razvojem socialistične skupnosti nenehno širijo svoje človeške In občansk« svoboščine in pravice; — v Socialistični zvezi delovn^a ljudstva kot prostovoljci demokratični zvezi občanov, ki politično povezuje dejanske druž- bene nosilce socialistične demokracije v Sloveniji in Jugoslai?4JI 5 In ki jim omogoča družbeno dejavnost na najširši socialistično demokratični '^jodlagi, uveljavljajoč se s tem k6t najvažnejše politično oporišče in oblika samoupravljanja delovnih ljudi; — v Zvezi komunistov, ki s svojim idejnim in političnim delom usmerja in krepi njihovo socialistično družbeno zavest v boju za obrambo, utrjevanje in nadaljnje razvijanje pridobitev socialistične revolucije, za nove, zmerom bolj napredne, zmerom bolj svobodne človeške odnose; — v bratstvu in enotnosti med narodi Jugoslavije, v odnosih svobode in enakopravnosti in vzajemne pomoči pri gospodar- skem razvoju, kar slovenskemu narodu zagotavlja polno uveljav- ljanje njegove nacionalne individualnosti v smislu vsestranskega razmaha njegovih tvornih sil tako v njegov prid kakor tudi t prid nadaljnjemu vse skladnejšemu razvijanju in utrjevanju dejanske svobode in enakosti vseh narodov v socialistični fede- raciji Jugoslavije; — v sodelovanju med narodi, ki temelji na priznanju in spo- štovanju narodne suverenosti, svobode in enakopravnosti naro- dov in držav na vseh področjih človeškega sožitja, na dejavnem tntemacionalizmu, služečem krepitvi miru, utrjevanju spoštova- nja in prijateljstva med narodi, njihovemu nenehnemu zbliževa- nju, premagovanju razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami, svobodni razmenjavi njihovih materialnih in duhovnih dobrin, uresničevanju njihovih skupnih interesov, zlasti pa ostvarjevanju socializma in nasploh družbenega napredka. Na tej podlagi in s temi jamstvi se ustvarjajo in množijo realne možnosti za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za njen nenehni napredek, ki bo odpravil zaostalost in vse preostale vire ekonomske, politične in kulturne neenakosti med ljudmi in narodi. Tak razvoj socialistične družbe bo omogočil postopno uresničevanje najvišjih ciljev sodobnega humanizma, komunistič- nih družbenih odnosov in izoblikovanje svobodne skupnosti proizvajalcev, v kateri bo na podlagi visoke produktivnosti dela in ob obilju proizvodov zagotovljena vsestranska sprostitev člo- veka kot svobodne ustvarjalne osebnosti ter bo v njej uresničeno načelo komunizma: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah«. Ta uvod v ustavo Socialistične republike Slovenije izraža temeljna načela družbene aktivnosti delovnih ljudi Slov^^je za nadaljnji napredek socialistične družbe in tvori poulago za uresničevanje in razlaganje te ustave in zakonov ter za delovanje to odgovornost vseh in vsakogar. 6 I. POGLAVJE Uvodne določbe 1. člen Socialistična republika Slovenija je socialistična demokrar tična državfia in družbena skupnost delovnega ljudstva Slovenije, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delovnega ljudstva. 2. člen Delovno ljudstvo je edini nosilec upravljanja družbenih zadev in edini nosilec oblasti v Socialistični republiki Sloveniji. Delovno ljudstvo Slovenije samostojno izvršuje oblast in opravlja vse druge družbene zadeve neposredno in po organih samoupravljanja v delovnih organizacijah, r občinah in okrajih ter v Socialistični republiki Sloveniji, v Federativni socialistični repubUki Jugoslaviji pa tiste družbene zadeve, ki so jih sociali- stične republike Jugoslavije v ustavi Federativne socialistične republike Jugoslavije zaradi skupnih koristi določile kot pravice in dolžnosti federacije. Pravice in dolžnosti Socialistične repubUke Slovenije, ki jih izvršujejo njeni organi, določa ta ustava. 3. člen Ozemlje Socialistične republike Slovenije je sestavni'^del ozemlja Federativne socialistične republike Jugoslavije. Meje Socialistične republike Slovenije se ne morejo spre- minjati brez njene privolitve. 4. člen Socialistična republika Slovenija sodeluje z drugimi republi- kami Federativne socialistične republike Jugoslavije in razvija z njimi medsebojne odnose v duhu socialistične solidarnosti. V ta namen sodeluje z njimi pri skupnih akcijah, izmenjava izkuS- nje, sodeluje pri ustanavljanju delovnih organizacij ter uresničuje druge oblike sodelovanja na gospodarskem, političnem in kul- turnem področju ter na drugih področjih družbenega življenja. 7 5. člen Vsak državljan Socialistične republike Slovenije je hkrati državljan Federativne socialistične republike Jugoslavije. Ce Izgubi državljan Socialistične republike Slovenije držav- ljanstvo Federativne socialistične republike Jugoslavije, izgubi tudi državljanstvo Socialistične republike Slovenije. Državljanu Socialistične republike Slovenije, ki živi v Fede- rativni socialistični republiki Jugoslaviji, se ne more odvzeti državljanstvo Socialistične republike Slovenije. 6. člen Državljani drugih socialističnih republik Jugoslavije imajo na območju Socialistične republike Slovenije enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. 7. čle? Upravni in sodni akti in listine državnih organov ih poobla- ičenih zavodov in organizacij z območja drugih socialističnih republik Jugoslavije imajo v Socialistični republiki Sloveniji enako veljavo kot akti in listine organov, zavodov in organizacij i območja Socialistične republike Slovenije. 8. člen Občan ima pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in narodne kulture in svobodne rabe svojega jezika. Poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki izvršujejo družbeno službo, se vodi t slovenskem jeziku. Vsak ima pravico, da se v postopku pred organi in organi- zacijami iz drugega odstavka poslužuje svojega jezika in da ga org%, ki vodi postopek, v njegovem jeziku seznani z gradivom In svojim delom. Neznanje slovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi In uresničevanju njegovih pravic. Glede jezika v postopku pred organi in organizacijami iz drugega odstavka na narodnostno mešanih območjih se uporab- ljajo določbe 11. člena te ustave. 9. člen Pripadnikom drugih narodov Jugoslavije, ki živijo na ob- močju Socialistične republike Slovenije, zagotavlja Socialistična republika Slovenija pod pogoji, ki jih določa zakon, pravico do izobraževanja in kulturnega udejstvovanja v njihovem jeziku. 8 10. člen Narodnostnim manjšinam zagotavlja Socialistična republika Slovenija enakopravnost ter vsestranski razvoj in napredek. Narodnostnim manjšinam je zajamčena pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik, izražajo in razvijajo svojo kulturo in ustanavljajo ustanove, ki jim zagotavljajo te pravice. 11. člen Z zakonom določeni narodnostno mešani območji, na katerih živita poleg slovenskega prebivalstva tudi italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta dvojezični območji. Na narodnostno mešanih območjih sta oba jezika enako- pravna. Vsi prebivalci na teh območjih imajo enako pravico do uporabe svojega jezika v vsem javnem in družbenem življenju, v upravnih in sodnih postopkih ter izobraževanju. Javni napdsi, imena krajev, javni dokumenti in poslovanje upravnih ter sodnih organov je na teh območjih dvojezično. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj dvojezičnega in manjšinskega šolstva, tiska, radia in kultumo-prosvetne dejav- nosti na narodnostno mešanem območju in zagotavlja t ta namen potrebno pomoč. 12. člen Grb Socialistične republike Slovenije je polje, obdano z žit- nim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite črte, ki predstavljajo morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, ki predstavljajo Triglav; srednji stožec je višji, stranska dva sta pa enaka. 13. člen Zastava Socialistične republike Slovenije je belo-modro-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodo- ravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središča zvezde je v presečišču diagonal zastave. Gornji krak zvezde s^a do polovice bele barve, tako da imata spodnja kraka zvezdo ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. 14. člen Glavno mesto Socialistične republike Slovenije je LJubljana. II. POGLAVJE Temelji družbeno-ekonomske in politične ureditve v Socialistični republiki Sloveniji 15. člen Položaj, pravice in interesi delovnega človeka so osnova družbene in politične ureditve v Socialistični republiki Sloveniji. 16. člen Družbeno-ekonomski odnosi v SR Sloveniji temeljijo na svo- bodnem združenem delu človeka s produkcijskimi sredstvi in z drugimi sredstvi dela v družbeni lastnini ter na samoupravljanju delovnih ljudi v produkciji, pri delitvi družbenega proizvoda in T drugih medsebojnih odnosih v delovni organizaciji in družbeno- političnih skupnostih. - 17. člen Delo in uspehi dela so edina osnova in merilo za materialni In družbeni položaj človeka. Nihče si ne more, niti neposredno niti posredno, pridobivati materialne ali drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. 18. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva družbenega dela ter rudna in druga prirodna bogastva so družbena lastnina. ^ 19. člen Proizvod družbenega dela, ustvarjen v delovni organizaciji, se deli med delovno organizacijo in delovne ljudi posamično ter med družbeno skupnost po načelu delitve po delu. Da bi delitev ustvarjene vrednosti proizvoda družbenega dela zares ustrezala delu, določa družbena skupnost zanjo taka splošna merila, da gre pri delitvi delovni organizaciji in delov- nim ljudem delež, ki je sorazmeren produktivnosti dela delovne 10 organizacije in delovnih ljudi in odvisen od poslovnega uspeha delovne organizacije ter zagotavlja delovni organizaciji samosto- jen razvoj materialne osnove v skladu s splošnimi razmerami in potrebami družbene skupnosti. 20. člen Občani imajo lahko v skladu z načeli družbeno-ekonomskega sistema in po določbah ustave FSR Jugoslavije v lastnini zemlji- šča in delovna sredstva ter predmete, ki so namenjeni za osebno potrošnjo, rabo in za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb. Društva in druge družbene organizacije imajo lahko ob po- gojih, ki so določeni v zakonu, lastninsko pravico na nepremič- ninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skup- nih interesov njihovih članov in nalog organizacije. 1 21. člen Družbeno-politične skupnosti v SRS zagotavljajo v okviru svojih, z ustavo in zakoni določenih pravic, pogoje za kar najbolj ugoden gospodarski in družbeni razvoj, izenačujejo splošne po- goje za delo, za pridobivanje in doseganje dohodka po delu, določajo splošno delitev družbenega proizvoda, zagotavljajo materialna sredstva za razvoj gospodarstva in materialne osnove drugih dejavnosti, usmerjajo in uravnavajo razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti in skrbijo za uresničevanje drugih skup- nih interesov občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij v družbeno-ekonomskih odnosih. 22. člen Zaradi zagotovitve hitrejšega gospodarskega razvoja nezar dostno razvitih republik in krajev, ki je splošnega pomena za družbeno skupnost, sodeluje Socialistična republika Slovenija pri finan9iranju hitrejšega gospodarskega razvoja nezadostno razvitih republik in krajev. 23. člen' Občani izvršujejo politično oblast in upravljajo družbene zadeve neposredno ali pa po svojih delegatih, ki jih prosto volijo v organe upravljanja delovnih in drugih samoupravnih organiza- cij ter v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti, da odločajo o družbenih zadevah. 24. člen Družbeno-politične skupnosti v Socialistični republiki Slove- niji so občine in okraji 11 25. člen Samoupravljanje občanov v občini je politični temelj enot- nega družbeno-političnega sistema. Enotnost družbeno-političnega sistema v SRS je zagotovljena 8 pravicami in dolžnostmi vseh družbeno-političnih skupnosti ter z njihovimi- medsebojnimi v ustavi in zakonu določenimi raz- merji. 26. člen Najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja Tsake družbeno-politične skupnosti je skupščina v okviru pravic ki dolžnosti družbeno-politične skupnosti. Politično-izvršilne naloge skupščine izvršujejo njeni politič- no-izvršilni organi, kolikor jih ne opravlja skupščina sama. Upravni organi opravljajo upravne naloge v skladu s smernicami skupščine in njenih politično-izvršilnih organov. Člane občinske skupščine neposredno volijo državljani in delavci v delovnih organizacijah, člane drugih skupščin pa volijo občinske skupščine. Mandat članov skupščine traja štiri leta; vsako drugo leto se na novo voli polovica njenih članov. Občan ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana istega zbora Iste skupščine in ne za člana njenega politično-izvršilnega organa. 27. člen Naloge sodstva izvršujejo sodišča kot samostojni organi družbene skupnosti. 28. člen Delo državnih organov in drugih organizacij, ki izvršujejo Javna pooblastila, je javno. Način zagotovitve javnosti se določa r zakonom in statutom. 29. člen Javno funkcijo sme opravljati samo, komur jo zaupajo občani ali od njih izvoljeni organ. Vsak nosilec javne ali družbene funkcije mora zaupario mu funkcijo vestno izvrševati in je osebno odgovoren za izvrševanje fimkcije. Nosilec javne funkcije ima pravico odpovedati se funkciji in odpoved utemeljiti. 30. člen Državni organi ter zavodi in samoupravne organizacije, ki so Jim dana javna pooblastila, imajo samo tiste pravice, ki so'' določene z ustavo in zakonom. 12 / Vsak akt organa, zavoda aH organizacije iz prejšnjega od- stavka mora temeljiti na zakonu. 31. člen Na teh temeljih, ki izražajo položaj, pravice in interese de- lovnega človeka, so t ustavi FSR Jugoslavije določena načela družbeno^onomsk^ in političnega sistema ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki neposredno veljajo ki se uresničujejo v Socialistični republiki Sloveniji. 32. člen Pravice človeka in občana, samouprava delovnih in drugih samoupravnih organizacij ter samouprava družbeno-političnih skupnosti v Socialistični repubUki Sloveniji so nedotakljive bi uživajo sodno varstvo. III. POGLAVJE Samoupravljanje v gospodar- stvu in v družbenih službah 1. Skupne določbe 33. člen Delovni ljudje neposredno in samostojno opravljajo druž- bene zadeve v delovnih organizacijah in s svojim svobodnim delom razvijajo svojo osebnost, krepijo svoj materialni položaj in materialno osnovo družbe ter razvijajo gospodarske in druge družbene dejavnosti. Samoupravljanje delovnih ljudi v delovnih organizacijah ob- sega zlasti samostojno organiziranje proizvodnje oziroma drugih dejavnosti ter tako uporabo družbenih sredstev, ki zagotavlja doseganje najboljših uspehov za delovno organizacijo in družbeno skupnost z razvijanjem in večanjem produktivnosti dela, ^ono- mičnosti in rentabilnosti v poalorranju delovne organizacije, ter odločanje o uporabi družb ui^ proizvoda, Id jim pripada na podlagi dehtve po delu. 13 236. člen fc>amoupra«rljanje delovnih ljudi v delovnm organizacijah s« uresničuje v sldadu s splošnimi družbenimi interesi, ki so izra- ženi v ustavi, zakonih, družbenih planih in v drugih sklepih predstavniških organov družbeno-političnih skupnosti. Pri uresničevanju samoupravljanja so delovni ljudje odgo- vorni za svoje delo, za izpolnjevanje obvežnostl delovne organt sadje do družbene skupnosti ter za to, da organizacija posluje T skladu s splošnimi družbenimi interesi. m 35. člen Delovne organizacije so temeljne delovne skupnosti, v kate- rih delovni ljudje skupno opravljajo gospodarske dejavnosti aH družbene službe s proizvajalnimi in drugimi delovnimi sredstvi T družbeni lastnini. Gosi>odarske dejavnosti opravljajo podjetja in druge gospo- darske organizacije, dejavnosti na področjih izobraževanja, kul- ture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih služb pa zavodi in druge organizacije. 36. člen Delovno organizacijo vodijo člani delovnega kolektiva nepo- sredno in po organih upravljanja, ki jih sami volijo. V primerih, določenih z ustavo aH zakonom, sodelujejo pri vodstvu delovnih organizacij tudi predstavniki družbeno-ix>litič- nlh skupnosti ter zahiteresiranih občanov i« organizacij. 37. člen Organizacija dela in samoupravljanje v delovni organizaciji morata omogočati, da delavci v vseh stopnjah in oblikah skup- nega dela čim bolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela ta ekonomskega položaja, da so pa hkrati zagotovljeni najugod- nejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. Delovni kolektiv uresničuje samoupravljanje v notranji samoupravni enoti, z neposrednim odločanjem v delovni organi- zaciji, z referendumom, po delavskem svetu OBiroma temu ustrez- nem organu upravljanja ter po drugih organih upravljanja. Zadeve, o katerih odločajo delovni kolektivi neposredno, do- ločajo ustava, zakon in statut delovne organizacije 38. člen Pravica delovnega kolektiva do upravljanja delovne organi- zacije nastane^z dnevom, ko se konstituirajo njeni organi uprav- ljanja. 14 / 39. člen Delovni človek pridobi pravice in dolžnosti dana delovnega kolektiva z dnevom, ko nastopi delo. 40. člen Kolektivni organi upravljanja delovne oarganizadje se voJijo za dve leti; vsako leto se izvoli na novo polovica njlhovUi članov. Delovni kolektiv voli svoje predstavnike v organe upravljanja delovne organizacije z neposrednim in tajnim glasovanjem. Nihče ne more biti več kot dvakrat saporedoma izvoljen za člana istega kolektivnega organa upravljanje delovne organizacije. Organi upravljanja delovne organizacije so za svoje delo odgovorni delovnemu kolektivu in družbeni skupnosti. Ob pogojih in po postopku, ki jih določa zakon, delovni kolektiv lahko odpokliče člane organov upravljanja delovne orga- nizacije pred potekom mandatne dobe; predstavnika družbeno- politične skupnosti, zainteresiranih občanov oziroma organizacij v organih upravljanja delovne organizacije lahko i>o lastni po- budi ah na predlog delovne organizacije odpokliče pred potekom mandatne dobe volilno telo, ki ga je izvolilo. 41. člen Delovna organizacija ima svoj statut, ki ga sprejme delavski svet, potrdi pa delovni kolektiv. Statut urejuje v skladu z ustavo In zakoni zlasti organizacijo In poslovanje delovne organizacije; medsebojna razmerja delov- nih, ekonomskih in drugih enot; sestavo, pravice, dolžnosti in medsebojna razmerja organov upravljanja delovne organizacije in njenih notranjih samoupravnih enot ter delovne In druge pravice in obveznosti delavcev v delovni organizaciji. Z zakonom se lahko določi, da je za posamezne delovne organizacije potrebna potrditev statuta aH posameznih njegovih določb po organu družbeno-politične skupnosti. Delovna orgaimacija izdaja v skladu z ustavo, zakoni in s statutom tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo določena notranja razmerja v delovni organizaciji. Z zakonom se lahko predpiše obveznost delovnih organizacij, da morajo Izdati posar mezne splošne akte, in določi postopek pri izdaji takih aktov; izjemoma kadar to terjajo splošni Interesi, pa se lahko dajo pri- stojnim organom družbeno-političnih skupnosti glede Izdaje takih aktov določena pooblastila. Protiustaven je predpis in na podlagi njega izdani akt, s katerim se krši samoupravna pravica delovnih ljudi in delovnih organizacij, ki je zagotovljena z ustavo. 15 r / 42. člen DeJoTne organizacije se lahko združijo, razdelijo ah prenehajo ob pogojih in po postopiku, določenih % ustavo in zakonom. Ob pogo^ d(^oč«3lh I zakoiK>m, se notranja samoupraviut enota delovne organizacije, U Je sposobna samostojno opravljati svojo dejavnost, lahko osamosvoji t samostojno delovno orgar mzacijo. 43. člen Poslovanje delovnih organizacij Je javno. Kako se uveiljavlja Javnost poslovaz>Ja, se določi t zakonom in s statutom delovne organizacije. Državni organi imajo nasproti delovnim organizacijam samo tfaste pravice in dolžnosti, ki so določene s ustavo in zakonL 2. Samoupravljanje v gospodarstvu 44. člen Gospodarske organizacije v skladu z ustavo m zakoni poslih jejo samostojno, samostojno vstopajo v poslovna razmerja in samostojno določajo cene in druge pogoje za menjavo svojega blaga in storitev. Z občinskim statutom in z drugimi občinskimi predpisi se t skladu z zakonom urejajo položaj, organizacija in poslovanje komunalnih gospodan^^ organizacij, zlasti način ustanovitve, pravice in dolžnosti občine oziroma ustanovitelja, predmet poslo- vanja, način določanja cen za proizvode in storitve ter medse- bojne pravice in dolžnosti občine oziroma ustanovitelja ia komunalno gospodarske organizacije. Ce zaradi tega komunalna gospodarska organizacija ne more ustvariti zadostnega dohodka za opravljanje svoje dejavnosti, Je občina oziroma ustanovitelj dolžan pokriti razUko. 45. člen Organa upravljanja gospodarske organizacije so delavski svet, upravni odbor in direktor. V delovnih organizacijah z največ šest delavci opravlja naloge delavskega sveta in upravnega odbora delovni kolektiv neposred- no, v delovnih organizacijah, ki imajo največ 30 delavcev, pa opravlja naloge delavskega sveta ves delovni kolektiv. Z zakonom se izjemoma lahko določi, da sodelujejo v kolek- tivnih organih iz prvega odstavka ali v posebnem organu pri 16 / opravljanju in vodstvu posameznih vrst gospodarskih organi- sadj in njihovih združenj, katerih dejavnost ima pol^ gospodar- skega pomena Se širši družbeni pomen, tudi zastopn^ dru^ beno-politične skupnosti aH zastopniki neposrednih koristnikov. 46. člen Delovni kolektiv voU delavski svet gosx>odarske organizacije neposredno izmed svojih članov. 47.«len Delavski svet gospodarske organizacije voli izmed delavcev gospodarske organizacije njen upravni odbor. Najmanj i)olovica članov upravnega odbora mora biti izvo- ljena izmed delavcev, ki delajo neposredno v proizvodnji^oziroma v temeljni dejavnosti gosjKKiarske organizacije. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu In delovnemu kolektivu. 48. člen Delavski svet odloča o temeljnih vprašanjih gospodarske organizacije. Delavski svet sprejema statut in druge splošne akte; ^^re- jema gospodarski načrt in zaključni račun; odloča o temeljnem razi>olaganJu s sredstvi, o investicijah in o najemanju posojil; odloča o razdelitvi čistega dohodka; odloča o poslovnem sodelo- vanju in poslovnem združevanju z drugimi delovnimi organizaci- jami; določa delovni čas gospodarske organizacije ter opravlja druge z zakonOm in statutom določene zadeve. Delavski svet sklepa s pritrditvijo delovnega kolektiva o združitvi in razdelitvi gospodarsk^ organizacije, o osamosvojitvi notranjih samouprav- nih enot ter o drugih zadevah, ki Jih določa zakon ali' statut delovne organizacije. 49. člen Upravni odbor skrbi, da se izvršujejo sklepi delavskega sveta; skrbi za izvrševanje gospodarskega načrta in za pravilno poslo- vanje gospodarske organizacije ter sprejema v zvezi s tem po- trebne sklepe; odloča o razpolaganju s sredstvi gospodarske organizacije, kolikor ni to s statutom pridržano delavskemu svetu oziroma dano direktorju; odloča o razpisu mesta direktorja in postavlja vodilne uslužbence; odloča o ugovorih delavcev zoper odločbe direktorja, ki se tičejo njihovega delovnega razmerja, ter opravlja druge z zakonom oziroma s statutom določene zadeve. 17 50. člen Direktor gospodarske organizacije neposredno organizira de- lovni proces, vodi tekoče poslovanje gosi>odarske organizacije T skladu a .ajenim gospodarskim načrtom ter Izvršuje sklepe delavskega sveta in upravnega odbora. Direktor je samostojen v izvrševanju nalog, ki jili ima po ustavi, zakonu in statutu delovne organizacije, in je osebno odr govoren za izvrševanje t^ nalog. Direktor zastopa gospodarsko organizacijo v njenih pravnih razmerjih. Direktor je disciplinski starešina za delavce gospodarske organizacije. Direktor je po svojem položaju Član upravnega odbora. 51. člen Direktor je odgovoren za zakonitost dela gospodarske orga- nizacije. Direktor zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora oziroma delavskega sveta, če misU, da je nezakonit, mora pa sporno vprašanje nemudoma predložiti t odločitev pristojnemu občin- ^emu organu. Direktor zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora oziroma delavskega sveta, če misli, da je škodljiv za gospodarsko orga- nizacijo, ter zahteva, da upravni odbor oziroma delavski svet o stvari ponovno odloči Ce misli, da je tudi ponovna odločitev škodljiva, lahko zahteva, da o stvari odloči neposredno delovni kolektiv; 52. člen Direktorja gospodarske organizacije postavlja na podlagi Javnega razpisa delavski svet v soglasju s pristojnim organom družbeno-politične skupnosti in ga tudi razrešuje, kolikor ni z zveznim zakonom za posamezne vrste gospodarskih organizacij določen drugačen način postavitve. Direktor se postavlja za štiri leta in je lahko ponovno po- stavljen za direktorja. 53. člen Da bi se na podlagi družbenega dela organiziralo in pospe- ševalo sodelovanje kmetijskih in drugih proizvajalcev, ki delajo s svojimi sredstvi, povezovale te dejavnosti z družbenim soci- alističnim gospodarstvom in da bi se razširili socialistični druž- beni odnosi na t^ področjih, se .lahko ustanovijo zadruge kot delovne organizacije. 18 / Članstvo Individualnih proizvajalcev v zadrugah je pro- stovoljno. 54. člen Zadruge imajo praviloma enake organe upravljanja kot drt^ gospodarske organizacije. Člani zadruge, ki ni&o člani delovnega kolektiva zadruge, bnajo pravico, da sodelujejo pri vodstvu in upravljanju zadruge, kolikor gre za zadeve, ki se tičejo njihovega poslovnega sode- lovanja z zadrugo. Pravice članov zadruge pri upravljanju zadruge, organe ^ upravljanja, v katerih ti člani sodelujejo, pravice in dolžnosti ter način Izvolitve in odpoklic teh organov določa statut zadruge T skladu z zakonom. 3. Samoupravljanje v družbenih službah 55. člen Zavod, ki opravlja družbeno sliižbo, vodi delovni kolektiv neposredno In po svojih organih upravljanja, v katerih sodelur jejo v skladu % ustavo in zakonom tudi predstavniki družbenih političnih skupnosti ter zainteoresiranih občanov in organizacij. Zakon lahko določi, da imajo ustanovitelji zavodov na po- sameznih področjih javnih služb posebne pravice in dolžnosti glede vodstva, delovanja in financiranja zavoda. 56. člen Organi upravljanja zavoda so svet zavoda, upravni odbor In direktor. Zavodi imajo lahko v skladu z zakonom tudi posebne organe strokovnega vodstva, S statutom zavoda z manjšim številom članov delovnega kolektiva se lahko določi, da izvršuje pravice In dolžnosti uprav- nega odbora delovni kolektiv zavoda neposredno. 57. člen Svet zavoda sprejme statut In druge splošne akte zavoda, določa delovni program zavoda, razporeja sredstva zavoda in potrjuje njegov zaključni račun, voli direktorja zavoda, daje smernice in priporočila za delo zavoda ter sprejema druge sklepe, za katere to določajo zakon, akt o ustanovitvi zavoda In statut zavoda. Svet zavoda je za svoje delo odgovoren družbeni skupnosti 19 58. člen Svet zavckia sestavljajo člani, M jih imenuje ustanovitelj zavoda, člani, U jih t skladu z zakonom oziroma z ustanovitve- ndm aktom delegirajo določeni organi ali organizacije aH izvolijo na delu zavoda zainteresirani občani, ter člani, ki jih izvoU delovni kolektiv zavoda. Sestavo sveta zavoda določi v skladu z zakonom in z usta- novitvenim aktom statut zavoda. Nihče ne more biti hkrati član sveta več kot dveh zavodov. Delovni kolektiv lahko izvoli največ tretjino skupnega šte- vila članov sveta. 59. člen Člane upravnega odbora voU delovni kolektiv neposredno baned sebe. Z zakonom se za posamezne vrste zavodov določi, kdaj izvoli upravni odbor kot poseben organ in kdaj sestavljajo upravni odbor vsi člani delovnega kolektiva. Število članov upravnega odbora in način njihove izvolitve M določi s statutom zavoda. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren svetu zavoda in delovnemu kolektivu. 60. člen Upravni odbor zavoda predlaga svetu zavoda v sprejem statut, akte zavoda in finančni načrt zavoda ter v potrditev zaključni račun zavoda; skrbi, da se izvršujejo sklepi in smer- nice sveta zavoda; skrbi za izvrševanje delovnega programa zar voda in sprejema v zvezi s tem potrebne sklepe; postavlja vo- dilne uslužbence zavoda, če ni to s statutom pridržano svetu zavoda; odloča o razpolaganju s sredstvi zavoda, koUkor ni za to po statutu pristojen svet oziroma direktor zavoda; odloča o ugovorih delavcev zoper odločbe direktorja ter opravlja druge zadeve, določene z zakonom in statutom zavoda. 61. člen Direktor zavoda ima smiselno enake pravice in dolžnosti kot direktor gospodarske organizacije. Direktor zavoda je za svoje delo odgovoren svetu zavoda, delovnemu kolektivu zavoda in družbeni skupnosti. 62. člen Direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa zakon. Z zakonom se lahko določi, 20 / da se direktor posameznih vrst zavodov voJl aU postavlja na drug načanr Direktor se imenuje oziroma voli za Štiri leta, če ni v sta- tutu zavoda v skladu z zakonom določen krajši rok. Direktor je lahko ponovno imenovan oziroma izvoljen. Organ, ki je direktorja imenoval oziroma izvedli, ga pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko razreši pred potekom dobe^ za katero je bil direktor imenovan oziroma Izvoljen. 63. člen Zavod ustvarja sredstva, ki jih potrebuje za opravljanje svoje družbene dejavnosti, z zaračimavanjem storitev. Zavod samostojno določa ceno svojih storitev, če ni z za- konom drugače določeno. Z ustanovitvenim aktom se lahko predpiše, da zavod opravlja določene storitve brezplačno oziroma da sme ustanovitelj do- ločiti cene za vse ali za posamezne storitve zavoda. Ce zavod zaradi take določbe ali ukrepa ne more ustvariti zadostnih sred- stev za opravljanje svojih nalog in za materialni razvoj zavoda, je ustanovitelj dolžan pokriti primanjkljaj. 64. člen Zavodu, ki opravlja tako družbeno dejavnost, pri kateri nI mogoče zaračimavati storitev neposrednim koristnikom, daje ustanovitelj sredstva za c^ravljanje njegovih nalog, za nj^ov" materialni razvoj ter za osebni dohodek delavcev sorazmerno s uspehom dela zavoda pri zadovoljevanju splošnih družbenih potreb in potreb občanov, v skladu s pc^oji, ob katerih si ustvarjajo osebne dohodke delavcd v gospodarskih organizacijah. 65. člen V zavodih na področju prosvete in socialnega varstva sode- lujejo v vodstvu zavoda v skladu z zakonom: — v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih tudi učenci in njihovi starši oziroma študenti; — v socialnih zavodih za varstvo otrok tudi oskrbovanci in njihovi starši; — v drugih socialnih zavodih tudi oskrbovanci. Z zakonom se lahko določijo še drugi primeri sodelovanja neposrednih interesentov v vodstvu zavoda družbene službe. 66. člen Glede visokošolskih in drugih zavodov na področju pro- svete, kulture in znanosti lahko predpiše zakon v skladu z nap 21 Mi ustave tudi dnigačne oblike in nazive organov družbenega vodstva savoda, druga^hio mandatno dobo njihovih članov ter drugačen način njihove Izvolitve. 67. člen Učne načrta oziroma učne programe vzgojnih in izobraže- vaTnih zavodov if^rejemajo organi teh zavodov sami, kolikor al I zakonom določeno, da jih sprejemajo organi družbeno-poU' tlčnih skupnostL '4. Druga poiJročja samoupravljanja 68. člen Skladi družbeno-pohtU^iih skupnosti in drugi družbeni skladi, U M ustanovijo za financiranje družbenih nalog trajnejšega značaja na posameznih področjih, se upravljajo po načelih druž- ben^ upravljanja. Organe In način upravljanja sklada določa v skladu z za- konom statut sklada. 69. člen Socialno zavarovanje se organizira in izvaja po načelu, da zavarovanci sami upravljajo sredstva in službo socialnega za- varovanja. Samoupravo socialnega zavarovanja uresničujejo zavarovanci v okviru skupnosti socialnega zavarovanja kot svojih samouprav- nih organizacij. Skupnosti imajo kot svoje samoupravne organe skupščine socialnega zavarovanja. 70. člen Z zakonom se lahko določi, da se individualni proizvajalci obvezno združujejo ali da obvezno sodelujejo % določeno de- lovno organizacijo zaradi Izvrševanja melioracijskih del v nji- hovem skupnem interesu, zaradi boljšega izkoriščanja zemljišč, na katerih so taka dela izvršena, ali če to zahteva družbeni in- teres glede gojitve in izkoriščanja gozdov aH drugi posebni druž- beni interesi na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje. Pravice in dolžnosti članov obveznih skupnosti ter organe skupnosti določata zakon In statut skupnosti. 22 236. člen Stanovanjske hiše v družbeni lastnini neposredno upravljajo njihovi stanovalci po zborih stanovalcev in po hišnih svetih kot organi družbenega upravljanja na podlagi pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon. I 72. člen Delovni ljudje, ki delajo v državnih organih, društvih in v družbenih organizacijah, imajo pravico do udeležbe pri družbe- nem dohodku v sorazmerju i uspehom svojega dela pri zado- voljevanju družbenih potreb in v skladu s pt^oji, ob katerih dobivajo osebni dohodek delovni ljudje v proizvodnji. Samoupravne pravice delovnih ljudi v državnih organih, društvih in družbenih organizacijah glede udeležbe pri družbe- nem dohodku, delitve sredstev za osebne dohodke, odločanja o vprašanjih njihovih delovnih razmerij, in druge samoupravne pravice se v skladu s pogoji njihovega dela in naravo službe, ki jo opravljajo, določijo z zakonom ter s statutom ustreznega organa oziroma organizacije. , 5. Družbena odgovornost delovnih f organizacij in njihovih organov upravljanja ter nadzorstvo nad njimi 73. člen Delovne organizacije so dolžne upravljati proizvajalna in druga sreSstva gospodarsko smotrno, dolžne so nadomeščati iz ustvarjenega dohodka sredstva, ki so bila »porabljena pri oprav- ljanju dejavnosti delovne organizacije, razvijati materialno osno- vo svoje dejavnosti v skladu z možnostmi, ki jih daje ustvarjeni dohodek, ter izpolnjevati obveznosti nasproti družbi 74. člen Delovne organizacije so odgovorne družbeni skupnosti za zakonitost in gospodarsko smotrnost svojega poslovanja, za skladnost poslovanja z družbenimi plani družbeno-poUtičnih 23 / skupnosti ter^za skladnost poslovanja s splošno družbeno ko- ristjo. 75. člen Zakonitost poslovanja delovnih organizacij nadzorujejo i zakonom določeni državni organi. Pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo poslovanja »mejo ti organi zadržati ali razveljaviti nezakonite akte delovnih organizacij, izrekati kazni in odrejati druge ukrepe za odpravo nezakonitosti, ki jih določi zakon. 76. člen Gospodarsko smotrnost in zakonitost poslovanja delovnih organizacij ter skladnost njlhov^a poslovanja a družbenimi plani in s ^lošno družbeno koristjo nadzorujejo skupščine družbeno-političnih skupnosti neposredno ali po svojih organih družbenega nadzorstva. , Organi družben^a nadzorstva lahko dajejo delovnim orga- nizacijam priporočila in pripombe. Organi upravljanja delovnih organizacij so dolžni dati ta priporočila in pripombe delovnemu kolektivu v razpravo tn nato zavzeti do njih svoje stališče in ga sporočiti organom družbenega nadzorstva. 77. člen Organi upravljanja delovne organizacije so lahko ob pogojih In po postopku, ki so določeni v zakonu, razpuščenl, če je de- lovna organizacija hudo kršila zakon aH če' je s svojim poslo- vanjem znatno oškodovala družbene koristi. Gospodarska organizacija je lahko pod pc^ojl, ki so dolo- čeni v zakonu, odpravljraia, če ne more obnavljati družbenih sredstev za produkcijo in drugih delovnih sredstev ali izpolnje- vati drugih obveznosti, ki so določene z zakonom. Gospodarska organizacija je lahko postavljena pod prisilno upravo, kadar so podani pogoji za razpust organov upravljanja gospodarske organizacije ah za njeno odpravo. Z zakonom se lahko določi, da se delovna organizacija, ki opravlja družbeno službo, odpravi tudi v primeru, če preneha družbena potreba za njen nadaljnji obstoj ali če delovna orga- nizacija ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni z zakonom. 78. člen Določbe prejšnjih členov se smiselno uporabljajo tudi glede odgovornosti organov drugih oblik družbenega samoupravljanja. / 24 IV. POGLAVJE Samoupravljanje v občini in okraju a) Občina L Pravice in dolžnosti občine 19. člen Občina je temeljna družbeno politična skupnost. V občini občani neposredno in po organih družbenega sar moupravljanja svojih delovnih in drugih organizacijah ter društvih in po organih občine izvršujejo temeljno vsklajevanje Individualnih in splošnih družbenih interesov, vsklajujejo t okviru enotnega družbeno-ekonomskega sistema razvoj v občini, ustvarjajo pogoje za uresničevanje političnih in osebnih pravic občanov ter za uresničevanje družbenega samoupravljanja ter odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za njihovo živ- ljenje in delo ter za gospodarski, kulturni, komunalid, zdrav- stveni in socialni razvoj občine, zlasti pa: — ustvarjajo družbene in materialne pogoje za razvoj pro- duktivnih sil, gospodarskih in drugih dejavnosti ter za delo, zaposlovanje in povečevanje produktivnosti dela; — vsklajujejo razvoj gospodarstva in razvoj drugih dejav- nosti; — uresničujejo čim popolnejše uveljavljanje načela delitve po delu; — odločajo o sreilstvih, ki v okviru delitve družbenega do- hodka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb t občini; odločajo o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni razvoj, s katerimi občina samostojno razpolaga; — urejajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za gospo- darsko, kulturno in družbeno življenje in razvoj v občini, ter način uix)rabe zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v splošni rabi; — skrbijo, da se zemljišča kot dobrina splošnega družbe- nega pomena izkoriščajo v skladu s splošnimi, z zakonom dolo- čenimi interesi; 25 — zagotavljajo materialne ia druge pogoje za zadovolje- vanje svojih poti^b in za stalno zboljševanje svojih splošnih življenjskih pogojev, posebno na področju vzgoje in izobraže- vanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, rehabilitacije, sta- novanj ter komimahiih in drugih družbenih služb; uresničujejo svojo pravico in dolžnost do osnovnega šolskega izobraževanja; ustanavljajo go<^odarske organizacije ter organizirajo komu- nalne in druge družbene službe; vsklajujejo razvoj naselij; — opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem i družbeno lastnino v občini; — organizirajo in varujejo osebno varnost in varnost pre- moženja ter javni red in mir; — zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov in drugih predpisov ter varujejo z^onitost v občini. V občini opravljajo občani tudi druge zadeve, ki so zanje skupnega pomena, razen tistih, ki Jih v skladu z ustavo in i zakoni opravljajo po delegacijah občine v širših družbeno-poli- tičnih skupnostih. 80. člen Pravice in dolžnosti občine so določene z ustavo, zakoni, s statutom in i drugimi splošnimi akti občine, v skladu z nje- nimi ftmkdijami, ki so določene z ustavo. Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina ta njeni organi, krajevne skupnosti ter občani na zborih občanov in v drugih oblikah neposrednega sodelovanja pri opravljanju skupnih družbenih zadev. 81. člen Občina se ustanovi za območje, ki je povezano s skupnimi interesi in na katerem obstoje pogoji za samostojno opravljanje nalog občine, za njen gospodarski razvoj in za razvijanje druž- benega samoupravljanja. V večjih mestih se lahko ustanovi več občin. Občina se ustanovi ali odpravi z zakonom po poprejšnjem zaslišanju občanov prizadetega območja. Posamezno naselje se lahko z zakonom izloči iz ene občine in vključi v drugo občino, če so se za to izjavili, občani v naselju z referendiunom in če s tem soglaša skupščina tiste občine, v katero naj se naselje vključi. 82. člen Vsak državljan Federativne socialistične republike Jugosla- vije, ki ima stalno prebivališče v občini, je občan te občine in 34 Ima v njej pravice In dolžnosti, ki so i iistavo in zakoni ter s statutom te občine določene kot pravice in dolžnosti njenih občanov. 83. člen Delo občinskih organov in organov družbenega samouprav- ljanja v občini je javno. Način zagotavljanja javnosti se določi z zakonom in s sta- tutom občine. 84. člen Pri uresničevanju svojih nalog občine med seboj sodelujejo in v ta namen ustanavljajo skupne organe in organizacije, zdru- žujejo sredstva, izmenjujejo izkušnje, organizirajo skupne akcije In druge oblike medsebojne pomoči In sodelovanja, 85. člen Z zakonom se lahko določijo posebne pravice in dolžnosti r^ubUških organov, da se zagotovi Izvrševanje republiških predpisov. Z zakonom se lahko predpiše, da so občine dolžne ustano- viti določene organe za nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov In drugih predpisov oziroma organe za opravljanje upravnih zadev iz pristojnosti občine, ki so splošnega pomena za Soci- alistično republiko Slovenijo._ 86. člen Občina v okviru enotnega družbeno-ekonomskega sistema in enotnega sistema delitve družbenega dohodka v Federativni so- cialistični republiki Jugoslaviji samostojno določa svoje dohodke za opravljanje svojih nalog. Občinam, ki ne morajo s svojimi sredstvi same financirati izvrševanja svojih nalog in delo družbenih služb, zagotovi So- .cialistična republika Slovenija iz svojih dohodkov dopolnilna sredstva za financiranje neogibno potrebnih služb v skladu s svojimi obveznostmi, določenimi v ustavi, ter na podlagi meril» določenih v zakonu. In sicer tako, da bo zagotovljena zaintere- siranost občine za racionalno uporabo teh sredste*- ter omo- gočeno delovanje teh služb in njihov nadaljnji razvoj. 87. člen Občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi In jih v skladu 8 svojimi potrebami razporeja v svoj proračun in v svoje sklade. 27 Občina mora svojimi sredstvi v prvi vrsti zagotoviti ia- rSevanje svojili i ustavo in zakoni določenih temeljnih nalog. Sredstva, ki jfii nameni občina za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, se uporabljajo za razširitev materialne osnove občine ki delovnih Oirganizacij v skladu s enotnimi načeli kre- ditna sistema. Z zakonom se lahko predpiše, da morajo občine ustanoviti tloločene sklade za financiranje družbenifa dejavnosti ali drugih družbenih potreb. 88. člen Občina upravlja vse stvari v splošni rahd in drugo družbeno premoženje, kolikor ga ne upravljajo delovne in druge organlr sadje v občini ail širše družbeno-politične skupnosti 89. člen Občina načrtno usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva In drugih družbenih dejavnosti na svojem območju i družbenim planom, i. drugimi ukrepi in materialnimi intervendjaml ter i določanjem ustrezne kreditne poUtike v občini. Z družbenim planom občine se v skladu % družbenimi plani ilrših družbeno političnih skupnosti: — usmerja in vi^ajuje razvoj produktivnih sU in družbenih shižb ter zaposlovanje; — določijo sredstva občine in Izvrši njihova temeljna ra» deUtev; — določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja vsklajevanje dohodkov delovnih organlzadj in pKDsameznikov z uspehi nji- hovega dela; ^ — vsklajuje osebna potrošnja občanov in skupna potrošnja s produkcijo, dohodkom in s produktivnostjo dela; — določijo drugi ukrepi za razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju občine. 90. člen Občina ima svoj statut, ki ga samostojno sprejme občinska skupščina. S statutom občine se v skladu s ustavo in zakoni določijo samoupravne pravice in dolžnosti občine in način njihovega izvrševanja; urejajo odnosi med občani, delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju skupnih občinskih zadev; določi način zagotovitve javnosti dela organov, zavodov in organizacij občini; določijo pravice občanov ter delovnih in drugih sar mostojnih organizacij glede družbenih skladov, družbenih služb, 28 uporabe družbenili sredstev t aplo&ol r«bi In drugih druS}enai sredstev, s katerimi razpol£«a občina; določijo organissacij« Id delo organov občine ter oblike in mčini neposredne samoupraT* občanov; določijo načela za organizacijo in delo krajevnih Aup- nosti in urejajo druga vprašanja v zvezi s opravljanjem skupnfii družbenih zadev v občinski skupnosti. Občinski statut se sprejme z večino glasov vseh članov vsar kega zbora občinske skupščine. 2 Organizacija občinske samouprave 91. člen Občinska skupščina je mijvlšji organ oblasti in organ drut- benega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor de- k>vnih organizacij. število članov zborov občinske skupščine določi statut. 92. člen Člani občinske skupščine se volijo neposredno s tajnim glar sovanjem. V občinski zbor lahko vohjo in so lahko izvoljeni občani, ki stalno prebivajo v občini. V zbor delovnih organizacij lahko volijo in so lahko izvo- ljeni delavci v delovnih organizacijah z območja občine ter in- dividualni kmetijski proizvajalci in zasebni obrtniki z območja občine, ki so člani kmetijske zadnje oziroma člani zbornice. V zbor delovnih organizacij so lahko izvoljeni tudi člani organov upravljanja družbenih organizacij in strokovnih zdru- ženj, ob pogojih, določenih v zakonu, pa tudi druge osebe, ki se kot družbeni delavci aktivno ukvarjajo z vprašanji s po- dročja zbora delovnih organizacij. V občinsko skupščino lahko voU in je voljen samo, kdor ima splošno volilno pravico. 93. člen / Mandat članov občinske skupščine traja štiri leta. Vsako drugo leto se polovica članov občinske skupščine na novo izvoli. Ob splošnih volitvah vseh članov občinske skupščine aU vseh članov posameznega zbora določi občinska skupščina na 29 svojem prvem' sestanku, katerim_ članom traja prva mandatna doba dve leti. Volitve za mesta članov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje en mesec pred po- tekom mandata. Prejšnjim članom občinske skupščine preneha mandat z dnevom, ko so verificirani mandati na novo izvoljenim članom. 94. člen Skupščina Socialistična republike Slovenije lahko razpiše splošne volitve vs^ članov občinskih skupščin v Socialistični repubUki Sloveniji ali na delu njenega območja. Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko zaradi ia- rednih razmer podaljša mandat članom občinskih skupščin. Občinska sikupščina lahko v soglasju s Skupščino SRS za- radi izrednih razmer podaljša mandat svojim članom za največ eno leto. V takem primeru se članom občinske skupščine, ki so pii i^lošnih volitvah izvoljeni namesto tistih članov, ki jim ja bdi podaljšan m^dat, skrajša mandatna doba za toliko časa, za kolikor je bil prejšnjim članom podaljšan mandat. 95. člen Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko razpusti občinsko skupščino ah njen zbor, če je njeno delo v očitnem nasprotju a ustavo ali zakoni. V takem primeru morajo biti najjKDzneje v sedmih dneh razpisane voUtve v novo skupščino oziroma v njen zbor. Ce je razpuščena celotna občinska skup- ščina, opravlja do izvohtve nove skupščine tekoče naloge ob- činske skupščine začasni občinski odbor, ki ga imenuje Izvršni svet izmed občanov in delovnih ljudi v delovnih organizacijah na območju občine. 96. člen Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbocr občinske skupščine. Nihče ne more biti hkrati član dveh zborov iste občinske skupščine. Član občinske skupščine ne more biti hkrati uslužbenec ob- činske uprave ali sodnik občinsk^a sodišča. Član občinske skupščine, ki je bil izvoljen za člana okrajne skupščine, obdrži mandat člana občinske skupščine. Ne glede na določbo prvega odstavka je v naslednji mandatni dobi lahko ponovno izvoljen za člana občinske skupščine, vendar v drugi mandatni dobi ne more bili ponovno izvoljen v okrajno skup- ščino. 30 97. člen Člani občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti t skupščini odgovorni občanom in občinski skupščini. Volivci lahko odpokličejo člana občinske skupščine pred potekom časa, za katerega je bdi izvoljen, po postopku, ki je določen z zakonom. 98. člen Članu občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa,, za katerega^je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če Je odpoklican, če i^rejme občinska skupščina njegovo odpoved mandatu, če sprejme službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča, če Je obsojen na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev aH na hujšo kazen, ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja. Članu občinskega zbora preneha mandat tudi takrat, če se za stalno izseli iz občine, članu zbora delovnih organizacij pa tudi takrat, če mu na področju, za katero je bil izvoljen, pre- neha delovno ali drugo razmerje oziroma fimkcija, na podlagi katere je bil Izvoljen v zbor delovnih organizacij. 99. člen Dolžnost člana občinske skupščine je častna družbena funkcija. Člani občinske skupščine imajo pravico do povračila de- janskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje fimkcije v občinski skux>ščini. S statutom občine se lahko določi, da pripada članu občin- ske skupščine, ki opravlja stalno fimkcijo v občinski skupščini, njegovemu delu primerna stalna mesečna nagrada. 100. člen Pravice in dolžnosti članov občinske skupščine se določijo s statutom občine. 101. člen Član občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovor- nost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kažnovan za glasovanje ali izraženo mnenje v občinski skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno članu občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postoi>ek; če zbor nI zbran, da privolitev v statutu določeni organ skupščine proti poznejši potrditvi zbora, ki mu član pripada. Privolitev ni po- 31 / trebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero Je preiskovalni zapor obvezen, aH te Je bH član občinske skupščine zaloten pri kazni- vem dejanju, la katero Je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta aH hujša kazen. 102. člen Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega po- dročja na sejah svojih zborov, po svetih »in komisijah ter po organih občinske uprave. Samo na seji voH občinska skupščina »svoje organe, spre- jema statut občine, družbeni načrt, program razvoja občine in občinski proračun, urbanistični načrt, ustanavlja delovne orga- nizacije in občinske sklade, sprejema odloke in opravlja drug« zadeve splošnega pomena za občim, za katere to določi zakon aM statut občine. Občinska skupščina kot splošni družbeno-poHtlčni zbor ob- čine obravnava s predstavniki družbeno-poHtičnlh organizacij te I drughni predstavniki javnosti v občini vprašanja, ki so sploš- nega pomena aa občinsko skupix)st. 103. člen Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno. Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanj^ iz delovnega področja občinske skupščine. S statutom se lahko določijo vprašanja, o katerih zbora občinske skupščine odločata na ločenih sejah. Delo zborov občinske skupščine se uredi z občinskim sta- tutom. 104. člen Preden sprejme občinska skupščina statut' občine, družbeni plan, program razvoja občine, urbanistični načrt in občinski proračim, Jih da v Javno razpravo. Z občinskim statutom se lahko predpiše, da Je treba nave- dene akte predložiti občanom, da se izjavijo glede njih z refe- rendtmiom aH na kakšen drug način. ' 105. člen Občinska skupščina izvoU izmed sebe predsednika. Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje skup- ščine, predstavlja občinsko skupščino ter zastopa v premoženj- sko-pravnih razmerjih občino kot pravno osebo. 32 Predsednik občinske skupščine skrbi za Izvrševanje ^epov občinske skupščine, vsklajuje delo njenih orgar^v ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in 'opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom ali jih določi občinska skupščina. 106. člen Sveti so politično-izvršilni organi občine in teritorialni organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustar novljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini. Sveti občinske skupščine skrbe za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen po- men za delovne in druge organizacije na ustreznem področju, usmerjajo delo upravnih organov.in nadzorujejo njihovo delo ter določajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih spre- jema občinska skupščina. Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge družbene organizacije, in člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov in izmed drugih oseb. Mandat članov svetov občinske skupščine traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dve mandatni dobi zapored član istega sveta občinske skupščine. 107. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja Ima lahko občinska skupščina stalne ali začasne komisije; ko- misije občinske skupščine se ustanove z občinskim statutom ali s posebnim odlokom občinske skupščine. V občinski skupščini se ustanovi skupščinska komisija, ki javno obravnava in pripravlja predloge za izvolitev oziroma Imenovanje javnih fimkcionarjev ter obravnava druga kadrovska vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine. Sestava komisije in način njenega poslovanja se določita s statutom občine. 108. člen Občinski* upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrečno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno- političnih skupiK)sti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe. 33 Občinslkl upravni organi opravljajo zadeve s svojega delov- nega področja^g^amostojno na podlagi zakonov in drugih pred- pisov ter po smernicah občinske skupščine In njenih svetov. Za svoje deilo so odgovorni občinski skupščini in občinskim svetom. Občinski upravni organi se določijo z občinskim statutom. Občini upni?! načeiuje tajnik občini skupščine, ki j« odgovoren sa svoje delo občinski skupščini in njenemu pred- sedniku. Tajnik občinske aikupščine se Imenuje za štiri leta in Je po izteka tega roka kihko ponovno imenovan na ta položaj. 109. člen Občinska skupščina in njeni organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil. Odloke lahko izdaja samo občinska skupščina. Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini 110. člen Občinska skupščina samostojno iireja s predpisi zadeve lo- kalnega značaja, ki imajo splošen pomen za gospodarski, ko- mimalnl, kulturni in socialni razvoj občine, druge zadeve pa urejajo občinska skupščina in njeni organi s predpisi, kolikor so za to pooblaščeni z zakonom. Zadeve, ki se urejajo z republiškimi zakoni, razen zadev tz 134. člena te ustave, lahko občinska skupščina samostojno ureja s svojimi predpisi, dokler ni izdan republiški zakon. 111. člen V krajevni skupnosti, ki jo v soglasju z občinsko skupščino ustanovijo občani v naselju aH v delu naselja, kot svojo samo- upravno teritorialno skupnost, organizirajo občani komunahie, stanovanjske, gosix)darske, sociaUie, zdravstvene, kulturne, pro- svetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zado- voljevanja svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselja. Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospo- darstva in strokovno pomaga hišnim svetom hi občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš. 34 Krajevna skupnost opravlja neposredni družbeni nadzor nad poslovanjem trgovskih in gostinskih gospodarskih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti oskrbujejo potrošnike. Za uresničevanje svojih nalog krajevna i^pnost lahko t skladu z zakonom ustanavlja servisne in delovne organizacije. Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da izda predpis ali drug splošni akt. 112. člen Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut, ki ga sprejme krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih daje občina, in s sredstvi, ki jih dajo občani in delovne organi- zacije v naselju. Viri sredstev, ki jih daje občina krajevnim skupnostim, se v skladu z zakonom določijo z občinskim sta- tutom. Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi. 113. člen Na svojih zborih občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, pa tudi za življenje in delo v občini in v širših družbeno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali z zakonom, neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s statutom občine. Na zborih občanov poročajo člani občinske skupščine o delu občinske skupščine. Organi družbenega samoupravljanja na območju občine morajo zboru občanov poročati o svojem delu in dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva. Zbor občanov lahko skUče občinska skupščina oziroma njen predsednik, organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni oi^ gan Socialistične zveze delovnega ljudstva ali določeno število občanov. Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo obravna- vati sklepe in predloge zborov občanov in jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov. Zbori občanov se sklicujejo za območja, ki se določijo z občinskim statutom. Na zborih občanov lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora občanov, odločajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volilno pravico. 35 114.člen Na občinskem referenditmu občani neposredno odločajo o skupnih vpraSanjih, M Imajo i>ome(n za posamezen kraj aH za občino kot celoto. Občinski referendima se lahko izvrši zato, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela,-ali pa zato, da se izjavijo o predlogu odloka oziroma sklepa vnaprej, preden ga je i^rejela. Z zakonom aH i občinskim statutom se lahko predpiše, katere zadeve morajo biti predložene občanom, da o njih odlo- čijo na referendumu. Z občinskim statutom se lahko predpiše, kdaj je občinska skupščina dolžna razpisati referendum na zahtevo občanov aH njihovih organizacij. Odločitev, ki jo sprejmejo občani na občinskem referendu- mu, je za občinsko skupščino obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referendimia izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. 115. člen Referendum razpisuje občinska skupščina. Na referendimiu se glasuje neposredno in tajno. Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, Ce je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovaH. 3. Mestni svet 116. člen N Ce je območje mesta razdeljeno na več občin, se ustanovi zanje mestni svet. Mestni svet vsklajuje delo občin na območju mesta v za- devah urbanistične izgradnje in ureditve mesta, prometa, komu- nalnih in drugih služb, ki so skupnega pomena za mesto, ter s svojimi predpisi ureja vprašanja skupnega pomena za mesto, za katera je tako določeno z zakonom ali s statutom mest- nega sveta. Mestni svet ima za opravljanje svojih nalog sredstva, ki so mu jih dolžne zagotoviti občine na območju mesta na podlagi zakona in statuta mestnega sveta. Mestni svet sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanj občinske skupščine izmed svojih članov, izwl^«iih na območju mesta. 36 Mestni svet ima svoj statut, s katerim se določijo sestav mestnega sveta, njegove naloge in način njegovega financiranja ter druga vprašanja, ki se tičejo njegovega dela. Mestni svet sprejme statut po poprejšnji obravnavi v skup- ščinah občin na območju mesta z večino glasov vseh članov mestnega sveta. Statut mestnega sveta velja, ko ga potrdi večina skupščin občin na območju mesta. b) Okraj I Pravice in dolžnosti okraja 117. člen Okraj je družbeno-politična skupnost za opravljanje zadev, ki imajo skupen pomen za območje več občin. Okraj opravlja zadeve, ki so določene s to ustavo in z za- koni, ter naloge, ki mu jih poverijo v izvrševanje občine na njegovem območju. 118. člen Okraj organizira strokovno in drugo pomoč za občine pri opravljanju njihovih nalog, skrbi za zakonitost dela občinskih organov, ustanavlja zavode in organizira službe, ki so skupnega pomena za okmj, izdaja predpise ter izvršuje zakone in druge predpise, kolikor je za to z zakonom pooblaščen. Občine na območju okraja lahko pooblastijo okraj za oprav- ljanje posameznih svojih nalog, ne morejo pa prenašati zadev iz svoje pristojnosti v pristojnost okraja. Skupščina SRS lahko predpiše okrajem, da morajo oprav- ljati posamezne zadeve, ki so skupnega pomena za občine, 119. člen Okraj se ustanovi' ali odpravi oziroma spremeni njegovo območje z zakonom na podlagi poprejšnjega mnenja skupščin prizadetih občin, 120. člen Okraj ima za opravljanje svojih nalog lastne dohodke, ki se določijo z zakonom. Občine zagotavljajo okraju sredstva za opravljanje nalof; ki mu jih poverijo. 37 Okraj samoi^tojno gospodari s svojimi sredstvi in jih v ridadu s svojimi potrebami razporeja v svoj proračun in v svoje sklade. 121. člen Okraj ima svoj statut, ki ga sprejme okrajna skupščina po poprejšnji obravnavi predloga statuta v občinskih skupščinah. S statutom se v skladu z ustavo in zakoni določijo naloge okraja, organizacija in delo okrajnih organov, pogoji za usta- navljanje organizacij in služb za opravljanje skupnih nalog občin ter pravice in dolžnosti občin nasproti tem organizacijam ozi- roma službam, razmerja med okrajem in občinanai ter druga vprašanja, ki so pomembna za okraj. 2 Organizacija okraja 122. člen Okrajna skupščina je najvišji organ oblasti in organ druž- benega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti okraja. Okrajno skupščino sestavljajo člani, ki jih izmed sebe izvo- hjo zbori občinskih skupščin po načelu sorazmernega zastopstva občin v skladu z določbami zakona. Člani okrajne skupščine se volijo za štiri leta. Vsako drugo leto izvolijo občinske skupščine na novo polovico članov okrajne skupščine. Ob prvi izvolitvi vseh članov okrajne skupščine do- loči vsaka občinska skupščina, kateri člani so za prvo mandatno dobo izvoljeni za dve leti. Glede podaljšanja mandata članom okrajnih skupščin, glede razpusta okrajne skupščine in razpisa volitev v okrajno skup- ščino se smiselno uporabljajo določbe ustave glede občinskih skupščin. 123. člen / Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v okrajno skupščino. Član okrajne skupščine ne more biti hkrati uslužbenec okrajne uprave ali sodnik okrajnega sodišča. 124 člen Okrajna skupščina opravlja svoje delo na svojih sejah, po svptih in komisijah ter po organih okrajne uprave. 38 Glede dela okrajne skupščine, predsednika skupščine ter glede organizacije in dela svetov, komisij in uprave se primemo uporabljajo določbe te ustave, ki veljajo za občinsko skupščina Okrajne svete sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje ustrezni občinski sveti, in člani, ki jih imenuje okrajna skup- ščina izmed svojih članov in izmed drugih oseb. V. POGLAVJE Pravice in dolžnosti Sociali- stične republike Slovenije 125. člen Uresničujoč svoje suverene pravice delovno ljudstvo Sociali- stične republike Slovenije samostojno ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva in organiziranje družbenih služb, določa notranjo ureditev republike, ureja družbeno-ekonomske in druge odnose v republiki, usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, zagotavlja uveljavljanje pravic občanov in zakoni- tosti ter odloča o vseh drugih vprašanjih, ki so skupnega po- mena za politično, gospodarsko, kulturno in socialno življenje in razvoj v republiki. 126. člen Socialistična republika: — ustvarja pogoje za uresničevanje družbenega samouprav- ljanja, svoboščin in pravic državljanov in zakonitosti; -7- varuje družbeno in politično ureditev; varuje samoupravo delovnih organizacij, občin in okrajev ter osebne pravice človeka in državljana; ' — usmerja in vsklajuje gospodarski razvoj in razvoj drugih področij družbenega življenja; — zagotavlja in razvija materialne in druge splošne pogoje za razvoj gospodarstva v republiki; — skrbi za smotrno urbanistično urejanje v republiki; 39 — določa kreditno politiko Socialistične republike Slovenije; usmerja delovar^e kreditnega in bančnega sistema, zavarovalni- štva in hranilništva; — skrbi za razvoj znanosti in za koordinacijo znanstvenega bi raziskovalnega dela; — skrbi za razvoj visokega, dvojezičnega, manjšinskega in posebnega šolstva ter za enotnost- sistema in za napredek šolstva bi izobraževanja v republiki; — skrbi za razvoj kulture; pospešuje in podpira kulturna pri- zadevanja slovenskega naroda; — skrbi za razvoj narodnih manjšin in za varstvo njihovih pravic; — skrbi za razvoj zdravstvene službe v republiki; izvaja zdravstvene ukrepe, ki so splošnega pomena za republiko; — skrbi za razvoj službe in sredstev informacij; —^^ na področju družbenih služb ustanavlja zavode, ki imajo i^lošen pomen za republiko, oziroma sodeluje pri ustanavljanju takih zavodov; — organizira republiške organe ter strokovne službe, ki imajo splošen pomen za republiko; — skrbi za to, da delujejo organi oblasti v občinah in okrajih; — ureja v mejah republiške pristojnosti z zakoni in drugimi predpisi vprašanja, ki imajo splošen pomen za Socialistično re- publiko Slovenijo; — izvršuje naloge sodstva v mejah republiške pristojnosti in ureja organizacijo pravosodja v republiki; — skrbi za to, da sta zagotovljena javni red in mir v re- publiki; — skrbi za skladnost pravnega sistema na območju Sociali- stične republike Slovenije; varuje ustavnost in zakonitost; — opravlja druge, z ustavo določene zadeve. Pravice in dolžnosti Socialistične republike Slovenije iz prejš- njega odstavka izvršujejo republiški organi v mejah pristojnosti, ki so jim določene s to ustavo in z zakoni. 127. člen Socialistična republika Slovenija načrtno usmerja in vskla- juje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v Sloveniji z republiškimi družbenimi plani in programi, z zakoni in drugimi predpisi, s smotrnim razporejanjem in namensko upo- rabo svojih sredstev, s sodelovanjem z občinami, okraji in delov- nimi organizacijami pri razširjanju materialne podlage in z ustvar- janjem drugih splošnih pogojev za razvoj, z usmerjanjem kredit- 40 nih in drugih finančnih gibanj ter z ekonomskimi intervencijami na tržišču. 128. člen Z republiškim družbenim planom se določajo materialna raz- merja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za razvoj gospodarstva, ter materialne osnove za druge družbene dejavnosti v republiki, vsklajuje.aktivnost in razvoj posameznih področij, ustvarjajo po- goji za čim bolj dosledno uporabo načela delitve dohodka po delu ter določajo načela za usmerjanj^ republiških sredstev, ki so po- trebna za predvideni razvoj; z republiškim družbenim planom se lahko določijo tudi posamezni splošno pomembni objekti, katerih izgradnjo bo republika financirala oziroma bo pri njihovi izgrad- nji sodelovala s svojimi sredstvi. Z republiškim družbenim planom se ne sme posegati v samo- upravne pravice delovnih organizacij in družbeno-političnih skup- nosti. Z republiškim družbenim planom se ne morejo spreminjati zakoni. 129. člen Za izvrševanje svojih nalog razpolaga Socialistična republika Slovenija s sredstvi, ki ji pripadajo iz deleža na skupnem družbe- nem dohodku, ustvarjenem na območju republike, ter s sredstvi iz drugih virov, ki se določijo z zakonom. Socialistična republika Slovenija v okviru enotnega družbe- no-ekonomskega sistema in sistema delitve družbenega dohodka Federativne socialistične republike Jugoslavije samostojno določa svoj delež na skupnem družbenem dohodku Slovenije, upoštevaje z ustavo in zakoni določene pravice in dolžnosti delovnih ljudi ter pravice in dolžnosti delovnih organizacij, občin, okrajev in fede- racije. 130. člen Svoja sredstva Socialistična republika Slovenija samostojno razporeja na republiški proračun in republiške sklade. Sredstva, ki jih nameni SR Slovenija za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, se morajo uporabljati v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema.* ^ 131. člen Z republiškim proračunom razporeja Socialistična republika Slovenija sredstva za izvrševanje svojih nalog, razen tistih, ki M financirajo neposredno iz republiških skladov, zlasti: — za financiranje republiških organov; 41 — za dotacije zavodom, ki jih ustanovi Socialistična repu- blika Slovenija, In organizacijam, ki delujejo na območju vse republike; — za dotacijo republiškim skladom; — za dotacijo občinam, ki ne morejo same zagotoviti zadost- nih sredstev za delovanje neogibno potrebnih upravnih in družbe- nih služb v občini. 132, člen Za sistematično financiranje republiških nalog na posameznih področjih družbenega življenja ima lahko Socialistična republika Slovenija svoja sklade. Skladi se ustanovijo in odpravijo z zakonom. Sredstva skladov se dajejo praviloma v obliki kreditov. Organi upravljanja skladov samostojno razpolagajo s sred- stvi skladov, skladno s smernicami, ki jih določi Skupščina Socialistične republike Slovenije. 133, člen Zadeve, ki imajo splošen pomen za republiko, ureja Sociali- stična republika Slovenija v okviru republiške pristojnosti z za- konom. Republika lahko s splošnim zakonom določi splošna načela za občinske skupščine za ureditev vprašanj na področjih, ki jih po tej ustavi samostojno urejajo občine, kadar je zaradi splošnih koristi potrebno, da so posamezna področja oziroma vprašanja urejena v celotni republiki po enotnih načelih. ^ Splošni zakon se ne more neposredno uporabljati. Republiški politi0no-izvršilni in upravni organi ne morejo izdajati predpisov za izvrševanje splošnega zakona. 134, člen Samo z zakonom se urejajo zadeve, ki se tičejo: — ustanovitve ali odprave občine ali okraja ter določanja in spreminjanja območij občin in okrajev; — republiškega državljanstva; — republiškega referenduma; — amnestije in pomilostitve; — republiških praznikov; — volitev in odpoklica poslancev Skupščine Socialistične re- publike Slovenije ter članov občinskih in okrajnih skupščin; — organizacije republiških organov in strokovnih služb; — organizacije pravosodja v republiki, organizacije in dela Vrhovnega sodišča SR Slovenije in drugih republiških sodišč; 42 — načel o organizaciji in delovanju državne uprave v repub- liki; , — visokošolskih zavodov in njihovih združenj, organizacije in delovanja šol za splošno izobraževanje, strokovnih šol, dvojezič- nih, manjšinskih in posebnih šol ter enotnosti sistema pouka in izobraževanja; ^ — preventivnega zdravstvenega varstva, organizacije in delo- vanja zdravstvene službe, službe socialnega varstva in službe zaposlovanja delavcev; — organizacije in delovanja kulturnih in umetniških zavodov; — organizacije in delovanja znanstvenih zavodov in znanstve- no-raziskovalnega dela; — urbanistično-prostorskega planiranja; — drugih zadev, za katere določa ustava, da se uredijo z za- konom. Zadeve iz prejšnjeg^ odstavka lahko urejajo občine in okraji s svojimi predpisi, če so in kolikor so za to z zakonom izrecno pooblaščeni. , 135. člen Na področju izključne zvezne zakonodaje in na drugih pod- ročjih, ki se po zvezni ustavi urejajo samo z zveznim zakonom, se lahko izda republiški zakon samo, če je za to dano pooblastilo v zveznem zakonu. Na področjih, na katerih izdaja federacija popolne zakone, se lahko uredijo z republiškim zakonom posamezna vprašanja, če ni zveznega zakona ali če je za to dano pooblastilo z zveznim za- konom. Na področjih, na katerih izdaja federacija temeljne zakone, se lahko z republiškim zakonom uredijo vprašanja in razmerja, ki niso urejena z zveznim zakonom. Ce je za republiškim zakonom izdan zvezni zakon, prene- hajo veljati določbe republiškega zakona, ki se tičejo vprašanj, ki so urejena z zveznim zakonom. Na področjih, na katerih se izdajajo zvezni splošni zakoni, morajo biti republiški zakoni v skladu z načeli zveznega splošnega zakona. 136. člen Predpise za izvrševanje republiških zakonov izdajajo republi- ški politično-izvršilni in-upravni organi v skladu to ustavo. Občinski oziroma okrajni organ lahko izda predpise za izvrši- tev republiškega zakona samo, če Je z zakonom izrečno za to po- oblaščen. 43 137. člen Republiške zakone neposredno izvršujejo občinski organi. Okrajni organi oziroma republiški organi neposredno izvršu- jejo republiški zakon samo, če so z zakonom izrecno za to po- oblaščeni. Zadeve, ki so z zakonom zaradi posebnega pomena za uresni- čevanje prai^lc in dolžnosti republike določene kot zadeve sploš- nega pomena za republiko, izvršujejo praviloma republiški orgar ni. Občinski ali okrajni upravni organi lahko opravljajo take zadeve samo, če so z zakonom za to pooblaščeni. Samo za oprav- ljanje zadev, ki so splošnega pomena za republiko, se lahko z za- konom ustanovijo v občinah in okrajih organi republiške uprave. 138. člen Republiški organi imajo nasproti org|,nom občin in okrajev amo pravice, ki so določene z ustavo in zakoni. Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti morajo republiški organi sodelovati z organi občin in okrajev ter z organi delovnih In drugih samoupravnih organizacij. VI. POGLAVJE Skupščina Socialistične republike Slovenije L Položaj in pristojnost 139. člen Skupščina Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupščina SRS) je najvišji organ oblasti in organ druž- benega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti Socialistične republike Slovenije. Skupščina SRS izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah te ustave. 140. člen Skupščina SRS kot temeljni nosilec pravic in dolžnosti re- publike je izključno pristojna, da: — odloča o spremembi ustave; 44 / — sklepa o vprašanjih meja Socialistične republike Slovenijag — sprejema republiški družbeni plan; — sprejema zakone; — sprejema republiški proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi republiškega proračiina; — daje obvezno razlago republiških zakonov; — določa splošna načela, cilje in smer politike Socialistične republike Slovenije na posameznih področjih; — razpisuje republiški referendimi; — odloča o razpisu javnih posojil; — odloča o razpustu Skupščine oziroma posameznega zbora in o podaljšanju mandata republiškim poslancem; — obravnava načelna stališča glede politike izvrševanja r^ publiških zakonov; — obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon; — obravnava poročila republiških sodišč; — voli določeno število članov v Zvezni zbor (Zbor narodov); — voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Skupščin« ter predsednike in člane Izvršnega sveta in odborov Republiškega zbora; — voli in razrešuje predsednike in sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije ter drugih repih bliških sodišč; ' ^ — imenuje in razrešuje generalnega sekretarja Izvršnega sveta, republiške sekretarje ter druge republiške funkcionarje in člane organov upravljanja, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom Skupščine; — opravlja politično nadzorstvo nad delom republiških poli- tično-izvršilnih in upravnih organov; opravlja nadzorstvo nad izvr- ševanjem republiškega družbenega plana, republiškega proračuna ter finančnih načrtov z zakonom določenih republiških skladov; opravlja družbeno nadzorstvo v skladu z zakonom; — razveljavi protiustavne in nezakonite akte Izvršnega sveta; — odloča o podaljšanju mandata oziroma o soglasju k po- daljšanju mandata članom občinskih in okrajnih skupščin, o ra»- pustu občinske ali okrajne skupščine ter o razpisu splošnih volt tev v občinske in okrajne skupščine; — ustanavlja delovne in druge organizacije in zavode, razea v primerih, ko je po zakonu za to pristojen Izvršni svet; — podeljuje amnestijo za kazniva dejanja, ki so določena i republiškimi zakoni; — opravlja druge zadeve, ki so ji dane s to ustavo. a 236. člen Skupščina ŠRS obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za republiko kot celoto, in lahko sprejema deklaracije ter resolu- cije, v katerih se določijo stališča glede politike Skupščine SRS na ustreznem področju ter glede načina njenega uresničevanja. Skupščina daje priporočila občinskim in okrajnim organom ter delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih splošnega po- mena. Skupščina SRS kot splošni družbeno-politični zbor republike obravnava s predstavniki družbeno-političnih organizacij in z dru- gimi predstavniki javnosti v republiki vprašanja, ki so splošnega pomena za SR Slovenijo. 142. člen Skupščina SRS lahko sklene, da se predlog zakona ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži volivcem, da se o njem izjavijo (referendum), in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila. Odločitev volivcev je za Skupščino SRS obvezna. Dve leti po referendumu Skupščina SRS ne more izdati zakona ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Postopek pri referendumu predpiše zakon. 2. Sestava Skupščine in volitve 143. člen Skupščino SRS sestavljajo Republiški zbor kot splošni zbor ter Gospodarski zbor, Socialno-zdravstveni zbor, Prosvetno-kul- turni zbor in Politično-upravni zbor kot posebni zbori. 144. člen Republiški zbor Skupščine SRS šteje 120 'članov, drugi zbori pa po toliko članov, kolikor je občin v Socialistični republiki Sloveniji. 145. člen Poslanci Skupščine se volijo za štiri leta. Vsako drugo leto se. izvoli polovica članov vsakega zbora. Skupščina lahko v izrednih razmerah podaljša mandat po- slancem za čas, dokler traja tako stanje. : Skupščina na skupni seji vseh zborov iri tudi vsak zbor na svoji seji lahko sklene, da se Skupščina oziroma zbor razpusti. 46 / Posamezen zbor lahko razpusti tudi predsednik Skupščine v pri- merih, ki so določeni s to ustavo. 146. člen V primeru splošnih volitev za vse člane vseh zborov ali za vse člane posameznega zbora določi Skupščina SRS oziroma zbor na svojem prvem sestanku, v katerih občinah traja izvoljenim poslancem prva mandatna doba samo dve leti, in sicer po pravilii, da so te občine enakomerno razporejene po ozemlju Socialistične republike Slovenije. 147. člen Volitve poslancev fekupščine SRS, lu jim poteče mandat, ter volitve v primeru razpusta Skupščine ali zbora razpisuje pred- sednik Skupščine. Volitve za poslanska mesta članov Skupščine, ki jim poteča mandat, morajo biti opravljene najpozneje en mesec pred pote- kom mandata. Z dnem verifikacije mandata na novo izvoljenim poslancem preneha funkcija poslancem, ki jim je potekel mandat, V primeru razpusta Skupščine ali posameznega zbora morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po razpustu. Od dneva razpisa do dneva volitev ne smeta preteči manj kot en mesec in jie več kot dva meseca. V rokih, določenih v prejšnjem odstavku, morajo biti razpisa- ne in opravljene volitve tudi za mesta tistih poslancev, ki jim preneha mandat z dnem, ko ugotovi Skupščina, da je prenehalo izredno stanje, zaradi katerega je bil poslancem mandat podalj- šan. Vendar izvršujejo ti poslanci poslansko funkcijo še do dneva, ko so verificirani mandati na novo izvoljenim poslancem. 148. člen Od skupnega števila mandatov Republiškega zbora Skupščine SRS se dodeli najprej vsaki občini po en poslanski mandat. Pre- ostalo število mandatov se dodeli med občine, ki jim pripada po količniku več mandatov; količnik se določi po razmerju med skupnim številom prebivalcev v Socialistični republiki Sloveniji in skupnim številom poslancev Republiškega zbora. Poslanski mandati, ki še preostanejo, se dodelijo po vrsti med občine, ki imajo največji ostanek nad količnikom. 149.člen Vsaka občina je volilna enota, v kateri se kot delegacija obči- ne v Skupščino SRS voli en poslanec ali več poslancev v Republi- ški zbor in en poslanec v vsak posebni zbor Skupščine SRS. 47 150. člen Člane Republiškega zbora izvolijo občinske skupščine izmed kandidatov, ki jih določijo občani na zborih občanov ali na^rug I zakonom določeni način. Za člana Republiškega zbora je izvo- ljen v občinski skupščini in potrjen na referendumu v občini kan- didat, za katerega je bila oddana večina glasov vseh volivcev E območja volilne enote, če je bilo več kandidatov, pa tisti izmed njih, za katerega je bilo oddanih največ glasov. Za člana Republiškega zbora je lahko voljen vsak, ki ima splošno volilno pravico. 151. člen Člane posebnih zborov volijo občinske skupščine za vsak zbor posebej izmed kandidatov, ki jih določijo delavci na zborih de- lavcev v delovnih organizacijah ali na drug z zakonom določeni način. Člani Gospodarskega zbora se volijo izmed delavcev, ki delajo v proizvodnji, prometu, trgovini in drugih gospodarskih dejavno- stih, izmed kmetijskih proizvajalcev, ki so člani kmetijskih za- drug, in izmed obrtnikov, ki so člani zbornice. Člani Socialno-zdravstvenega zbora se volijo izmed delavcev v delovnih organizacijah na področju zdravstva in socialnih služb. Člani Prosvetno-kulturnega zbora se volijo izmed delavcev v delovnih organizacijah s področja izobraževanja, znanosti in kulture. Člani Politično-upravnega zbora se volijo izmed članov orga- nov družbenega upravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter izmed članov občinskih in okrajnih skupščin in njihovih svetov. Za člane posebnega zbora so lahko voljeni tudi člani organov upravljanja samoupravnih organizacij, družbenih organizacij in strokovnih združenj z ustreznega področja, ob pogojih, ki jih določa zakon, pa tudi drugi občani, ki se kot družbeni delavci aktivno ukvarjajo z vprašanji z ustreznega področja. Za člane posebnega zbora je lahko izvoljen samo, kdor ima volilno pravico. 152 .člen Nihče ne more biti dve mandatni dobi zapored izvoljen za člana istega zbora Skupščine SRS. Za člana Republiškega zbora je lahko ponovno izvoljen repu- bliški poslanec, ki je bil v prejšnji mandatni dobi delegiran v Zvezni zbor (Zbor narodov). Vendar pa " "irugi mandatni dobi ne more biti ponovno delegiran v Zvezni zbor (Zbor narodov). 56 153. člen Nihče ne more biti hkrati poslanec dveh zborov. Zvezni poslanec ne more biti hkrati republiški poslanec, z iz- jemo poslancev, ki jih delegira Republiški zbor v Zvezni zbor (Zbor narodov). Nihče ne more biti hkrati član Skupščine SRS in uslužbenec v republiški upravi ali sodnik republiškega sodišča. 154. člen Poslanec Skupščine SRS je lahko odpoklican pred potekom dobe, za katero je izvoljen. ^ 155. člen O volitvah in odpoklicu se glasuje tajno. Z zakonom se predpiše postopek pri volitvah in odpoklicu članov Skupščine SRS. 3. Področje in delo 156. člen Zadeve iz izključne pristojnosti Skupščine SRS izvršuje v skladu z ustavo Republiški zbor enakopravno s pristojnim poseb- nim zborom ali posamezen zbor samostojno. Določene zadeve iz izključne pristojnosti Skupščine SRS izvr- šuje Skupščina na skupni seji vseh zborov. Skupščina SRS opravlja določene zadeve iz svoje pristojnosti v odborih, komisijah ter v dnagih telesih zborov in skupščine. 157. člen Na skupni seji vseh zborov Skupščina SRS odloča o podalj- šanju mandata republiškim poslancem, o tem, kdaj preneha sta- nje, zaradi katerega je bil poslancem podaljšan mandat, in o raz- pustu Skupščine SRS ter voli predsednika in podpredsednika Skupščine SRS. Na skupni seji vseh zborov se lahko tudi obravnavajo vpraša- nja, ki imajo splošen politični pomen za Socialistično republiko Slovenijo. Skupno sejo vseh zborov skliče predsednik Skupščine SRS po lastni pobudi ali na zahtevo vsaj treh zborov. 49 200. člen Republiški zbor enakopravno sodeluje z enim od posebnih zborov pri sprejemanju zakonov in drugih aktov in pri izvrševa- nju drugih pravic in dolžnosti iz pristojnosti Skupščine SRS, koli- kor ni z ustavo določeno, da spadajo posamezne zadeve v samo- stojno področje Republiškega zbora ali posebnega zbora. Republiški zbor samostojno: — sklepa o spremembi meja Socialistične republike Slove- nije; — voli člane v Zvezni zbor (Zbor narodov); — voli in razrešuje predsednika in druge člane Izvršnega sve- ta, odborov Republiškega zbora in komisij Skupščine SRS; — voli in razrešuje predsednike in sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije, Vrhovnega sodišča SR Slovenije in drugih republi- ških sodišč; — imenuje in razrešuje generalnega sekretarja Izvršnega sve- ta, republiške sekretarje ter druge republiške funkcionarje in čla- ne organov upravljanja, ki jih po ustavi, zakonu ali drugem aktu Skupščine SRS voli Skupščina; — razveljavlja protiustavne in nezakonite akte Izvršnega sveta; — odloča o podaljšanju oziroma o soglasju za podaljšanje mandata članom občinskih in okrajnih skupščin zaradi izrednih razmer in odloča o tem, kdaj preneha stanje, zaradi katerega je bil mandat podaljšan; — odloča o razpustu občinske in okrajne skupščine ah samo posameznega zbora, če je delo skupščine ali zbora v očitnem nap sprotju z ustavo in zakonom; — razpisuje splošne volitve v občinske in okrajne skupščine; — odloča o nagradah za delo republiških poslancev in drugih republiških funkcionarjev, za katere to določa zakon. 159. člen Gospodarski zbor enakopravno z Republiškim zborom: obrav- nava splošna vprašanja s področja gospodarstva, financ in dela, določa temelje gospodarske politike republike ter sprejema republiški družbeni plan ter zakone in druge akte s teh področij. Predlog družbenega nlana oziroma programov družbenega razvoja obravnavajo tudi vsi drugi posebni zbori in lahko dajejo pripombe in predloge za njihovo spremembo. 58 5u 160. člen Socialno-zdravstveni zbor enakopravno z Republiškim zbo- rom obravnava splošna vprašanja s področja zdravstva, social- nega varstva in socialnega zavarovanja ter sprejema zakone in druge akte na teh področjih. 161. člen Prosvetno-kulturni zbor enakopravno z Republiškim zborom obravnava splošna .vprašanja s področja prosvete, znanosti in kulture ter sprejema zakone in druge akte na teh področjih. 162. člen Politično-upravni zbor enakopravno z Republiškim zborom obravnava splošna vprašanja s področja organizacije oblasti, družbeno-politične- izgradnje in z drugih področij iz pristojnosti Skupščine, razen tistih, ki spadajo po tej ustavi v enakopravno ali samostojno delovno področje drugega zbora, ter sprejema za- kone in druge akte na teh področjih. Politično-upravni zbor sprejema enakopravno z Republiškim zborom republiški proračun in zaključni račun o izvršitvi repub- liškega proračuna. Predlog republiškega proračuna obravnavajo tudi vsi drugi posebni zbori in lahko dajo pripombe in predloge za njegove spre- 163. člen Vsak posebni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno' obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in skupščinskih odlokov ter druga vprašanja, ki so skupnega po- mena za delovne in druge samoupravne organizacije ter za druž- beno-politične skupnosti, zaradi vsklajevanja njihovih medseboj- nih odnosov in razvijanja prostovoljnega sodelovanja med njimi. Ti zbori imajo pravico dajati delovnim in drugim samoupravnim organizacijam in državnim organom priporočila o teh vprašanjih. Vsak posebni zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno zahteva poročila od Izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja, Vsak posebni zbor lahko v okviru svojega delovnega pod- ročja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in daje svoje mnenje Republiškemu zboru ter Izvršnemu svetu glede odgovornosti teh funkcionarjev. 164. člen Vsak zbor samostojno odloča o veiifikaciji mandatov in o drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov. Vsak zbor ima svojo stalno mandatno-imunitetno komisijo. 51 165. člen Predlog zakona ali drugega akta lahko podaja vsak poslanec v svojem zboru, vsak zbor Skupščine, Izvršni svet, odbor Republi- škega zbora ter občinska in okrajna skupščina. Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora. Pobudo za izdajo zakona lahko dajo tudi delovne in druge samoupravne organizacije, družbene organizacije ter z zakonom določeno število volivcev. Izvršnemu svetu mora biti predložen v mnenje predlog vsa- kega zakona ali drugega akta, ki ga ni predložil Izvršni svet. 166. člen Zbor Skupščine SRS veljavno sklepa z večino glasov navzočih članov na seji, na kateri je navzočih večina vseh članov zbora, če ni z ustavo drugače določeno. Skupščina SRS na skupni