Poštnina plačana Spedizione ih abbonai», postale II. RPIippO Tink. Zadružna tiska «m* Uredništvo Via Imbrlani 5 Uprava : Piazza Goldoni 1 lek» II. - Ur' 12.—, Jugolir 8.—, Din 5.—. Trst, 27. marca 1947 Štev. M MIK 1. MAJA h» immifestiicija naše e n n Inasti, naše li or li e za trden in demokratu: en mir V.______________J POSLANSTVO ^ MLADIH SIL Vs« demokratična mladina po svetu proslavlja drugič po krvavi, vojni svetovni Mladinski teden. Pogoji in okoliščine, v katerih Jivi in deluje danes demokratična mladina, niso povsod enake, kajti napori za utrditev s krvjo tolikih milijonov mladih Uvijeni izbojevanega miru, so še marsikje po svetu naleteli na ovire, ki zahtevajo novih Žrtev, novih herojskih podvigov. ■ Po krivdi imperialističnih in propadlih političnih avanturistov, ki iščejo Za vsako reno namesto izgubljenih, novih oporišč, še ni povsod zavladal mir- V številnih de'elah: Grčiji, Španiji, Palestini, Indiji, Viet Namu, Kitajski in drugod morajo ljudstva, predvsem njihova svobodoljubna mladina še krvaveti, ker so nasprotstva med njihovimi Življenjskimi interesi in interesi imperialističnih špekulantov taka, da je predvsem mladini -tudi v najbolj zasužnjenih in ponižanih kolonijah — Z e davno postalo jasno, da se izplača zanje v krvavem boju tudi umreti. Herojska mladina brani danes tam s svojimi telesi, s . svojo krvjo mir in dokazuje, da si je svesta svojega velikega poslanstva, ki g.i vrši v interesu vsega človeštva. Mogočne tradicije demokratičnih mladih sil iz uspešne borbe proti fašizmu ¥se nadaljujejo in v tem je tisto jamstvo za lepše m svobodnejše Življenje. To je ena fronta, na kateri vrši demokratična mladina svoje poslanstvo, druga ni krvava v doslovncm pomenu prve, je pa teZka in zahteva tudi svoje Žrtve. Tu je po zaslugi visoke demokratične zavesti in dobro organiziranega nastopa demokratičnih sil uspelo preprečiti mahinacije vojnih iizivačev in potisniti nazadnjaške sile v defenzivo, ki jo je treba teme Ijito izkoristiti. Treba je zavarovati z osvobodilno borbo pridobljene demo k rat ič ne svoboščine, ki bodo dopolnjene z novimi, v nadaljni brezkompromisni borbi priborjenimi, zagotovile cvetoč in plodovit razvoj najširših ljudskih množic. Ta prvenstvena naloga se postavlja med drugimi tudi pred mlade demokratične sile našega ozemlja. Proglas demokratične mladine Trsta in ozemlja združuje v sebi vsebino boja in povsem logično poziva v prvi vrsti k najbolj intenzivnemu delu za uveljavljanje miru v svetu. Stvarna praksa iz dvoboja sil na našem ozemlju je jasno pokazala točke, ki pomenijo šibke veliko nevarnost za mir, trdne, popolne pa močno trdnjavo na njegovem braniku. V enotnosti vseh demokratičnih sil, v čvrsti bratski enotnosti predvsem mladine, graditelja srečne bodočnosti, je ta trdnjava. V krepitvi in utrjevanju resničnega snujočega bratstva /ned italijansko in slovensko mladino se ta postavlja konkretno pred izvedbo osrednja parola mednarodne demokratične mladinske zveze.' Mladina vsega' sveta,'združi se! Najlepša, najveličastnejša proslava našegtt mladinskega tedna bo v po- Velikonočnastevilka „JliucUlte^a UdM-ilta." izide na 20 straneh z bogatim velikonočnim čtivom stoterenjn naporov za izpolnitev zastavljenih nalog. Herojskim borečim sc mladim silam na krvavih frontah bo izvedba naših dolžnosti do človeštva olajšala in skrajšala hoj, to se pravi: ohranila bo pri življenju sto-tisoče mladih ljudi, ki bodo s svojim ustvarjalnim delom na vseh poljih človeškega udejstvovanja skupno z vsemi snujočimi mladimi silami Mm hitreje celili rane velikega protifašističnega boja in .ustvarjali nov pravičen, pošten in življenja vreden svet. Cim popolnejše uničenje vseh zahrbtnih, sebičnih, popolne nadoblasti nad vsemi zakladi svela — živimi in neživimi — željnih oblastnikov, bo privedla mlade borce obeh front v tretjo fronto, fronto mladine bralske Sovjetske zveze, naše bralske Jugoslavije. v fronto, kjer ima poslanstvo mladine najčastnejšo nalogo: gradili, gradili in krepili v popolni enakopravnosti vseh ljudi in vseh nas novo družbo, ki ne pozna, ne sile, ne nadvlade. temveč le popolno, čisto človečansko demokracijo. Demokratična mladina vsega svela ! Naprej v borbo za trajen hiir! Jože Koren 45» ji® m. :]K ire ir v ^ : i. e ]E v jl jrojc jtcjt^jt Pred številne naloge bo postavljena vlada Svobodnega tržaškega ozemlja. Po odhodu okupacijske vojske in njene vojaške uprave ne bo nobenih dejanskih ovir več za odpravo dediščine fašistične Italije in tudi začasne zavezniške zaupniške uprave in reševanje teh nalog bo zato odločno merilo rcsničiic demokratičnosti vseh vlado sestavljajočih političnih skupin. Ena izmed talcih številnih nalog nove vlade (kot sb sicer uvedba V dvojezirnosti. socialne reforme, redukcija upravnega aparata pokrajinskega merila, začasna konzulta, ekonomski problemi) je predvsem razbitje. prečiščenje in občutno znižanje .sedanje policije - ,.demokratičnega instrumenta''' zapadnih kolonizatorjev. Nikjer na svefu ni takega razmerja med celotnim številom prebivalstva kake države ali ozemlja in policijo kot ga je v svoje namene (vse prej kot demokratične!) uvedla 7.VU. Ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja hoče živeti v mira in demokraciji. Za resnično demokratizacijo pa je prvotna važnost odprava vseh aparatov, bodisi starih fašističnih (ki pri nas še vedno obstajajo !) ali. pa civilne policije zavezniške vojaške uprave, Id so bili ustvarjeni nalašč za zaviranje demokratizacije in predvsem za motenje mirnega sožitja dveh narodnosti za skupen dobrobit. — Dvojni cilji ameriškega imperializma PREDSTAVNIKI AMERIŠKIH DEMOKRATOV: FORSTER. V/At.I.ACE. PEPPER, I,A GUARDIA Že običajno pojasnjevanje Trumanovih izjav s strani visokih ameriških funkcionarjev, med katere spada tudi Acheson, da ameriška politika ni naperjena proti nikomur in da hoče podpirati samo „demokratične vlade", ni v ničemer opralo Trumanovega hujskaškega podviga in niti najmanj olajševalno vplivalo na mnenje demokratičnega sveta o načrtih sedanje ameriške diplomacije. Obratno! številni komentarji samih ameriških predstavnikov demokratičnih struj k Trumanovemu predlogu o pomoči Grčiji in Turčiji označujejo sedanjo ameriško diplomacijo kot ekspanzionistično in škodljivo za mir. Bivši podpredsednik ameriške vlade Wallace pravi, da je ta Trumanov predlog nevaren korak, ki vodi k vojni; Trumanov predlog poskuša razdeliti svet na dva tabora. „Ne smemo dovoliti — nadaljuje Wallace — da bi ameriški dolarji in ameriški državljani služili vzdrževanju propadlih vlastodržcev. Vse naše zaupanje sme sloneti samo na svetovni organizaciji ZN, ki naj da mir vsem narodom." Predsednik naprednega društva a-meriških odvetnikov Kennej poudarja, da ameriška zunanja politika vedno odraža notranjo politjko. In-tervenclonlstična 'zunanja politika vodi tudi v lastni državi do postopnega ukinjevanja državljanskih svoboščin. Predsednik ameriške komunistične stranke Forster pa definira cilje ameriškega imperializma, ko pravi, da „splošna politična strategija ameriških imperialistov zasleduje dva cilja.; prvič zavojevati ves svet, dru- gič pa vzpostavili v ZDA reakcionarni režim. Stremljenja politike ameriških imperialistov po svetovni nadvladi niso nova, prišla pa so do ponovnega, jasnejšega izraza v drugi fazi zadnje vojne, ko je občutno porasla demokratična in svobodoljubna zavest človeštva in ko so si ZDA začele delno na račun nepripravljene Anglije in delno pod pretvezo vojaške nujnosti ustvarjati mrežo svojih „strateških oporišč" na vseh dominirajočih točkah sveta. (Seveda ne brez perspektive povojne ekspanzionistlčne politike v interesu obrambe svojih ekonomskih pozicij v svetu. Ob velikih strateških poteh čez Tihi ocean od Aiaske do Avstralije so danes nasute pomorske in letalske baze ZDA. Od Islanda do Ognjene zemlje ima ameriško brodovje in letalstvo svoja oporišča. Leteče trdnjave preletavajo severni tečaj in ameriška flota teži k Dardanelam. 432 strateških baz si je ustvaril ameriški imperializem in večino med njimi v neodvisnih deželah in proti volji ondotnega prebivalstva. Mnogi narodi, ki so sprejeli med vojno ameriške oborožene sile kot zaveznike, žive danes pod težo njihovih bajonetov in bombnikov in njihove kolonijalne oblastnosti. ZDA so se vgnezdile na. Islandu. Kitajski, Daljnem in Srednjem vzhodu ter prav nič ne zaležejo navadni protesti prizadetih in vsega demokratičnega sveta.. Tudi ZN so , bili postavljeni pred to vprašanje. Obstoj leti baz in prisotnost ameriških čet teži tudi nad dižavami, ki niso bile v sovražnem taboru. i Najznačilnejši primer take žrtve Je Kitajska. Ta narod je postal prava rezerva ameriškega kapitalizma pri njegovem lovu za oporišči, široka mreža letalskih in pomorskih baz omogoča kontrolo nad deželo, že samo baze v Pekingu, Tiensinu, Slngtau, Vankin-gu in'Šanghaju omogočajo ZDA važno vlogo glavnega vojnega dobavitelja Cangkajškovi, tujemu imperializmu služeči armadi. Po premirju s kitajsko ljudsko armado je Kuomin-tang prejel bombnike, 213 vojnih ladij in kot pravi list „The. Nailon" materiala za opremo 60. divizij. Ameriški kongres je tudi obravnaval načrt reorganizacije Kuomjntangdve vojske, ki predvideva tudi uporabo ameriških oficirjev kot inštruktorjev. List „chikago Sun" piše o tem in pravi, da bi ta načrt spremenil Kitajsko v ameriški protektorat. Preveč bi bilo naštevati vrsto baz, ki jih še vedno vzdržujejo ZDA v Latinski Ameriki na otokih Atlantika in Tihega oceana, na Srednjem 'vzhodu (Egipet, Saudova Arabija, Irak, Libanon. Sirija) in v Severnem morju. Celo nekatera francoska letališča, kot Alžir, Casablanca, Bona in Dakar so pod vojaško kontrolo ameriškega generalnega štaba. Namen ameriških Imperialistov na-, ci allevati tudi v miru ekspanzionistično politiko iz časov vojne (med jasne znake za to spada Trumanov predlog o Grčiji in Turčiji ih ameriško stališče do nemškega vprašanja) ni izzvalo mnogo kritik le v Ameriki sami, temveč je naletela na spontani odpor v vsem svetu, kajti nič bolj. neumevnega ni, kot dejstvo, da vodi • taka ekspanzionistična politika le k vojni, ki ki sicer koristila se- bičnim Interesom ameriških kapitalistov, ki pa jo izčrpano človeštvo ni voljno dopustiti v korist njenih aranžerjev. Ameriški militarizem je naletel na poti svojega razcveta na take ovire, ki so že v svojih začetkih pomenile neuspeh ciljev ameriške imperialistične politike po zago-spodovanju nad svetom. Kolovodjem ameriškega imperializma ni uspela niti atomska taktika proti naprednim silam in niti frazarjenje o obrambi demokracije pred nevarnostjo „totalitarizma" in „nujnost obrambne strategije" pred to pošastjo ni vzbudila med svetom pripravljenosti vstopiti v jarem ameriškega imperializma in za njegove interese žrtvovati milijo-iie ljudi in toliko potrebni in zaže-"leni mir. Inter.vcncionistična zunanja politika vodi tudi v lastni državi do postopnega ukinjevanja državljanskih svoboščin, pravi Kennej, in predsednik komunistične stranke Forster nam je dal v svojih izjavah kaj jasno potrdilo te, sicer neizbežne logike imperialistične, protidemokratične politike, če je prvi cilj ameriške politike po svetovni nadvladi propadel zaradi vsevečjega porasta demokratične zavesti, in globoke ukoreninjenosti želje po miru v svetu, je drugi cilj, vzpostavitev reakcionarne vlade v ZDA, bil deloma dosežen zaradi še prešibke organiziranosti in .strnjenosti demokratičnih sil v ZDA. Dejansko so republikanci zmagali na volitvah v obe zbornici, kjer vodijo sedaj silovite napade proti sindikatom, ki predstavljajo za sedaj naj-ostrejšo obliko protiimperialistične borbe; Predložili so kar 212 zakon-‘kih načrtov proti delavcem, ki naj predvsem oslabe sindikate. Nadalje poskušaj o postaviti komunistično stranko izven zakona. Wallace, Pepper, La Guardia in drugi vodijo gibanje, ki se bori proti reakciji. Zaenkrat poskušajo borbo v okviru demokratične stranke, kjer predstavljajo najbolj demokratično krilo. Poudariti je treba važno dejstvo, da sta La Guardia in Wallace napadla Trumanovo politiko v Turčiji in Grčiji. ZDA se danes nahajajo pred krizo, za katero že obstajajo številni znaki. Posledice te krize, katere obseg se še ne da predvidevali, bi bile lahko zelo resne. S politlč-(Nadaljevanje na 2. str.) m TEDM NEMČIJA = TRD OREH Dl) TEDM zahteva dolgotrajnih naporov ministrov Spaak, bivši belgijski zunanji minister, kateremu je bila poverjena naloga sestave nove vlade, je sestavil vlado, ki jo tvori 8 socialistov, 9 krščanskih socialcev in dva neodvisna. Na letnem kongresu Komunistične partije Španije, kateremu so prisostvovali tudi delegati francoske, angleške, italijanske, finske in razne druge delegacije, je govorila Dolores Ibarruri — La Passionarla, ki je v svojem govoru označila cilje borbe: stalna in nepopustljiva borba proti Francu in falangi, povezana z vsemi silami, ki so pripravljene boriti se proti diktaturi do njene zrušitve, določitev bodočega načina vladanja s svobodnimi volitvami. La Passionarla je pripomnila, da K. P. Španije noče povzročiti nove državljanske vojne. PO tolikem pisarjenju in polemiziranju o osebnosti polkovnika Valerija, ki je umoril Mussolinija in njegovo ljubico, je Centralni komitet Komunistične partije Italije objavil vest, da je polk. Walter Angisio član Ital. Kom. P. Istočasno predlaga C.K.K.P.I., naj bi se polk. Valeriju dalo najvišje vojaško odlikovanje, kajti s svojim dejanjem je napravil ital. ljudstvu veliko uslugo. V Benetkah se nadaljuje proces proti vrhovnemu komandantu nemških sil v Italiji za časa okupacije Kesselringa. Videti je, da se sodišču ne mudi pospešiti tok razprave, ampak zavlačevati ga. Na predlog sovjetskega delegata Višinskega bodo povabljene na Moskovsko konferenco, da obrazložijo svoje stališče, tudi nekatere države, nemški sateliti, ki so se odtrgale od Nemčije in ji nato napovedale vojno. Tako prihajajo v poštev Romunija, Italija in Bolgarija. Francoski minister za delo Ambrose Croisat Je prispel v Rim, da se sporazume z italijanskimi oblastmi glede vselitve 200.000 italijanskih delavcev v Francijo. Croisat je bil sprejet tudi od De Nicole, predsednika italijanske republike. Britanska vlada je predložila ameriški vladi, naj bi se bivše predtašistične italijanske kolonije vrnile Italiji v začasno zaupno upravo. Ameriške oblasti se niso o tem še hotele izjasniti. .Češkoslovaški minister zunanjih zadev Jan Ma-saryk je v svojem govoru pred ustavodajno skupštino očrtal odnose češkoslovaške republike z raznimi državami. Med drugim je omenil, da bodo odnosi do sosedne Madžarske taki, kakršno bo njeno zadržanje nasproti češkoslovaški republiki. Nadalje se zahvaljuje ZDA za pomoč po UNRRI, vendar pravi, da sledijo male države z neprijetnim občutkom razvoju odnosov med velesilami. To je njegovo mišljenje o Trumanovem govoru. fi SZ, pravi Masaryk, nas vežejo skupni interesi, da dokončno izkoreninimo iz sveta nacistično ideo-Ipgijo. „Glede zapadnih poljskih meja se držimo načel, ki so skupne slovanskim državam." ^Med italijansko vlado in zastopniki Argentine je bil podpisan v Rimu sporazum, ki predvideva, da bo dala Argentinola Italiji posojilo v znesku .280 milijonov pezosov in nabavko enake količine italijanskih obveznic. ' Po nepotrjenih vesteh so britanske policijske oblasti zaprle voditelja in še nekaj članov vodstva tajne teroristične organizacije Irgun Zweig Leuml. Bolgarski finančni minister Stefanov je v svojem poročilu pred Sobranjem (ljudska skupščina) rekel,, da se je zamenjava denarja Izvršila nad vse pričakovanje dobro in da bo v prihodnjih 20 dneh 80% prebivalstva dobilo povrnjen vložem denar. 21. t. m. Je prispela jugoslovanska trgovinska misija v Sofijo, da uredi bolgarsko-jugoslovanske odnose. '22. t. m. je bil podpisan vojaški sporazum med ZDA in Filipinsko državo. 25. t. m. so se v Parizu vršjle velike manifestacije delovnega ljudstva, na katerih sta govorila predstavnika francoskih sindikatov Francon in Jauhoux. Manifestanti Mn govorniki so zahtevali znižanje cen življenjsjcjm potrebščinam in neizprosno borbo proti špekulantom. Mednarodna mladinska zveza je pooblastila angleško mladino, da v njenem imenu zahteva v Londonskem Dolnjem domu intervencijo pri Francovi vladi za oprostitev devetih na smrt obsojenih antifašistjčnih mladincev. Senatorji Popper. Taylor in Blatnik so v ameriškem kongres« zahtevali, da se vprašanje Grčije In Turčije poveri O.Z.N. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo popolno besedilo potsdamskega, krimskega in teheranskega sporazuma. 25. t. m. je v Wupperthalu 40 tisoč glava množica vprizoriia protiangleške demonstracije pred britanskim glavnim stanom. Med demonstracijami so proglasili splošno stavko. V preteklem tednu se je delo moskovske konference nadaljevalo v smislu razčiščevanja pogledov na bodočo ureditev Nemčije. Med tem časom pa Je bila na dnevnem redu tudi razprava o gospodarskem in finančnem vprašanju STO-ja, na kateri sta- se jasno očrtali dvo tezi, in sicer teza zapadnih velesil, ki predvidevajo nekaj manj kot štiri milijarde in pol več izdatkov kot dohodkov in sovjetska teza, ki pred videva primanjkljaj 48 milijonov. Pri razpravi se ie v glavnem rešilo samo vprašanje kratkoročnega posojila STO-jU Drugo dolgoročno posojilo bo STO dobil pozneje. Bidault se je v pričetku sestal s Stalinom, da razčistita raznj stališči Francije in SZ glede nemškega vprašanja. Po razgovoru s Stalinom je Bidault imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da med njim in Stalinom ni prišlo do ni-kakega sporazuma glede federativne ureditve Nemčije. V splošnem je tudi pri samem razpravljanju o bodoči ureditvi Nemčije Bidault podal stališče Francije, v katerem zahteva federativno ureditev, ker bi po njegovem mnenju poizkus ustvariti enotno Nemčijo lahko privedel do slabih posledic Kakšna bo Avstrija? V zadnjih dneh posveča Svet ministrov zunanjih zadev v Moskvi večjo pozornost vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo. 23. t. m. so namestniki predložili Svetu poročilo o njihovem delu. Svet jim je pa naročil dokončati vse priprave mirovne pogodbe do prihodnje sobote, iz česar sledi, da imajo namen čim prej dokončno urediti avstrijsko vprašanje. Iz izjav delegatov poedinih držav na Moskovski konferenci se jasno odraža dvojno stališče., Sovjetska zveza zahteva, da se v Avstriji izvede popolna denacifikacija, demokratizacija, da Avstrija vrne vse dragocenosti in vse, kar so avstrijske divizije v sklopu nemških armad naropale V raznih okupiranih predelih Evrope, da j^iča. ilei vojne odškodnine in da se Slovenska koroška priključi FLRJ. Pri tem jo ppdplra francoski . Bele: gat. Ameriški in angleški delegat jta nasprotno navidezno zelo velikodušna nasproti Avštrljj in ji skušata s' tem ustvariti važno mesto v načrtih mednarodne reakcije. V stvari si pa imperialistični krogi zapadne Evropp in ZDA hočejo ustvariti iz Avstrije svoje oporišče za boj proti demokraciji in si zato želijo dobiti avstrijsko gospodarstvo v svoje roke. Razen tega je Bidault kritiziral adgleške okupacijske sile v Porurju, ki podpirajo nemško produkcijo jekla in s tem onemogočajo Franclji : a-bavo premoga, ki ji je tako potreben. V diskusiji, ki je sledila Bidaultovemu govoru, je Bevin odgovoril, da se mora ravnati po navo- • dilih svoje vlade in ni kompetenten, da odgovarja na ta vprašanja. Angleško stališče je podal Bevin, ki je predlagal centralno vlado za vso Nemčijo, ki bi bila merodajna za vsa vprašanja skupnih državnih interesov, kot n. pr.: zunanjo politiko, zakonodajo: finance, zunanjo trgovino in javne dolgove, dočim bi vse ostale zadeve bolj lokalnega značaja prešle v kompetenco „Landtagov" — deželnih vlad. Nad vsem bi pa še nadalje ostal medzavezniški kontrolni svet, ki bi nadzoroval demilitarizacijo, de-naciflkacijo, plačevanje reparacij in repatriacijo raznih vojnih beguncev, ujetnikov ta drugih. Ameriško stališče se ne razlikuje mnogo od angleškega, le da zahteva Marshall ekonomsko enotnost Nemčije, ki se mora izvesti pred vzpostavitvijo Nemčije s centralno vlado. Stališče SZ je podal Molotov, četudi je Hitlerjeva Nemčija pod geslom ,,Drang nach Osten" zmagala s svojo ekspanzionlstlčno politiko tudi proti SZ, ne gleda Sovjetska zveza s sovraštvom na nemški narod, 'vendar se želi zavarovati pred eventualno nevarnostjo v bodoče in zahteva, da Nemčija vsaj deloma nadoknadi škodo, ki jo Je povzročila nemška vojska za časa okupacije. Istočasno zahteva SZ enotno Nemčijo s centralno vlado In čim širšo upravno decentralizadjjo. Ne more pa dopustiti razkosanja Nemčije, kajti to bi privedlo do ponovnih nacionalističnih teženj, ker bi s podpihovanjem šovinističnih ostankov . privedlo lahko do nevarnih podvigov in eksperimentov. To pa ni samo stališče SZ. ampak večine nemškega ljudstva, ta sicer so za to socialisti, komunisti, krščanski liberalci ta razni drugi demokrati, nasprotno pa so proti temu načrtu le predstavniki stare aristokratske gospode, 1% jim to razkosanje Nemčije koristi. V splošnem mora centralna vlada imeti redno oblast in prepustiti manjšim upravnim enotam, Landtagom, reševanje vprašanj manjšega obsega; Nemčija mora postati republika z dvema rskup-ščinama, mora biti upravno decentralizirana in Nemčiji se ne sme odtrgati Porenje to Porurje. Na vsak način pa ne smemo gledati na nemški narod kot da je ves kriv te vojne ta njenih posledic, ampak zavedati se moramo, da je vprav od nas odvisno, da napravimo iz Nemčije demokratično, miroljubno državo. Zločinov grških fašistov niso mogli zakriti pred komisijo Delo Anketne komisije Varnostnega sveta OZN v Grčiji se približuje koncu. Vsa montaža, ki jo Je fašistična atenska vlada s pomočjo tujih sil pripravila, da preslepi delegate Anketne komisije, se je zrušila in še v jasnejši luči prikazala pravi) slanje v Grčiji. Niso zadostovali jasni dokazi inozemskih .soobtoženih delegatov, ki so bili jugoslovanski, bolgarski in albanski, nagrmadilo se je še novih in novih dokazov, prepričljivih, tehtnih dokazov o vzrokih sedanjega stanja v Grčiji. Vladine priče same, ki so se naučile vloge za nastop pred anketno komisijo, so odpovedale in s tem še bolj dokazale neresničnost klevet grških monarhofašlstičnih oblasti. Vzrok sedanjemu stanju nj hujkaška propaganda majhne skupine komunističniff teroristov, ki bi ogrožali sedanji družabni red in celo vlado, kot je to rekel v «vojem zadnjem govoru Truman, ampak vseobča želja grškega ljudstva, otresti se nasilja in terorja, ki ga izvajajo monarhofašistične bande pod pokroviteljstvom in konkretno materialno pomočjo angleških okupacijskih čet. Anketni komisiji ni primanjkovalo dokazov. Tomas Zahos, partizanski vojaški inštruktor, ki bi moral služiti kot priča in bi po svoji prvotni izjavi bil vojaški inštruktor grških partizanov v Bulkesu v Jugoslaviji, je pred anketno komisijo zrušil načrt grških monarhofašistov in je tudi angleškim okupacijskim oblastem zasolil s tem, ko je rekel, da mu je prvotno izjavo izsilil an-glešlri vojaški instruktor v Janjini s tem. da mu je grozil s smrtjo. Razen tega mu ie angleški instruktor obljubil zatočišče v Ameriki, da bi se izognil eventuelnemu maščevanju grških komunistov- Fannulis, doktor prava, poročnik grške vojske, ranjen in odlikovan v grško-italijanski vojni, sedanji komandant partizanskih oddelkov na področju Gramos, zaslišan od članov anketne komisije izjavlja, da ni član EAM-a, vendar ima z njim skupne cilje ta sicer: konec terorja, novo vlado, nove svobodne volitve in kot prvi pogoj za to takojšnji odhod okupacijskih, to je angleških čet, ki podpirajo reakcijo in ščuvajo na državljansko vojno. Teh in takih prič je toliko, da je nujno zaključiti delo. Komisija ima sicer v načrtu, da obišče glavni stan grške demokratične armade in njenega vrhovnega komandanta Markosa, toda Varnostni svet OZN je poslal poziv, v katerem zahteva „takojšnjo vrnitev brez vsakega odlašanja". Toda grške fašistične bande jim kpt nalašč dajejo novih dokazov: 21. f. m. je v centru Soluna v bližini samega sedeža anketne komisije 201etni fašist umoril bivšega grškega trgovinskega ministra Zev-gosa, znanega demokrata in funkcionarja F.AM-a. .zevgos je imel namen predložiti anketni komisiji seznam 13 eksponiranih demokratskih voditeljev, ki so biii zadnje dni aretirani in razne druge dokumente, ki bi še bolj razgalili zločinske podvige monarhofašističnih tolp in pa odobravajoče geste grških oblasti. Ti dokazi so morali izginiti, zato je bil ustreljen Zevgos ta umoril ga je 20-letni Cristos Pann — lutka v rokah grških vlastodržcev In njihovih tujih gospodarjev. Ker niso prvotni teror in potvorbe pr ed anketno komisijo prinesle zaželenih uspehov, je grška vlada s pomočjo novega zlata ta novih topov in avio-nov začela novo teroristično akcijo proti grškim demokratičnim silam. V Alenali iščejo vzrok za ukinitev vseh demokratičnih časopisov, aretacije se množijo s strahovito naglico, vsak lastnik stanovanja mora obesiti seznam stanujočih v svojem stanovanju, prošnje za'pomilostitev, ki bi jih vložili na smrt obsojeni demokrati, se po dekretu več ne upoštevajo. V Cythonu je monarhofašistična banda vdrla v kaznilnico in umorila 33 priprtih demokratičnih borcev. Grški minister ,,javne varnosti" Zervas pripravlja, odnosno je že začela svojo ofenzivo proti demokratični grški vojski in to z. vsemi razpoložljivimi silami: s suhozemno vojsko, z aviacijo in tudi z mornarico. Tčda na vse to pravi centralni komitet EAM-a v svoji resoluciji ob priliki umora Zevgosa med drugim: ..Umor Zevgosa za časa bivanja anketne komisije v Grčiji in ministra javne varnosti v Solunu, predstavlja predrzno provokacijo na račun OZN in istočasno dokazuje, da je sedanja grška vlada popolnoma izgubila zaupanje pri ljudstvu. Toda vlada nas ne bo prestrašila s terorjem. Tak način postopanja bo še bolj pojačnl ljudski odpor- in še bolj podžgal ljudstvo, da se bo še bolj krčevito borilo za demokraeiio, z» svobodo." .Ml \ it mili SIRIJA List «Alamal» piše, da je družba . «Arabien american oil company» odprla v Beirutu svojo poslovalnico an najemanje delovnih sil in piše dobesedno: «Popclnoma normalno je, da družba jemlje delovne moči, vendar pa so vprašanja, ki jih postavljajo ob sprejemu, več kot jasna. Tako n. pr. vprašajo vsakega. ki nastopi službo, kateri stranki rali organizaciji pripade,, kake narodnosti ali vere j« in končno tudi — za koga bo glasoval pri -prihodnjih volitvah.» ZDA Izvršni odbor CIO-a je sprejel resolucijo, ki obsoja protidelav-ske zakonske načrte, o katerih bo moral odločati kongres. Odbor poudarja, da je pričel kongres »veliki pohod proti osnovnim državljanskim svoboščinam In splošnemu blagostanju ljudstva v ZDA.« »Daily Worker« prinaša uvod' nik, kjer ostro obsoja ameriško notranjo politiko in obtožuje ZDA-, da hodijo po »Hitlerjevi poti«- Med drugim piše list: »Zelo so znane posebnosti demokracije ameriškega kova- zlasti odrekanja volilne pravice milijonom črncev, sedaj pa hoče postaviti izven zakona komunistično partijo in u klen iti sindikate.« »V senatu je bilo stavljenih nič manj kot 45 zakonskih predlogov, ki imajo namen, omejiti delovanje sindikatov in uničiti Rooseveltovo delavsko zakonodajo. Popolnoma jasna je smer. po kateri hočejo krenrti ameriški reakcionarji. Ne oziraje se na zgodovinski pouk, hodijo sedaj po Hitlerjevi poti.« »RiJnolds News« piše o Trumanovem zadnjem govoru in pravi, da »če gre Amerika po poti, ki ji jo je začrtal Truman, ne bo dosegla nič drugega kot sramoto in stroške, kajti ameriško ljudstvo ne bo srečno s tem. kor se bo v kratkem zgodilo v njegovem imenu a istočasno verna da je zgodovinski tok premočan, da bi ga dolarji Wallsstreeta mogli zaustaviti-« Italija 20. t- m. so v Milanu pokopah novinarja De Agazia. V trenutku, preden se je pogrebni voz premaknil, da odpelje pokojnikovo trup7o proti pokopališču, je nekdo tz mnoŽTe po starem fašističnem pogrebnem obredu zaklical: »Camerata Franco de Agazio« in okoli stoječi pogrebci so ob pozdravu z dvigom roke odgovorili: Presente«. (»tukaj«!) (Nadaljevanje s 1. str.) nega stališča lahko kriza mobilizira delavce, jih napravi bolj borbene in jih vzpodbudi k veliki politični borbi. Po drugi strani pa lahko kriza poveča vojno nevarnost. Ameriški kapitalisti so se mnogo naučili od Hitlerja. Da olajšajo pogubne posledice krize, povečujeta vojsko in. vojno proizvodnjo. V vsakem primeru pa, s krizo ali brez nje, predvidevajo v Ameriki v kratkem silovite politične in gospodarske borbe. Sicer so pa to že priprave za bodoče predsedniške volitve, čeprav bodo šele v novembru 1948 Vendar veruje ves demokratični svet v moč in demokratičnost širokih množic novega sveta, katerih naloga je predvsem, da vržejo raz svojih ramen propadle kapitalistične vlasto-držce in s svojo demokratično aktivnostjo preokrenejo ameriško politiko iz ekspanzionistične in imperialistične v miroljubno in demokra-. Učno, kar edino lahko zagotovi vsemu delovnemu človeštvu trajen i» plodovit mir. NEMČIJA Reuter javlja, da so nacisti blizu Htnoverja (angleška okupacijska cona) zrušili spomen k, postavljen sovjetskim vojnim ujetnikom in drugim političnim kaznjencem, ki so umrli v nemških taboriščih. List »Al dastur« objavlja članek pod naslovom »Tajni posli angleške petrolejske družbe,« v katerem piše: V poslednjih mesecih kaže »Iraška družba za nafto« v Siriji sumljivo aktivnost. Iz Iraka in Palestine stalno prihajajo »razni strokovnjaki. inženirji, direktorji in drugi, ki so popolnoma napolnili veliki hotel v Alepu. Med njimi so tudi angleški oficirji v civilnih oblekah.« FRANCIJA Francoski minister notranjih zadev je na tiskovni konferenci domačim in inozemskim novinarjem podal nekaj podrobnejših pojasnil glede nedavno odkrite efere in ilegalnih organizacij v cerkvenih krogih. Med drugim je rekel, da so v noči med II. in 15. t. m- napravili preiskave v dvajsetih samostanih pariškega okrožja. Ob tej priliki so aretirali mnogo kola-bcrac:onistov, ki so se skrili v teh samostanih in med njimi tudi večje število izdajalcev, ki so že bili obsojeni «v odsotnosti.» Razen tega so v samostanih odkrili priprave in material za izdelovanje ponarejenih dokumentov in \eijo količino nacističnih letakov in brošur- Pred sodiščem bodo odgovarjali bivši pridigar Marijine cerkve v Parizu in mnogi drugi duhovniki. ki so z lažnimi dokumenti omogočili mnogim težkim kolaboracionistom pobeg v inozemstvo. Francoski časopis »Ordre« piše; »Truman ne skrbi za demo-kr.cijo, ko zahteva, da se dajo Grčiji in Turčiji nova velika posojila, nasprotno, cn skrbi za interese visokih ameriških trgovskih krogov, ki so v polni akeji na Bližnjem vzhodu-« ANGLIJA Ob priliki debate v Dolnjem domu o gospodarski situaciji Anglije piše list »Sandey Ekspress« v svojem uvodniku: »Debata o gospodarski situaciji jasno kaže da prehajamo v celo vrsto kriz. ki predstavljajo dejansko nevarnost za naše življenje. Prvo krizo — krizo goriva — rešujemo sedaj, četudi je že prepozno. Izza te krize se pojavlja kriza prehrane. Zaradi krize goriva in elektrone energije smo prišli v kritični pohžaj tudi glede industrijske proizvodnje. Zaradi tega se bo naš izvoz znatno zmanjšal, dočim ga moramo mi povečali, da lahko plačamo uvoženo blago- R:zen tega se nam v vedno jasnejših obrisih kaže na'fcpa-joča finančna kriza, ki nas bo zajela ko bedo izčrpani ameriški in kanadski krediti. » ____________ŠPANIJA______________ Francov režim je osnoval v Madridu. v univerzitetni četrtf »Veliki kolegij sv. Jakoba apostola«. ki bo služil za »pribežališče krščanskim študentom, ki so zbežali pred preganjanji iz centralne in vzhodne Evrope.« Kot prvo je sprejel skupino dijakov ustašev, nato je prispela skupina italijanskih fašistov. Pred nekaj dnevi so pa sprejeli sku-pfao Andersovcev. „INCIDENTI11 Pred kratkim je začela svoje del") na tcivnu mešana jugoslovansko-italijanska razmejitvena komisija, ki naj natančno izpelje mejo, ki je bila v glavnem določena že na mirovni konferenci v Parizu. Naše ljudstvo te razmejitvene črte nikoli ni sprejelo, čeprav se je odločitvi mirovne konference uklonilo, zavedajoč se, da mora v danem trenutku sprejeti to žrtev zaradi ohranitve miru. Zato se ni čuditi, da je slovensko ljudstvo, ko je zvedelo za navzočnost omenjene komisije, hotelo še enkrat izpričati svojo voljo za pripadnost k Jugoslaviji z dostojno manifestacijo. Komisije nihče ni motil, njeno delo je potekalo v redu. In to je ravno tisto, kar nekaterim ni všeč. Zato si je treba najprej izmisliti „incidente**. „Giornale di Trieste**, ki je pri nas nadomestil „Giornale allea-to“, je takoj pripravljen (že ve, zakaj) v svojih stolpcih objaviti tendenciozen članek o incidentih, ki so se izvršili v zvezi z navzočnostjo komisije. Pri tem ne pove nič točnega, temveč le opleta z izrazi kot „neidentificirane osebe, verjetno iz cone B, naj bi skušale . . .“ in podobno. Drugo poslušno orodje za uprizarjanje incidentov pa je civilna policija. Treba je incidenta za vsako ceno! Tako so v Jenkovem v Brdih ljudje čakali komisijo. Komisija je še mirno delala nekje drugje, ko je prišla policija in po vzoru fašističnih tolp začela razganjati ljudstvo in končno streljati, to je namreč nujno potrebno, da je incident res kot se reče. Ni, da bi se mi zaustavljali na „incidentih** samih. Naša ugotovitev je pri tem enostavna. Prvič gre za elemente pod vplivom fašistične preteklosti, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi prišlo do pomirjenja med Jugoslavijo in Italijo, drugič pa gre za tiste sile, ki jim tako stanje stvari pomeni napeljevanje vodo na njihov mlin. Te sile izhajajo iz anglo-ameriškega imperializma. Ta je, ki bi rad igral vlogo tretjega, ko se dva prepirata. Zavirati ali celo onemogočiti vsako sodelovanje med sosednima državama, preprečiti reševanje vseh vprašanj med njima brez posrednikov, ker bi hoteli prav oni prevzeti to posredništvo in si tako zagotoviti odločujoč položaj v urejevanju odnosov med obema državama, to je cilj anglo-ameriškega imperializma in zato je treba „inci-dentov“. Obžalujemo, da uradna italijanska politika, ki se z naslado prepušča objemu ameriškega imperializma, ne uvidi, kako je vsako onemogočanje vzpostavitve prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo v interesu imperialističnih sil in kako pri tem trpe interesi ne le jugoslovanskih, ampak tudi italijanskega naroda. „Incidenti**, ki jih ustvarja civilna policija in ki o njih na poseben način piše „Giornale di Trieste**, niso ne v korist Jugoslaviji in ne Italiji. Zato „Giornale di Trieste** in civilna policija ne delata za „italijansko stvar**, ampak za tuj imperializem. Naše ljudstvo pà ne bo nikdar nehalo manifestirati svoje volje, ki jo je tako jasno in nedvoumno izpričalo v osvobodilni borbi slovenskega ljudstva: združiti se z vsemi Slovenci v demokratski Jugoslaviji. fj. ÌMI IHÌE MLADINE Slllja Poleg ciljev, ki se mora zanje boriti tržaška mladina kot del svetovne demokratske mladine, se ji nalagajo še posebne naloge, ki jih mora izpolniti, ker pomeni izpolnitev teh nalog pogoj za dosego dostojnega življenja na tem ozemlju. Predvsem se mora tržaška mladina zavedati, da je možno znosno življenje v Trstu le v pomirjenju med obema narodnostnima skupinama: slovensko in italijansko. Demokratska mladina je že davno to doumela in že praktično izvaja načelo slovan* sko-italijanskega bratstva. Toda v Trstu je še del mladine, ki stoji pod vplivom raznih ideologij in skupin, ki jim ni do pomirjenja na tem ozemlju. Tudi to mladino je treba pritegniti, ji pokazati-zmotnost njenega mišljenja in jo iztrgati iz rok tistih, ki si obetajo koristi od razdvojenosti tako mladine, delavcev in ostalega prebivalstva v Trstu. Dejalo se je, naj Trst ne predstavlja več jabolko razdora med obema sosednima državama, temveč naj bo most med njima. Potemtakem čaka Fašizem !? Na vsako opozorilo pravih demokratov na nevarnost obnove fašizma in nujnost resne defa** Sizacije v Trstu, so imeli Številni zavezniški funkcionarji močno neumne pomisleke: ,,Kaj pa je lo fašizem ? Kdo pa so ti faSisti? Saj jih ni!” No, 23. marca so se lahko prepričali (sicer vedo), da so Se. Dneva ustanovitve fašizma v Italiji so se kaj vidno spomnili. Spomnili? Saj ga sploh pozabili niso. Neki italijanski nacionalistični (da se milo izrazimo) tisk, vneto in popolnoma neovirano skrbi, da se fašistična vzgoja ne izgubi. Čeprav so gotovo marsikateremu višjemu odločujočemu zavezniškemu človeku na la ali oni način udarile na uho fašistične pesmi in v oči fašistični letaki, si ne obetamo od njih (tudi zanje koristnega) spoznanja, da so še fašisti in celo močno aktivni. Saj nas tudi popolna nepripravljenost Civilne Policije na ta dan (fašistični praznik) ni presenetila, (čeprav jih ob vsaki demokratični manifestaciji kar mrgoli). Pač pa ta novi javni in neovirani nastop fašizma znova jasno poziva k največji budnosti vseh demokratičnih sil Trsta. Znova pozira vse demokrate k enotnosti in zdru'itvi, v čemer je ie neštetokrat potrjeno jamstvo uspešne borbe proti povratku fašizma in njegovega še neprebolelega terorja nad vse-mi demokrati Slovenci in Italijani. V združitvi vseh demokratičnih miroljubnih sil je jamstvo, da se strahote vojne ne bodo povrnile. prav mladino tržaškega ozemlja važna vloga, da praktično pokaže, kako je možno sožitje mladine dveh narodnosti, ako je odvrgla šovinizem in se prepojila s pravim demokratskim mišljenjem. Na sindikalnem področju mora tudi mladina delati za premostitev vsega, kar je doslej oviralo združjtev vseh delavcev. Združena z vseih ostalim delavskim razredom mora delati na obnovi in okrepitvi tržaške industrije za blaginjo vsega prebivalstva. V določilih za bodoči ustroj Tržaškega ozemlja ni bila postavljena meja glede starosti za volilno pravico. Treba je torej, da si mladina izvojuje pravico, ki je že priznana mladini v demokratskih deželah, to je volilno pravico z osemnajstim letom. Nadalje je treba dati mladini vso možnost šolanja, oskrbeti strokovno izobrazbo in zajamčiti socialno zakonodajo. Mladina naj ima možnost, da se vzgaja vsaka v svoji kulturi, tako slovenska kot italijanska. V okviru splošnih nalog svetovne demokratske mladine mora še prav posebno tržaška mladina vložiti vse napore za demokratizacijo na tem ozemlju, ki je tako potrebno pomirjenja in normalizacije življenja. Pot do tega cilja je samo ena in mladina ga bo dosegla tem prej, čim boij strnjene bodo njene vrste. Jugoslavije Z izvedbo petletnega načita za elektrifikacijo in industrializacijo bo tudi Zapadna Bosna dobila veliko električno hidrocentralo, in sicer na reki Sani, nedaleč od Ključa. Ta hidrocentrala bo imela velik gospodarski pomen za vso Zapadno Bosno. Vzdolž doline Sane je predvidena gradnja daljnovoda do Prijedora, tako da bo nova velika hidrocentrala lahko oskrbovala z električno energijo jugoslovanski največji rudnik železne rude v Ljubiji Južno od Prijedora in v Starem Majdanu severno od Sanskega mosta. Preko daljnovoda bo povezana z novo centralo tudi dolina Une, tako da bo dobil električno energijo tudi veliki rudnik boksita v Bosanski Krupi. Nova hidrocentrala bo oskrbovala z električno energijo prav tako vse večje kraje ob reki Sani, zlasti Ključ, Sanski most in Prijedor. Ko bo centrala zgrajena, se bo lahko razvila tudi lesna industrija vzdolž Sanske doline. Predsednik nove vlade LR Srbije dr. Blagoje Nešković je v spremstvu podpredsednika vlade LR Srbije Živote Djermanovlča obiskal v poslopju patriaršije srbskega patriarha dr. Gavrila. Oni teden je bilo v Sindikalnem domu v Kranju v okviru ljudske univerze predavanje dr. Neubauerja „O vtisih iz Amerike“. Dr. Neubauer je na kratko opisal pot delegacije jugoslovanskega Rdečega križa preko Francije v London, od tam v Kanado in New York ter pokazal pravo sliko Amerike. Predavatelj je podrobneje orisal tudi življenje naših izseljencev v Ameriki, ki so biti ves čas osvobodilne borbe z nami. Med njimi so nekateri, ki so se zaradi svojih zmožnosti povzpeli zelo visoko in dobili ugled med domačini kakor tudi rned sorojaki. Slovenci, zlasti v Clevelandu, so zelo agilni in imajo organizacijo SANS (Slovenski ameriški narodni svet). Nova Jugoslavija ima v Ameriki mnogo prijateljev, zlasti med delavstvom, ki se bori za svoje pravice, Izboljšanje vremenskih prilik je omogočilo, da so se pričela po vsej Vojvodini spomladanska setvena dela. Iz vseh poljedelskih strojnih postaj v Vojvodini so odšle na delo traktorske brigade, iz vasi pa je odšla na polja nepregledna vrsta vprežne živine. Njihova naloga je, da opravijo v najkrajšem času spomladansko setev. V vsej Vojvodini bodo letos zasejali vso obdelovalno površino. Zmanjšana je površina za setev sončnic, povečana pa je površina za konopljo. Zasejali so več sladkorne pese. Proizvajalci so dobili dvojno količino kvalitetnega semena koruze, pšenice, ovsa,' ječmena in ostalih setvenih kultur. Skrb za naše dijaštvo Na obi'nem zboru Dijaške Matice dne 16. marca se je izvršila reorganizacija našega dijaškega podpornega društva. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom tov. Angelom Kukanje, ki je bil tajnik Dijaške Matice pred 20 leti, ko so jo zatrli fašisti. V odboju so tudi štirje dijaki in vsi upravitelji dijaških domov na Svobodnem tržaškem ozemlju. Dijaška Matica je po obnovitvi pred dvema letoma izvršila zlasti v coni A ogromno pionirsko delo. Danes ima dijaške domove v Goric!, Trstu, Kopru, v Portorožu in Bujah. Dijaška Matica podpira nad 400 dijakov, večinoma gimnazijcev. Več kot četrtina dijakov uživa vso oskrbo brezplačno. Vse to je mogla Matica storiti le zato, ker je naše ljudstvo res zavedno in požrtvovalno, saj je po težki na-rodno-osvobodilni borbi spoznalo, da bo enakopravnost Slovencev na STO-ju uresničena le tedaj, ko bomo imeli toliko inteligence kakor druge narodnosti. Zato bo naloga Dijaške Matice, da ne bo slovenske družine, ki bi ne bila včlanjena v tem podpornem društvu. Vsi člani se bodo obvezali, da bodo izpolnjevali dolžnosti in da se bodo večkrat spomnili našega dijaka. Dijaška Matica bo skrbela za naše dijake na nižji in višji gimnaziji, na trgovski akademiji, na dvorazredni trgovski šoli, na obrtnih šolah in na učiteljišču, za visokošolce tržaške univerze in za bodoče slovenske mornarje, ki se šolajo na slovenski navtični šoli v Kopru. Skrbeti bo morala Dijaška Matica tudi za hrvaške dijake v Bujah. Skrb za vse te dijake ne bo lahka. Zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da postane član Dijaške Matice in da jo ob vsaki priliki podpre. Tudi prosvetna društva naj skrbe za izobrazbo bodočih ljudsko-prosvetnih delavcev. 2e lansko leto je bilo sklenjeno, da bo vsako društvo priredilo nastop, katerega čisti dobiček bo namenjen za vzdrževanje naših dijakov. Juca piše Pepi Draga Pepa ! Prav vesela tvoje pismo sem prejela. Končno smo pomlad dobili. VCeraj naši so vozili gnoj na njivo, da kaj zrase. Ah, saj rečem, prejšnje "ase v marcu je ?e vse cvetelo, letos pa kar ni hotelo biti konec mrzle zime. Veš, da me kar jeza prime, je krompir po sto lir kilo, tega nikdar prej ni bilo. Res, da me kar volja mine do življenja, ker jestvine so iz dneva v dan vse dražje. Ah, kako živeti lažje bi se dalo, če bi cene hrani bile urejene, ali če bi končno pla'"e uredili nam drugače. Zdaj z razpravo so pričeli * proti tisti Pasquineili, tisti, veš, ki je streljala in ubila generala. Pravi, da je to storila, ker je Duč'eja ljubila. Na Slovane se pa krega, da so krivi vsega zlega. Vsa dvorana je jokala, ko je ona klepetala, ker takrat bili v dvorani sami so fašisti zbrani. In sodniki so sklenili, da jo bodo proglasili za fašisti'no svetnico. Zdaj pa berem spet novico, da jo bo zdravnik pregledal. Ta pa najbrž bo povedal, da ima zmešane možgane. Mislim, da tam iz dvorane našlo bi se takih dosti, ki trpijo vsled norosti. Se pripeljal z avtom v mesto je nekdo in dal na cesto le za pet minut vozilo, pa ga precej ni več bilo. V časopisih zdaj naznanja, da najditelju poklanja sto petdeset tisoč lir, avta ni pa še nikjer. Sploh množijo se tatvine, vsak dan v Trstu nekaj zgine, samo tistih, ki želimo, teh se pa ne iznebimo. Kaj bi z Nemčijo storili, v Moskvi niso še sklenili, vendar vsega konec ni še, slej ko prej se že podpiše tudi Nemčiji usoda, pa četudi je zdaj moda, da grozijo nekateri z novo vojno. Ne zameri, da s politiko se bavim ; toda jaz takole pravim: 'Zdaj ti ž.e politizira, marsikdo, ki manj kapira kakor jaz o tej zadevi. Slišala sem baš pred dnevi, da so neki emigranti, beli, plavi, tutti quanti, v 'Afriko se namenili, da tako bi izognili, nove vojne se z atomi, ki baje ves Trst polomi, kadar sem bo privihrala. Jaz sem se zelo smejala in jim srečno pot voščila. Skoraj bi ti pozabila to novico sporočiti, ki ne smeš je pozabiti: Ujela na uho gredoč sem, da to Veliko noč Ljudski tednik par strani za te dneve več dobi, da bo tiskan v barvah dveh in zato bi bil res greh, če na to bi pozabila in si ne bi ga kupila. To ne pišem za reklamo, saj ta list že vsi poznamo in reklame več ne rabi ; ampak včasih se pozabi, potlej človek pa kesa se. Več pisati mi ne da se in zato lepo končujem ter odgovor pričakujem Tvoja Juca k_________________________________________/ Proslula sodna praksa Ob začetku ... V Trstu je ie teden dni v teku proces, ki drži v precejšnji napetosti velik del prebivalstva. Procesov je že bilo v Trstu v teku dobrega leta vst polno. Pred sodniki so stali kolaboracionisti, včasih manj vcclsUi pa bolj krvavih rok, potem antifašisti, drugič spet pripadniki civilne policije, uredniki, listov, demokratskih in reakcionarnih, pa zopet krdelo fašističnih zveri — dovolj pisana družba torej in tudi procesi so se vršili na različne načine hi merilo za kazen in sodbo ?ii bilo vedno enako. Lahko bi torej dejali, da so bili zadovoljeni že vsi „okusi“. Vendar je sedanji proces le še nekaj novega. Pred sodniki-vojaki stoji majhna ženska, morilka. Umorila je visokega častnika okupacijskih sil. Ne more nam biti siippatièna oseba — in to celo ženska — ki premišljeno umori človeka s strelom v hrbet; človeka, ki kot posameznik ne more nositi nikake odgovornosti za odločitve, ki bi naj morilko dovedle do zločina Ml so ob tem procesu ne bi ustavljali, ko bi se ne bil izmaličil v nekaj, kar spominja na proces samo zaradi navzočnosti sodnega dvora. Za nas bi bil proces končan v trenutku, ko je obtoženka izjavila, da je zločin izvršila. Sodniki, sami vojaki, bi menda tudi lahko pot procesa speljali kako drugače, kot se je to doslej vršilo Nam se vsiljuje mnenje, da fu ne gre več za slučaj Pasquineili — De Winton. Ta ženska, Pasquineili, ima za seboj že „lepo“ preteklost. Fanatična fašistka, crocerossina v Abe-siniji, ki zamenja rdeči križ s puško, da bi krščansko vzgojena in religiozna — z vnemo pobijala „proklete črnce". Potem jo vidimo za časa italijanske okupacije v Splitu, kjer „požrtvovalno" poučuje otroke italijanščine (Pasquineili ni kdor-sibodi, ona je profesorica!) Za časa osvobodilne borbe jo najdemo zdaj tu zdaj tam v Gornji Italiji, pa tudi v Julijski krajini. In ob času izseljevanja „ezulov" iz Pulja je ona tamkaj „službeno" in lepega dne ustreli zavezniškega generala. Ko danes ta ženska stoji pred sodiščem, ima človek vtis, da ona ni obtoženka. (Po nekakem čudnem postopku res nastopa kot — priča.) Dovoljujejo se ji večurni govori, v katerih niti najmanj ne skuša opravičiti svojega dejanja ali se zagovarjati. Pač pa v svojih tiradah, ki so zelo daleč od stvari, zaradi katere se vrši proces, izliva svoj fašistični gnev na slovanstvo, na Jugoslavijo, na partizansko borbo. Bogvc, komu se dopade, da se na tem procesu toliko govori o „fojbah", o nevarnosti slovanstva, o obrambi zapadne civilizacije, ftenska. kl si je v teku osuo* bodilne borbe prizadevala združiti fašiste z italijanskimi partizani v borbi proti „slovanski nevarnosti", ko bi morali odstopiti Nemci; ženska, ki je „zbirala podatke" v Istri in odposlala svo) dnevnik novinarjem, „ki so sovražniki Rusov", ta oseba lahko mirno bruha ogenj in žveplo na sosedno državo, ki hoče živeti v miru in dobrih odnosih tako z Italijo kot s Trstom, in lahko žali narodnost, ki na tem ozemlju prebiva in hoče mirnega sožitja z drugo narodnostjo. Toda zdi se. da je komu po godu. če ta ženska ponovno razburja strasti nekih elementov, ki nočejo pomnjenja. Mogoče celo, da se kdo ob vsem tem bol) veseli, kot pa bi ga morala ogorčiti smrt nesrečnega generala. Kaj vemo, mogoče je kdo takega mnenja, da za lepo priložnost, da se kaj reče. kar bi se sicer ne moglo, ni škoda življenja enega generala. Treba je le videti učinek besed obtoženke na občinstvo! Dame se ji sladko smehljajo, njej, junakinji; spomenik bi ji bilo treba posta- viti! in Italijan iz Vidma, ki priča neugodno za obtoženko, lahko sliši na svoj račun besede: porco, venduto. Našega mišljenja o procesu tudi ne bo spremenila eventuelna izjava psihiatrov, da obtoženka ni pri zdravi pameti. Vemo, da je treba za govore, kot jih je imela ona na sodišču, posebne „pameti". Toda treba je tudi, da kdo te govore dopusti. In potem seveda krivda zanje ni zgolj na obtoženki. Izjava, da je ponorela, bi jo lahko rešila smrti, ne mogla bi pa izbrisati dejstva, da je smela, četudi nora, po mili volji izlivati strup na vse, kar je v zvezi s slovanstvom. V tistem času namreč, ko ji je bilo to dovoljeno, nihče ni mislil na morebitno ?ijeno norost. To poudarjamo še zlasti zaradi tega, ker se spominjamo, da ni bilo dovoljeno govoriti preveč na dolgo m široko, kadar so se uršili procesi proti antifaši- stom. Jasno — quod licei lovi, non licei bovi — ali po domače: česar ne sme antifašist, ni rečeno, da ne bi smel fašist. ... proti koncu POMLADNA RAST Letošnja pomlad se je dokaj zakasnila. Navadno je bilo ob tem času po vsej Istri že vse v cvetju — letos pa je začelo zeleneti šele v št. Jernejski dolini okrog Kopra, ki je najbolj prisojna. Prikukal je grah in žitarice, na drevju pa brstja skoraj še ni videti. Kako hudo je čakati, da se spremeni lice te melanholične panorame, polne velikih luž in mlak, katerih ne more popiti prenasičena zemlja — v pokrajino pisanega cvetja in nove radosti, novega življenja, ki bo obetalo bogat sad! — Prav rps, naj bo domačin ali slučajni obiskovalec, vsakdo se navzame ob pogledu na še pusta razmočena polja, ki jih oživljajo redki oljčni zeleni nasadi, katerih ni ožgala zima, neke čudne hrepeneče otožnosti. želja po pomladi. In s to željo je skrb. Kdo ve kakšna* letina bo? Revna istrska zemlja, razen ona pod škoii-jami, že itak malo rodi. če ne prisije sonce prav kmalu, da požene življenje v seme in brstje ter po vejah in vejicah dreves, če ne preneha ta dež, ki ga drugače vsako leto tako manjka — kako bo? Sicer se lahko sonce zakasni, samo da bo jesen sončna in dolga, da bo vse dozorelo. — In če ne bo? Do včeraj odvisen na življenje in smrt od lastnika, danes skoraj brez skrbi za preživljanje. četudi bi bila slaba letina, bo pridelka veliko več kot doslej ker bo ostalo vse kmetu. In kar bo potreba dodati, če bi bilo kje treba — bo dala zadruga. Kdor je član zadruge, živi brez skrbi. Skupni napori — skupni obilni pridelek, četudi je slaba letina. Ej, kako lepo je to novo življenje! Le da prisije sonce in bo vrelo in kipelo. Nič ga no more ustaviti. Boli, hudo boli sicer, da bodo jutri istrski kmetje ločeni od domovine, toda istrski kmetje so in hočejo tudi ostati gospodarji svoje usode. Morda bi sami tega ne znali tako povedati. Vendar dejanja govore: čuvajo ljudsko oblast, ki Jim je vrnila jezik in zemljo ter jo krepijo in izboljšujejo, ko volijo nove odbore s sposobnejSimt odborniki. Ustanavljajo zadruge, jih širijo, kajti v skupnosti je moč. Pripravljajo se na 1. maj. V Riža ni. Pobegih, Dekanih, Koštabonl, Marezigah, škofijah, Cezarjih — povsod. Lani je bilo iz Rižane osem udeležencev na prvomajski proslavi — letos pa se pripravlja že 150 telovadcev in pevcev. V Pobegih jih je bjlo deset, letos pekrat toliko. V Dekanih desetkrat več kot lani. V Koštabonl so prepričani, da jih ho še več. Poleg telovadcev pa nameravajo v Trst vsi. šli bodo — tako pravijo — povedat, kaj hočejo. Izpovedali bodo naš skupen program: „Hočemo ljudsko oblast, ki nam bo ohranila zemljo in pridelke, za delavce na še Industrije, katero bo oživela. Samo ljudska oblast lahko zagotovi, da ostanemo gospodarji na naši zemlji, da nam vrne in razvije industrijo. — Poglejte, koliko nas je! Zmagati moramo!" To je vse. To pomeni vedno lepše življenje. To pomeni še več, pomeni novo zmago delovnih ljudi na svetu. Glejte: Istra ni več žalostna, Istra je radostno pripravljena nastopiti z nami vsemi, kar nas bo v Svobodnem tržaškem ozemlju, da postanemo kovači naše usode. DB E.J A DRUŽINSKI ČITALNI VEČER Hm, res — in če ne bo? Oljčni nasadi — so opustošeni. Račune na prodajo zelenjave je prekrižala huda zima. In toliko reči bi bilo treba kupiti! Koliko deklet bo žalostnih, ko ne bodo imele za Veliko noč nove obleke, da bi se z njo postavile! Mogoče bo žalosten tudi kakšen fante, ki mu je pomlad že na zimo stopila v srce! Poletje bo lahko sicer lepo — z obilico potrebnih padavin, toda lahko jih bo preveč. Lahko bo zopet hitra zima in — zbogom pridelek! žalostna Istra je zapel nekoč nek pesnik. Glejte — pa ni žalostna, čisto drugačna je kot včasih. Kakor se skrivajo v naravi novi sokovi, novo življenje, silne moči, katere lahko oživi nekaj sončnih žarkov, tako je v ljudeh pritajeno veselje, skrita radost, ki se bosta s prvimi sončnimi žarki v oživljeni naravi razbohotila v pesem novega življenja, ki ga ni še živela Istra. Saj je to prva pomlad, ko bodo istrski kmetje sejali In uživali ob rasti, cvetju in sadu jesenske In pomladne setve. Prvič bodo gledali svo} trud — kako jim rodi sadove, katerih ne bodo več delili z lastniki, ki so čakali prekrižanih rok, da jim jih vzamejo sleherno jesen polovico. Kako lepa in silna je ta zavest! Preporod za ljudi! Do včeraj hlapčiči tuji gosposki — danes sami svoji gospodarji na svoji zemlji! — šele tako so postali ljudje. Velika stvar je agrarna reforma! »He je zgrnila nad vasjo se no fu, Te besede so nam prišle v spomin, ko smo sc pred dnevj vra/'aU od sv. Aniona skozi Celarje in smo iz h;$e »Vri Kovaču« zasliSali glasno, razločno titanje. Nalahno, da ne bi vzbudili pozornost in prekinili čitanja, smo se približali razsvetljenemu oknu kuhinje, skozi katero je prihajal glas in uzrli v notranjosti tele zanimive slike. Ob mizi, na kateri se je hladilu pravkar kuhana polenta, je sedel mlad tovariš s Sasopisom tj roki in Citai, v polkrogu okoli njega pa je sedela družina, trije otroci, dve ie odrasli tovarišici, gospodar, ob Štedilniku pa mati, ki je pravkar nekaj segrevala v ponvi, najbr“e zabelo za polento. Od Casa do Casa so Citalca prekinjali in komentirali vsebino. Kot smo razumeli so Citali Članek o obisku Italijanske demokratične mladine v Jugoslaviji, ker smo razloCno sli-Sali tole: ». . . fašizem Se ni uniCcn, reakcija id ga So zelo oklepa.« Vivo so na te bese Je razpravljali, ceh mati sc je obrnila od Štedilnika in pbsluSala. Zakaj dajemo poudarka temu dogodku, ki mislimo, da ni osamljen tu v Istri?! Pomlad prihaja in z njo dela na polju, ki so se "e začela. Veliko je lakih, ki sc izgovarjajo, da nimajo Casa Citati, ker jim delo pobere ves prosti Cas in so trudni. Radi priznamo, da je to zelo res. Mladi tovariš iz Kovačeve dru'ine pa je pokazal, da mu telesna utrujenost ni ovira — pokazal je, kako se lahko slcdj dogodkom, tudi po delu, Ce je dobra volja za to. Vsestranskaj korist imajo taki družinski Citatni vcCeri: mlajši tovariš ali tovarišica, ki čila, še s tem uči pravilne izgovarjave, starejSi pa, ki so trudni od dela obenem poCivajo — istoCasno pa tudi zvedo za dogodke po svetu. Mi bi Meli, da bi zgled KovaCeve dru’jne iz Celarjev posnemali po vseh hiSah Slovenske Istre, da bi ob večerih odmevala itzi ‘vwh kuhinj — naša lepa slovenska beseda. oo. Italianski iiKotašisti s« ho-vejo maš c c tali /.a Miissul!-iitjci/ii smrt Italijanske progresivne sile si s težavo utrjujejo pot, po kateri hočejo pripeljati mlado italijansko republiko iz objemov neofašizrna i demokracijo. Vsakovrstni poskusi reakcionarjev, ki sede danes na naj višjih državniških mestih, sc ne odražajo samo v zunanjepolitični naslonitvi italijanske vlade na sile zapadnega imperializma in v njeni vlogi, kot orodje med-rodnega imperializma proti vzhodnim demokracijam, temveč zavzema predvsem ostro obliko v notranjepolitičnem življenju države. Kdor je zadnjih tednih sledil italijanskemu tisku, je nedvomno opazil tako v monarho-fašističnih listih, kakor v italijanskih naprednih listih obširne razprave in polemike o nekem zakladu iz Donga (Tesoro di Dongo). Dongo in njegov zaklad se v zadnjih tednih postali predmet vseh italijanskih reakcionarnih tn neofašističnih sil v borbi proti italijanskim naprednim silam in blatenju ter omalovaževanju italijanskega osvobodilnega gibanja Jasno je, da je ta skoncentrirana kampanja vseh preostalih italijanskih fašističnih sil naletela na trd odpor med zdravimi silami mlade italijanske republike. Dongo je malo mestece v bližini Coma. V tem mestecu so italijanski partizani v zadnjih dneh meseca aprila 1945. leta justifidrati in brez vsake ceremonije napravili konec Mussoliniju in njegovim pajdašem' Mussolinija in vso njegovo hierarhijo so italijanski partizani zajeli na poti med Comom in švicarsko mejo, ko so ti skušali pobegniti v sosednjo republiko. Mussolini in njegovi so vlekli s seboj tudi več tovo'niih kamionov in luksuznih avtoino-bilov, polnih dragocenih predmetov. Ves ta plen. v kolikor ga ni razneslo prebivalstvo, ki je obkolilo zajeto kolono, so partizanske brigade izročile Glavnemu stanu italijanskih partizanskih edinic za Severno Italijo. Nihče se ni v tistem času spraševal, kaj je z Mussolinijevim zakladom in kako je končal. Italijanski narod je vedel samo to, da so partizani Mussolinija zajeli in ga ubili. Da se bo narod res prepričal o njegovi smrti, so ga končno obesili na Lorettijev trg v Milanu. Usmrtitev Mussolinija je bil tedaj največji dar, ki so ga italijanski rodoljubi in partizani lahko ponudili tistemu delu italijanskega naroda, ki se je zvesto boril na strani vseh zdravih sil sveta. Kakor drugod, so tudi v Italiji partizani po osvoboditvi prepustili oblast civilnim organom. Italijanski demokrati so zmagoslavno izšli iz volitev v ustavodajno skupščino ter z referendumom. proglasili Italijo za republiko. Že v prvih mesecih se je mladi italijanski republiki obetalo trdo življenje. Monarhisti, podprti od vseh ostankov fašizma, fašističnih zločincev, kolaboracionistov, ki so vsled nedosledne borbe proti fašistom in raznih vladnih ,,amnestij,,t bili izpuščeni na svobodo, so pričeli z odločnim napadom na republikanski ustroj italijanske države, še preden je Italija delno zacelila svoje neozdravljive rane, posledice fašistične voj-7ie, so ti gospodje, izkoriščajoč demokratične svoboščine — ki se na žalost v Italiji še danes tolmačijo v prid fašistom in fašističnim zločincem — začeli z ofenzivo proti demokratičnim silam italijanske republike. Zato je bilo treba najti argumente, ki bi se jih dalo v tern smislu izkoristiti. Mobilizirali so ves svoj tisk in prinesli na dati umor Mussolinija v Dongu ter njegov zaklad. Monarhofašistični listi so objavljali senzacionalne reportaže, v katerih so skušali prikazati italijanski in svetovni javnosti, da so se italijanski partizani in njih voditelji polastili takoimenovanega Mussolinijevega zaklada. Polkovnika Valerijo, ki je justi-ficiral Mussolinija, so prikazovali kot neko legendarno osebo ter ugibali o njegovi identiteti; pisali so, da je bil Valerijo agent neke tuje države, ter s tem naravno namigavall na Sovjetsko zvezo. Pisali so tudi. da je on ob priliki umora Mussolinija odnesel neke važne dokumente. Ta kampanja je zajela tako ostrino, da so pričeli naravnost obdolievati voditelje italijanskega osvobodilnega gibanja kot tatove Mussolinijevega zaklada. Tej monarhofašistični obrekovalni kampanji proti italijanskemu osvobodilnemu gibanju in njegovemu vodstvu, je nasedla tudi italijanska vlada, ki je odredila uradno preiskavo o zadevi in to preiskavo poverila generalu Zingalesu V teku preiskave se je pokazalo, da je prav general Zingales vnet monarhist, ki je podpiral monarhofašislično kampanjo ter dajal lažne izjave, izdajal službene tajnosti in tako nudil reakcionarnemu tisku material za senzacionalne članke. Kampaiija je dosegla svoj višek, ko je advokat Ambrosini iz Rima predložni vrhovnemu državnemu tožilcu obtožnico proti Togliattiju, Longu. Parriju in polkovniku Valeriju kot krivcem nezakonitega umora Mussolt-7iija. Kaj se skriva za to kampanjo? Predvsem Je treba imeti pred očmi, da se bodo v nekaj mesecih v Italiji vršile volitve v republikansko skupščino. V zadnjem času so se italijanske napredne stranke silno okrepile. Rezultati upravnih volitev kažejo, da so socialisti in komunisti pridobili na račun desničarskih strank. Zaradi tega so reakcionarji mobilizirali vse svoje sile, d-a preprečijo eventualno zmago so- TRST ALI NAJ SE PONOVE PRIZORI S SOSEDNJ« SLIKE? FAŠISTI, KI SO NA SVOJ PRAZNIK 23. MARCA V TRSTU NALEPILI LETAKE, KAKRŠNE KAZE ZGORNJA SLIKA, DELAJQ NA TEM! POMNITE TO, DEMOKRATI, ZATI» ZDRUŽENI V POSLEDNJO BORBO PROTI OSTANKOM FAŠIZMA IN PROTI NOVTOt VOJNIM GROZOTAM! BERLIN ,,DAL VAM BOM ČISTO JASNO POT SKOZI ŽIVLJENJE, KI GA BO VREDNO ŽIVETI" ’ ••• " ' ' •• • ' • ■ •• .................... BUDIMPEŠTA BORCEM RDEČE ARMADE, OSVOBODITELJEM GLAVNEGA MESTA MADŽARSKE SO V BUDIMPEŠTI, POSTAVILI KRASEN SPOMENIK. OTVORITVENI GOVOR JE IMEL PREDSEDNIK MADŽARSKE VLADE cial-komuni$tov in drugih italijanskih naprednih strank pri bodočih volitvah. V ta namen so vodili kampanjo glede zaklada iz Donga, s katero so hoteli oblatiti voditelje italijanskega osvobodilnega gibanja, ki so danes predstavniki italijanskih naprednih strank. Z izjavami in pojasnili voditeljev itaiijan-skega osvobodilnega gibanja ter pojasnilom, ki ga je podal italijanski minister za narodno obrambo Gasparotto na zasedanju skupščine, so poskusi monarho/ašistične kampanje klavrno propadli. Gasparotto je dejal, da je likvidacija Mussolinija predstavljata največji dar, ki so ga italijanski partizani podelili svojemu narodu. S. š. PARIZ KAJ MENITE, ALI TA DVA MOŽAKARJA ZAUPATA DRUG DRUGEMU? EDEN JE NAM-. REČ ANGLEŽ, DRUGI PA FRANCOZ. ALI SE VAM NE ZDI IZ BIDAULTOVEGA POGLEDA, DA SI MISLI NEKAKO TAKOLE: „TI, BEVIN, SI PREIZKUSEN IMPERIALIST, A M* PAK JAZ SEM TUDI!" PARIZ TO JE UREDNIŠTVO NEKEGA FRANCOSKEGA DNEVNIKA MED STAVKO TIPOGRAFOV. IZ SOLIDARNOSTI S TIPOGRAFI SO STAVKALI TUDI UREDNIKI. DA SO VZELI STAVKO RESNO. NAZORNO KAŽE SLIKA 6 ------------------------------------------------------------------- KMETIJSTVO * INDUSTRIJA * TRHOVIM * KMETIJSTVO * INDUSTRIJA * TRGOVINA Vloga kmetijske šole UPORABA SEMENA PRI SETVI v Kupni pri slroluivni Strokovna izobrazba nase kmečke mladine v Julijski Krajini je zelo zaostala. Temu se ni čuditi, saj je fašistični režim v vsakem pogledu oviral naš kulturni in gospodarski podvig. Tako se je mladina odtujevala od zemlje, kmetijstvo pa je medtem postalo prava znanost. V naprednih državah, posebno v SZ, študira kmetijstvo izredno mnogo mladine. Danes si ne moremo predstavljati naprednega kmetijstva brez Sol. Ljudska oblast v Skocijanu pri Kopru je ustanovila kmetijsko šolo. Od vseh kmetijskih panog na Svobodnem tržaškem ozemlju ima največjo možnost razvoja vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in živinoreja in ravno koprska Sola ima vse predpogoje, da da kmečki mladini strokovno izobrazbo v teh panogah narodnega gospodarstva. Sola razpolaga s 30 ha zemljišča: vinogradov, sadovnjakov, njiv in travnikov. Sadnih dreves (breskev, hrušk, češpelj) je 2500. Poleg tega ima šola svoj matičnjak za trte, silnico za 30.000 trt, tople grede za povrtnino ,h!ev s plemenskimi kravami, moderno in racionalno gnoj-nično jamo, svinjak s 4 plemenskimi svinjami in mrjascem ter kokošnjak. Zemljišče je dovolj obsežno, da izvajajo na njem učenci pod strokovnim vodstvom praktično to, kar so pri teoretičnem pouku pridobili. Šolski program obsega vse važnejše kmetijske stroke, kakor sadjarstvo, vinogradništvo, kletarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, živinorejo, žj. vinozdravništvo, mlekarstvo, gospodarstvo, knjigovodstvo in zadružništvo. Poleg tega so splošni predmeti: slovenščina, računstvo, zgodovina, zemljepis, kemija, fizika itd. Sola bo s prihodnjim šolskim letom dvoletna. V šolo se sprejema sposobna kmečka mladina po dovršenem 15 letu. -Namen šole je: vzgojiti zdrav kmečki kader, vnašati v našo zane-merjeno vas sodobna kmetijska načela, vnesti v naše kmetijstvo red in načrtnost ter mu podati nove smernice. Sola pa si bo nadela še druge naloge nič manj važne od njenih prvenstvenih nalog, in sicer: a) pomagati z vsemi sredstvi našim poljedelcem v vseh strokovnih vprašanjih (kmetijski nasveti, prirejanje tečajev, predavanja), b) izdajanje strokovnega glasila ter drugih izrednih publikacij, c) gojitev vrtnih semen, trt, sadnega drevja itd. ter njih oddajanje i/iilii*eč v poletno deževfl.0 7^%'0 dobo. Sem spadal0 hi v Pasovi ob robu ti0P°v nekem smislu tudj obmorske dežele Vzhodne Azije s svojimi obilnimi poletnimi padavinami. Nasprotno sliko kažejo pokrajine z zimskim dežjem, kakršne imamo n. pr. v evropskem Sredozemlju. a tudi v ameriški Kaliforniji, v Chileju. v Kapski dežel; in v nekih predelih Avstralije. V vseh teh pokrajinah so gozdovi bolj rahli, vmes se vrivajo že i/iavnafi pnedeli, ki so tem večji, čim bolj se bližamo suhim pasovom. Gozdovi so tu razviti zlasti v vlažnih podoljih (ga'lerijskj gozdovi) in na deževnih pobočjih gorovij (gorski gozdovi). Tako je nastala značilna slika afriških savan- skih gozdov, gozdov subtropske Avstralije, evropskega Sredozemlja itd. Te gozdne pokrajine se odlikujejo po nekaterih koristnih dreves kakor so to plutovci, terpentinovi bori. ciprese. indijski tikovci. Zanimivo je. da dosega v tem pasu iglasto ch'evie v posebnih zastopnikih svoj najsilnejši razvoj. Naj omenim n. pr cedre, ki uspevajo v manjših raztresenih skupinah v pasu od afriškega Atlasa do Himalaje, pinije Južne Evrope, aravkarije Brazilije. Andov in novega Zelanda, ogromne tak-sodije v ameriškem Teksasu in zlasti gigantske mamutovce v Kaliforniji. Ameùlca ìm> imata, \A-a\vec gozdov Glede množine gozdov je o-meniti, da sta najbolj gozdnati zemljini Amerike in Azija. Gozdna površina znaša v Severni Ameriki okoli 9 v Južni Ameriki 8 v Aziji 13 milijonov km2. Afrika dosega 9 milijonov km2 gozdne površine. Evropa 3 milij.. Avstralija pa komaj pol milijona. Tudi v primeri s celotno površino zemljine je A-merika s 40% . gozdov na prvem mestu, V Aziji, Afriki in Evropi pokriva gozd približno eno tretjino celotne površine, medlem ko je v Avstraliji pogozdenih komaj 6 in pol% celotne površine. Med gospodarsko najdrago-cenejšimi proizvodi gozdov je seveda les. Izmed obeh velikih gozdnih pasov je severni gozdni pas za proizvodnjo lesa mnogo važnejši od tropskega, prvič zato. ker vsebuje v glavnem vse mehke lesne vrste, kj prihajajo v poštev za gradnjo hiš, za mizarske produkte in za izdelovanje papirja, drugič zalo, ker so njegovi gozdovj mnogo bolj e-notni. kar je pogoj za trgovino, ki povprašuje po enakih vrstah v večjih množinah, končno pa zato. ker je ta pas razvit v gospodarsko naprednih deželah, kjer so za prevoz lesa potrebna prometna sredstva in pota že izgirajena. Zato preskrbujejo v severnem gozdnem pasu ležeče dežele svetovni trg s koristnim lesom vsake vrste. Te dežele so Sovjetska zveza. Kanada. Združene države Amerike ter dežele v Severni in Srednji Evropi. Gozdovi Sovjetske zveze v Evropi in Aziji so sploh naj-večji na svetu, saj jc nad 9,6 milij. km2 te ogromne države pokritih z gozdovi! Najbolj bogati gozdni predeli evropskega ozemlja Zveze so okoli Vologde. Kostrome. Oloneca, Arhangelska, Gorkega itd. Ukrajina ima gozdove samo v svojih po minul: vojni pridobljenih pokrajinah na zahodu (Polesje. Bukovina. Karpati). Skoraj neizčrpni co gozdovi v Sibiriji, kjer so velikanske gozdne površine še popolnoma nedotaknjene. Poraba lesa v Sovjetski zvezi je kajpak zelo velika, saj so drva v širnih pokrajinah edino kurivo in euiuo stavbno gradivo; ponekod kurijo z drvmi tudi lokomotive. Še pred nedavnim tod niso poznali racionalnega gozdarstva. sedaj se Pa z vsakim letom v'eea površina pravilno oskrbovanih gozdov. V zadnjih letih so tu nastala tudi velika podjetja, ki les načrtno izkoriščajo — n. pr. veležage v Arhangelsku in ob ustjih Onege in Mezenja, tovarne za celulozo in papirnice v Kareliji in ob reki Kami pod Uralom. Glavna (izvozna luka za sovjetski les ie Arhangelsk. Druga največja posestnika gozdov na svetu sta Kanada in Združene države Amerike. Obe imata ogromne, v mnogih delih še neizkoriščene gozdne površine. V Kanadj imajo nad 3 milij. km2 gozdov. To bogastvo so nekdaj izrabljali le na jugovzhodu. v provincah Ontario in Quebec, sedaj pa* sekajo tudi v krasnih gozdovih Britske Kolumbije. Izvažajo les zlasti v Združene države; skoraj 80% vsega kanadskega lesa požirajo GROZEČI OBLAKI NAD PRERIJO papirnice Unije, da zadovoljujejo ogrominj povpraševanje po časopisnem in drugem papirju. Že iz tega podatka je razvidno, da so se velike zaloge lesa Združenih držav že izdatno zmanjšale (gozdna površina: 2 milij. km2). Glavni gozdni predeli Združenih držav so še danes na njihovem vzhodu, nekaj večjih gozdov pa je tudi v USODA VDOVE Vdovstvo žene je ustvarilo skoraj pri vseh narodih na svetu Šege in navade, ki so bolj ali manj pomenljive. V tako imenovani „eddi", zbirki pesmi staroislandske književnosti, je stopila vdova na gorečo skladovnico drv. Pa tudi pri starih Indijancih, pri Trakih in Skitih so se vdove sežigale. S tem dejanjem izraža vdova svojo globoko žalost nad izgubo svojega moža. V Novi Kaledoniji, največjem francoskem otoku v Južnem morju vzhodno od Avstralije, se namažejo vdove po vsem telesu s sajami, Indijanke ob Koloradu pa s smolo in to smolo nosijo toliko časa, da jim sama odpade. Druge Indijanke se v znak žalosti precej hudo ranijo. Najmilejša oblika je Se žalovanje s posebno žalno obleko, ki je v Evropi povsod v navadi. Vdove posebnega južno-amerižkega indijanskega plemena se obrijejo po glavi in pokrijejo plešo s kačjo kožo. Druge morajo vedno nositi s seboj kos svojega rajnkega moža, navadno kako njegovo kost. Najbolj čislana je bila v Stari Kitajski vdova, ki jo ostala čednostna In zvesta svojemu možu. Po petdesetem letu so ji postavili spominsko ploščo iz črnega kamna. OD KDAJ IMAMO URE? Vsega današnjega kulturnega življenja si brez izuma uro sploh ne moremo predstavljati. In vendar je točno merjenje časa v zgodovini človeštva fiele zelo mlada pridobitev. Asirci, ki so bili mojstri v zvezdo-slovju, so bili menda prvi, ki so izumili nekaj uri podobnega, namreč delitev dneva v oddelke. Uporabljali so vodne ure, velike valjaste posode, iz katerih je iztekala skozi majhno luknjico voda. Posodo je bilo treba napolniti šestkrat na dan. Take ure so bile v starem veku v rabi skozi več stoletij. Od Asircev so prihajale k drugim narodom, dokler niso izumili v Egiptu sončne ure. Za časa Karla Velikega, torej v osmem stoletju, se je pojavila peščena ura. Minilo pa je še nekaj stoletij, preden so izdelali prve vzorce, kolikor toliko podobne našim uram. V Švici se je začela industrija ur z letom 1680., približno ob istem času je izumil Anglež Hooke prve žepne ure na vzmet. Strugar Anton Ketterer je izumil švarcvaldske ure s kukavico. Skalnem gorovju in ob pacifiški obali. Med drugimi državami imajo velike gozdove še Brazilija, Indonezija, Belgijski Kongo, Peru — vendar pa ne dosega nobena izmed njih imenovanih treh velikih držav niti po kakovosti lesa niti po njegovi proizvodnji. 1 V. B. NEKAJ O BRADI Estetska vrednost brade se je v raznih dobah različno presojala. Kot znak svobode In moškega dostojanstva se je brada vedno cenila pri kulturnih narodih vzhoda. Zato so se morali sužnji briti. Asirci, Babilonci, Perzijci in Hebrejci so sl pustili lase in brado rasti. Mohamedan-ci prisegajo še dandanes pri Mohamedovi bradi. Egipčani so bili golobradi. Tertulijan je izdal najstrožje ukaze, naj nihče ne izpreminja tega, kar je ustvaril bog, in naj nihče ne odstranjuje svoje brade. Grki in Rimljani so nosili precej pristriženo brado, prvi do dobe Aleksandra Velikega (četrto stoletje pred Kr.), drugi pa do drugega stoletja. Aleksander je zaukazal, da se morajo vsi vojaki briti, šele v srednjem veku se je brada zopet upoštevala. — Francoski, kralj Ludvik VIL (1137—1180) Je nosil začetkoma brado. Nenadoma se je dal obriti. Ko ga je videla žena Eleonora obritega, ga je javno zasmehovala, kar je kralja tako ujezilo, da se je dal ločiti. To pa je imelo velike zgodovinske posledice. Ločena Eleonora se Je poročila s Henrikom Plantagenekom, angleškim kraljem in zahtevala od prvega moža svojo doto t. j. severo-zahodno Francijo. Ludvik seveda ni hotel ustreči tej njeni zahtevi, med Anglijo in Francijo Je zaradi tega nastala vojna, ki Je trajala malone sto let. in to vse zaradi — brade. PSOVKA VELEUMA Vsak, kdor koli je obiskoval srednjo šolo, pozna najznamenitejšega grškega filozofa, Platona. Malokdo pa ve, da se je pisal ta veleum Ari-stokles in da je bil Platon le psovka, vzdevek. Platon pomeni v grščini širino. Mi bi mu pravili debeluh, trebuhač, vampač. s Platonom ga je namreč zmerjal njegov učitelj ^telovadbe Ariston, ker je trebuh onemogočal vsako učenčevo napredovanje v te) stroki. Svet jc odlikoval Platona z najlepšimi priimki: Veleučeni, Veliki, Sveti, Božanski. V vseh teh vzdevkih se zrcali velikanski pomen tega velikega moža. Vsi ti priimki so odzveneli, pozabljeni so, le psovka je ostala. Toda beseda Platon je prenehala bili psovka, postala je častno ime veleuma. NETOPIRJI REŠILI CELO POKRAJINO * Velika pokrajina okoli močvirja blizu jezera Mltchella v Teksasu (ZDA) je bila še do pred kratkim skoraj popolnoma neobljudena. Niti govedo niti konji niso vzdržali, kajti ob Jezeru so se Iziegaie mirijade veHkih komarjev, zaradi teh je razsajala tod tudi malarija, že so nameravali izsušiti močvirje, kar bi seveda neznansko stalo, pa se domisli prebrisana glavica, da bi se dali komarji odpraviti na preprostejši in pametnejši način. Skoraj vsi netopirji so zelo požrešni. Izračunali so, da požre netopir v enem dnevu najmanj 230 muh. Netopirje je treba naseliti, pa bodo izginili komarji. In pretkani ameriški zoologi so dali zgraditi posebne lesene stolpe za netopirje in Jih postavili na tem močvirnatem svetu v velikem številu. Uspehi so bili Izvrstni. Netopirji so se naselili, do 25.080 Jih je bilo v vsakem stolpu. V najkrajšem času ni bilo daleč okrog nobenega komarja več. Ne samo, dn so netopirji pripravili tako rekoč celo pokrajino do tega, da se da sedaj obdelovati, naseljenci so imeli Se druge koristi, če spi 23.000 požrešnih in hitro prebavljajočih živali v stolpu, se kopiči na tleh vedno več ptičjega gnoja. Ta gnoj se je izkazal kot izvrstno gnojilo, ki stoji med umetnim in naravnim gnojem nekako v sredini in se da dobro uporabiti, po sebno v vrtnarstvu. NENAVADNA KNJIŽNICA Pred kratkim je umrl Nizozemec Willem Hoem v Loydnu. Imel je nenavadno knjižnico. Vse svoje življenje je zbiral samo literarne posebnosti. Tako je r njegovi lasti najstarejša knjiga križank na svetu iz leta 1593., nadalje knjiga iz leta 1839., ki obravnava, da je bil Adam svetnik. V zbirki je tudi balada, tiskana na osmih straneh, toda ne s tiskarskim črnilom, pač pa s krvjo. Na spis v dvaintridesetih zvezkih, ki se bavi z zobovjem polžev, je bil lloem prav posebno ponosen. Edinstvena Je prva slikanica na svetu, ki jo je spisal Kitajec Hiang-Oi, izdana je bila leta 247. pred Kr. v založbi ,,Pri kreirajočem žerjavu" v Peipingu. Je to lesena knjiga, slikana na roko. V njej so popisane zgodbe in budalostl kitajskih bratov Hung-Susa fn Hl-Huanga. NAJ STAREJŠI PLUG Po dosedanjih najdbah oral so postavili raziskovalci prve pojave tega važnega poljedelskega orodja za Srednjo in Severno Evropo v n»j-staiejšo kovinsko dobo, oziroma na konec kamene dobe, torej v dobo okoli 2000 pred Kr. Pred nedavnim so odkrili pri Auriche v Vzhodni Friziji (hanoverska pokrajina) v barju, skoraj dva metra globoko plug, popolnoma drugačne oblike od do tedaj znanih, in raziskovalci sp dognali, da je plug še 1500 let starejši, da datira torej izza dobe 3500 let pred Kr. Ta ugotovitev je zelo velike kulturno-zgodovinske važnosti. Neverjetne toda resnične GOSPA Z MfiELM Vs--ROMA N O R O NINA-J V neki galeriji v Londonu Je bila dražba umetniških del, med katerimi je po slovesu In vred-nos« najbolj izstopala Holbeinova miniatura, zna-U na pod imenom Gospa z nageljni, delo slavnega slikarja Holbeina (1497—1543). Ponudbe za sliko so neprestano rasle in ko je cena dosegla 7000 gvinej, se je pričela tekma med dvema kupcema. Bila sta to stari Bernard Rubin, trgovec s starinami, in Katarina Lorimer, lepa ženska pet in tridesetih tet ... Zmagala je Katarina. Katarina je odločno stresla z glavo. »Hvala lepa Rubin! Jasno je, da če sem se tako zagrizla v tega Holbeina, sem pač -stori'a to zato, ker sem gotova, da bom imela od njega velik dobi-ček.« »Velik dobiček? Mislite, da je to še mogoče? Na vsak način, tukaj ne! Ne: Tukaj ne!« In na rahlo je zapel, ponavljajoč motiv narodne pesmi: Tukaj ga ti nikdar ne boš našla! »Že mogoče,« je odgovorila Katarina, »toda poslušajte me. Rubin in potem nehajte izzivati me! Prihodnji mesec bom nesla miniaturo v New York in prodala jo bom Brandtu. Da, prodala inu bom Holbeina in on mi bo plačal dvajset tisoč gvinej.« »Tako, tako. Za Bradta gre torej tukaj,« je spo štljivo dejal Rubin. »Vi ste ženska z glavo na mestu vendar, da vam povem, kot mislim, jaz ne bi bil toliko tvegal.« »Ampak jaz si to lahko dovolim,« je prisrčno odvrnila Katarina. »Moje spoštovanje !« Rubin se je lahno priklonil in je motril vztrajno in z neprostovoljnim občutkom spoštovanja. »Vi boste vsekakor vedeli bolje kot jaz, kakšne so vaše možnosti.« Ona je zopet postala resna in mirna, kot bi hotela 'dopovedati, da je ta razgovor že dovolj trajal. Oba sta torej molčala, dokler*ni Rubin, ki ni maral napraviti vtisa, da je indiskreten, načel drug razgovor. »Kako pa kaj vaša nečakinja Nancy Sherwood, mala igralka?« Katarinin obraz se je hipoma spremenil: iz njega je zasijala nežnost. »Sijajno: Zaročila se je.« »Izvrstno: In kdo je oni srečni? Katarina je stisnila ustnice. »To bom zvedela danes. Povabljena sem zvečer, da mi ga predstavi. Toda vprašujem se, kakšna doba je dandanes. Ko sem jaz bila mlada, so se te stvari drugače odigravale.« »Ampak draga moja! Saj vi ste vendar še mlada!« »Hvala lepa! Toda saj veste, kaj hočem reči: Nancy gre za dva tedna v Nico in si vzame s seboj ženina kot ročno torbico, ki jo človek takole mimogrede kupi. »Seveda, seveda. Te stvari se dandanes hitro naredijo.« se je smejal Rubin, »toda končno je to vedno ista pesem.« Ko se je avto na Curzon Streetu obrni! in ustavil pred vhodom Katarininega stanovanja, je uporabil Rubin še zadnji poizkus iz svoje strategije. »Po tem takem ste vi torej že plasirali svojega Holbeina?« je dejal in jo trepljal po roki, medtem ko je vstajala. »Če bi vam ne uspelo, da se ga znebite, bi lahko predstavljal krasno poročno darilo.« Ironija teh besed ji je še udarjala v ušesa, ko se je vzpenjala proti stanovanju. Stanovala je v razkošnem, modernem poslopju. Mrzli sijaj stavbe je sicer motil njen okus, toda predel mesta ji je bil ugoden zaradi njenih poslov in njen poklic je zahteval, da ima mikaven naslov. Vratar ji je odprl vrata in jo pospremil do dvigala. Drugi služabnik, prav tako v livreji, jo je zapeljal do šestega nadstropja in se tam poslovil. Katarino, ki je bila skromnega porekla in je izšla iz preprostih razmer, je še vedno vse to zabavalo in večkrat je občutila otroško veselje pred avtomatom, ki ji je prinašal pošto in pred belimi nogavicami služabnikov. Toda tistega večera je bila vsa zatopljena v svoje misli. S stisnjenimi obrvmi si je priklicala v spomin vse Rubinove besede in se vprašala, do kod so staremu lisjaku znane njene finančne težave. Prišla je do zaključka, da on vsekakor ne more vedeti nič natančnega, lahko pa, da ima kak povod za mnenje, da je v resnih težavah. V trenutku, ko je vstopila v svoje stanovanje, so poteze na njenem obrazu popustile in nenadoma se je zdela žalostna in zaskrbljena. Mislila je na dan, ki ga je pravkar preživela. Po živahnem, a brezplodnem razgovoru z nekim klijentom je komaj našla čas za kosilo. Nato je sledila napetost na dražbi. Sedaj je čutila silen glavobol z omotico in njeno preutrujeno telo je podrhtevalo; z nervozno kretnjo je zagrabila klobuk in ga z rokavicami vred odvrgla. Nato je odšla v majhno kuhinjo, da bi pripravila čaj in skuhala jajce. čez četrt ure je pred praznim čajnikom razmišljala o ničevosti svojega življenja, štiri sto šterlingov za poslovni lokal, in vendar je pravkar plačala deset tisoč šterlingov za preprosto miniaturo, medtem ko jo kosilo ni stalo niti štirih penijev. Bruhnila je v smeh in se smejala, dokler se ji oči niso napolnile s solzami. Bile so to grenke solze, in če bi jim dala duška, bi se ihte sesedla. Vrnila se je v sobo. Bil je to miren prostor, kjer ni bilo drugega kot kak kos pohištva, izbran z okusom. Sezula si je čevlje, vrgla se v naslanjač in si prižgala cigareto: kadila je poredkoma, samo v trenutkih velike sreče ali pa velike žalosti in prav ta večer je občutila silno zapuščenost. V zadnjih časih so bili posli zelo slabi. V trgovini s starinami je neprestano gibanje: zdaj dvig, zdaj upadanje. Kakor ostali, je že tudi ona imela lepe uspehe. A sedaj je bila malone na tleh in ni imela mnogo upanja, vendar je bila odločena se še nadalje pogumno boriti. V vsem mogočem se je že omejila : ker ni mogla pri-štediti s tem, da bi se odrekla dvema stanovanjema, se je odpovedala avtomobilu in žrtvovala že vse, kar ni bilo nujno potrebno. Pri vsem tem pa se je njen položaj vendar nevzdržno slabšal. Odločno je sklenila, da ne bo več razmišljala o svojih finančnih težavah — imela bo čas za to v ponedeljek v razgovoru z gospodom Farrerjem v banki. V tem trenutku je imela njena žalost globlje in bolj osebne vzroke. Čutila se je grozno osamljena ! V očeh njenih najbližjih prijateljev in sorodnikov in sploh v očeh vseh, je bilo njeno življenje en sam rastoč uspeh. Spominjala se je svojega začetka : mladenka sedemnajstih let, ki je končal? študije v napol prazni hiši v Tulse Hildu. Takrat je bila še samo mala tipkarica pri tvrdki Twiss in Wardrop, trgovini z železom na debelo, Duck Court, High Holborn. Uspelo ji je dobiti mesto začetnice v tem bazaru višje vrste, ker je njen oče poznal enega izmed obeh lastnikov, ki je bil kot ona goreč, kar se tiče cerkve. Kljub temu priporočilu je vztrepetala vsakokrat, ko jo je Twiss nagovoril, ali če je Wardrop nasršil obrvi. Kako zelo se je od takrat njeno življenje spremenilo! Sedaj je vodila trgovino »Antika« na King Streetu v St. Jamesu in na Park Avenue v New Yorku in bila je zelo upoštevana zaradi svojega okusa in strokovnega znanja. Veljala je kot strokovnjak v opremi sob v starinskem slogu kakor tudi v vseh vprašanjih dekorativne umetnosti in slikarstva. In kdo ve, če ni bila najbolj znana izmed žena v vsej svetovni družbi trgovcev z umetninami. Vse to pa je v njej budilo le žalostne misli. Uspela je samo s svojo železno voljo; treba je bilo stisniti zobe in žrtvovati vse; hotela je uspeti za vsako ceno. Da bi se dvignila visoko, je podvrgla svoje mlado, nemirno srce najstrožji disciplini in najtršim odpovedim. Prišla je na cilj, zadovoljila je svoj ponos, toda sedaj se ji je zdelo vse tako prazno, brez vsebine. Telefon je zazvonil. S trudno kretnjo — ena izmed muk v njenem življenju je bila tudi ta, da je bila neprestano žrtev tega aparata — je dvignila slušalko. Bila je njena mati, ki jo je klicala iz male, udobne vile, katero ji je Katarina uredila pet let prej v Wimbledonu. Tudi iz besed stare gospe Lorimer je zvenel žalosten glas zapuščene ženske. Kakšno čudo, da sem te priklicala! Ves dan te že kličem. Zdi se mi, da nimaš nikoli hipa časa, da bi spregovorila nekaj besed s svojo materjo. Nikoli. — Saj sem te vendar klicala tudi snoči, — jo je pomirljivo spomnila Katarina. — In kaj potem? — se je obregnila stara gospa. —Halo, halo! Poslušaš? — — Poslušam, mama. — — Dobro. Samo ljubi se ti ne. Povedati ti moram kup stvari. Počakaj, sem si vse zabeležila. Kje pa so moji naočniki? A, na nosu jih imam. Torej, da začnem: prideš za konec tedna z Nancy in njenim zaročencem ? — Najbrž da. — — V redu, draga. Poslušaj sedaj. Želela bi, da mi prineseš nekaj malenkosti : volno, pečene mandeljne, čokoladne slaščice in kak nov, prijeten roman! JACK L.ONDON: KRIŠTOF Dl MAC PKTRKDITj lisr NARISAL : MILKO BAMBIČ 7*. Vozila sta se v diru okoli nekega ovinka, ko začujeta nenadoma renianje psov in Se bolj divje preklinjanje mo*. Cok je nategnil vajeti, sluteč nesrečo, toda bilo je že prepozno. Sedem psov Dlmačeve vprege, ki so bili komaj malo bolJSi nego pravi volkovi, je planilo izza ovinka in se zagnalo v živi klobčič sredi struge. Tu so se namreč Barne-sovi psi, hoteč prehiteti Slokrunove, spopadli. Vpregi sta se prevrnili in zadelali sneženo pot, tako da je vsaka naslednja vprega, ki je šinila izza ovinka, neizogibno treščila ,V sredino pasjega borišča. 30. Kaj se je godilo naslednje minute, se Dimač nikoli m mogel spomniti. Dospel je na piano, sopihajoč kot kovaški meh. Silno ga je bolela čeljust, v katero ga je nekdo strahovito sunil. Rokava Je imel razcefrana, nogo pa razgrnjena do krvi. Dočim je za njegovim hrbtom še vedno divjal besni metež. Je kakor v sanjah hitel s Čokom vpregati pse. Rden je poginil, pa sta ga kratkomalo odvezala. Kmalu sla povezala potrgano jermenje. „Zdaj. zd— zdaj lezi na sani in na - naberi si spat sa.-sape!" je čok jecljaje ukazal. »I. Cim je tudi Cok sam prišel do boljše sape, se je zadovoljno zarežal: izplačalo se je, ria mah si se rešil desetih tekmecev. Mislim, da sem dobro naštel. Toda Olafa, Velikega Olafa ni bilo. Ta ti bo še dal popra." Ko so zavili iz potoka Mono na reko Yukon, ju je tam čakala sveža vprega psov. Spočiti psi so planili naprej, a zadaj je v medlem svitu ognja mahat Cok v slovo. Iz odrtih členkov mu Je Se kapljala krt In oko Je Imel oteklo. Mahal j» v-se dotlej, dokler ni polagoma omahnil v naroči« pomagača, k« S« J® P»1»®! na mehki sneg. 3 Leontjev, konstruktor novega pomembnega topa, se je vozil v Moskvo k preizkušnji topa. V kupeju ni bilo nikogar razen njega, a zdelo se mu je, da ga je zbudil srepi pogled neke osebe. Obšel ga je nemir. V vlaku se je seznanil z dvema sopotnicama: prva se mu je predstavila kot Marija Scrgejevna, žena Zubova, profesorja v tehnološkem zavodu, druga je bila Natalija Mihaj-lovna, žena nekega moskovskega zdravnika. Preizkušnja topa je sijajno uspela; na poti v hotel mu je nekdo dejal, da je žena profesorja Zubova umila že pred vojno, toda ponoven razgovor z M. Sergejevno je pregnal Leontjevu vsak sum. Istega dne so se v Sofijo pripeljali: dva nemška inženirja, turški novinar, debel zamaščen Grk in romunski vcletržec Petronescu. V Sofijo je bil poklican z nujno brzojavko. Ko je včeraj stal na peronu evropskega kolodvora v Starn-®u Petronescu pomislil : kdaj bo spet videl Stam-oul rbijajno mnogonarodno mesto je šumelo, vrvelo pelo, kričab in se lesketalo v vseh mavričnih barvah' K pristanku novega mosta preko Zlatega Roga so hiteti od vseh strani urni, rumeno barvani pasažirski parnicki, ah, kakor jim tam pravijo, šerketi. Z Rib-jega h ga so naglo korakali k evropskemu delu mesta težaki, noseči na svojih plečih ogromne košare s sve-Zllin.1 • ^ . ™1 Proizv°di: morskimi raki, ki so bili veliki kakor ze dobršni prašički, morskimi lastovicami, ostrigami in drugimi darovi dveh morij — Črnega in Marmarskega. Spredaj za mostom, se je spuščalo k Bosporu v amnteatralnih krogih novo mesto. Po njegovih ozkih unčah so lezli navzdol, proti Galati, majhni vagončki stambulskega tramvaja in avtomobili, ki so bili od daleč podobni majskim hroščem. Vse to je bilo že za njim, pretekla doba, ki ni biia kdo ve kaj srečna, zakaj »romunski veletržec« je zbu-dil v. zadnjem času precej veliko zanimanje turške policije. Da ne bomo delali krivice tej policiji, je treba povedati, da je bilo to zanimanje docela zasluženo: Petronescu se ni bavil samo s trgovino, ampak še več s posli popolnoma druge vrste. V »neodvisni« Bolgariji se je dalo kajpak bol) mirno _ delati. Nemški oficirji so se samozavestno sprehajali po ulicah, kjer so se čutili gospodarji Agentura gestapa je bila v Sofiji kakor doma. Včasih je prišlo do čudnih pripetljajev. Tako so na bolgarski carinami gestapovci javno pregledovali prtljago potnikov in se pogovarjali med seboj v nemščini. Bolgarski uradniki si niso vedeli pomagati in zmi-govali z rameni, kakor bi hoteli reči: tu smo mi po-polnoma odveč. — Vrag naj vzame Stambul, — je pomislil Petronescu, — tu bo življenje veliko mirnejše. — Poklical je taksi in se odpeljal v nek izmed mestnih hotelov. Zvečer se je »romunski veletržec« sestal z lastnikom nemškega kino-gledališča, priletnim človekom nedoločene narodnosti. V malem kabinetu za gledališko blagajno sta dolgo sedela sama in se pogovarjala kakor stara znanca. In v resnici sta se že davno in bliže poznala — temnopolti, mršavi gospod Petronescu, romunski podanik, in debeli, nadušljivi gospod Popandupolo, človek z bikovskim tilnikom in kvadratnim podbradkom, Nemec po zunanjosti, Grk po potnem listu, Turek po obnašanju. Preživel je več let v Stambulu in si popolnoma usvojil turški jezik in krajevne običaje. Po izvesni deski sodeč, je bil kinematografski podjetnik, kaj je bil v resnici to vrag ve. Sofijski policijski uradniki so se pomembno nasmihali, kadar je pogovor nanesel na gospoda Popan-dopula, čeprav so pokorno pričali o njegovi zanesljivosti in trgovski solidnosti. Gospod Petronescu pa ni pozvedoval na policiji o gospodu Popandopulu, ker mu tega ni bilo treba. Ponavljam, poznala sta se že zdavnaj in zelo dobro, z vsemi potankostmi in biografskimi podrobnostmi. Zato nista pretrgovala razgovora z vzajemnimi izpraševanji, vzkliki in nevažnimi zadevami, čeprav se nista videla tri leta. Njun razgovor je bil zaradi tega takoj v začetku živahen. Petronescu je povedal, da je prišel v Sofijo k »ruskim prijateljem«, da je prišel čas, ko je treba vzpostaviti stare zveze, da se »doma« pritožujejo zaradi težavnega dela in da morata^ po nalogu oba, to je sam in Popandopulo dokončati od tu neko malo »moskovsko novico«. Popandopulo je namrščil čelo in pripomnil, da um je tudi »doma« znano, koliko dela ima v Sofiji. Tukaj niso težave nič manjše, zato se mu čudno zdi, da se morajo »moskovske zadeve« reševati iz Bolgarije. — Vi ne upoštevate, gospod Popandopulo, — ga je zavrnil Petronescu, — da je v vojnem času vselej laže delati na nevtralnem ozemlju. Sicer je pa tak ukaz. Popandopulo je povedal gostu, da beloemigrantska kolonija v Sofiji ni več takšna, kakršna je bila prej. Starci so izčrpani, deloma se utapljajo v kruhobor-stvu kakor resta vra ter ji, kavarnarji, kramarji, mladina pa je nezanesljiva, v njej ni jiravega duha, so tudi taki vmes, ki se navdušujejo za Rdečo Armado. — 'Moram priznati, — je nadaljeval, — da se nisem kdo ve koliko ukvarjal z njimi. Ko je prišel nalog pridobivati prostovoljcev za fronto, sem se včasih sestal z nekaterimi in se pogovarjal z njimi. Pa me niso niti poslušati hoteli, malopridneži. Petronescu je molče sedel in nekaj razmišljal. Nato je pojasnil svojemu drugu, da ne potrebuje mnogo ljudi. Glavno je najti tu zanesljivo mesto za zvezo z Moskvo in zato, da bi od tu vodil dovršitev neke posebne naloge. Popandopulo je previdno vprašal, za kakšno nalogo gre. — Ako je treba koga spraviti s poti, — je pristavil, — imam za to nalogo primernega človeka. Ta je zmožen vsega. In če bi kaj narobe šlo, ga tudi ni škoda ... — Ne, to je docela druga stvar, — je odgovoril Petronescu. — Stvar je zelo fina, rekel bi'skora) znanstvena. »Doma« se zanimajo za nekega ruskega izumitelja — sicer ne toliko zanj kakor za njegovo delo. Potegnil je dim iz cigarete, napravil požirek čaja in zamišljeno pristavil: — Dobro bi bilo, ako bi ga mogli dobiti živega še toplega ... Tako kakor leta tisoč devet sto petnajstega, ako se še spominjate ? Popandopulo se je zarežal. Kajpak da se je dobro spominjal. On in Petronescu sta bila takrat še prav mlada vohuna. Po nalogu nemške obveščevalne službe sta bila prepeljana v Batum, kjer sta ugrabila konstrukterja podmornic. Vsula sta inženirju v vino kloralhidrat in ga potem spečega prepeljala preko turške meje. — Ali se pominjate, — je s hropečim glasom go-voril Popandopulo, — ali se spominjate, kako je tisti dečko kričal, ko se je prebudil že v Turčiji?. lo je bilo preklicano smešno! In kako smo uprizorili, da se je utopil! Ali se spominjate, na plaži smo pustili hlače, listnico, pas... In kako vesel je bil kapitan Kraške, da nam je ta reč tako uspela !... Tudi on je bil še prav mlad ... — Lahko je bil vesel, — je odgovoril Petronescu, — ko sva midva tvegala glave, se je on tačas mirno zabaval z dekleti v Stambulu. Na račun najinega tveganja je prejel križec, nagrado in napredovanje v činu. Midva pa nisva ničesar prejela ... On je zdaj tam, v Rusiji, nekje pri Smolensku. — Da, da, — je rekel Popandopulo in vzdihnil. — Spominjam se. To je bil višek krivičnosti. To sem sl zapomnil za vse življenje ... — Naj bo dovolj s spomini, — ga je prekinil Petronescu, ko je videl, da je zašel razgovor, ki se je začel tako stvarno, na stranpota. ri. Torej... - Preidva k stva- 4. Br/.njai/k«! V delovnem vrvežu, ki je bil v zvezi z izdelovanjem novega topa, je Leontjev pozabil na čudni doživljat s soprogo profesorja Zubova. Vsak dan se je vozil v tovarno, ki ji je bilo poverjeno izdelovanje njegove iznajdbe. Lam se je do pozne noči mudil v laboratorijih in delavnicah, se pričkal z dobavitelji in nadzoroval analize. V pozni noči se je Leontjev vračal v hotel. Utrujen od dolgega truda polnega dne, je navadno zaspal na mestu poleg šoferja. Na ulicah zatemnenega mesta m zastalo življenje niti za hip. Mimo so šle kolone avtomobilov, hitečih na fronto ali s fronte (a fronta takrat že ni bila več tako oddaljena), zelene in rdeče svetilke so migale v zraku in usmerjale promet, vo-jaške patrulje so skrbno pregledovale na križiščih' dokumente m prepustnice. Kadar je patrulja odprla vrata avtomobila, ji je šofer tiho, da ne bi prebudil Leontjeva, prožil svojo in njegovo prepustnico in govoril: Tiho, da ga ne zbudite. To je naš inženir. Bistra glava. Revež je popolnoma izčrpan, ves dan se peha. Za vas dela, dečki... Rdečearmejci so se smehljali, primerjali obraz spečega s fotografijo na prepustnici in oprezno zaprli vrata voza brez loputanja. 1 ako sta minila neopazno dva meseca. Nekoč je prišel v hotel poštni sel s pismom. Ko je Leontjev odprl ovoj, se je vznemiril: domneval je, da je to odgovor na njegovo prošnjo, da bi mu dovolili iti na fronto in prisostvovati tam preizkušnji prve skupine topov, ki so pravkar prišli iz tovarne. In res. Bil je odgovor. V ovoju je bilo poročilo, da je inženir Leontjev komandiran v Nòsko artilerijsko brigado zaradi ugotovitve bojnih svojstev topa »L-2«. V kratkem pismu je ljudski komisariat za oboroževanje prosil Leontjeva, naj se ne mudi predolgo na fronti, ker je njegova navzočnost v tovarni v Moskvi nujno potrebna. Dva tedna sta minila s pripravami za odhod, s formalnostmi za dovoljenje potovati na fronto in z •dovršitvijo nekaterih stvari v tovarni. Naposled je bilo vse končano. Zjutraj zarana se je ustavil pred vhodom hotela, kjer je stanoval Leontjev, vojaški avto, maihen gibčen voz znamke »Willis«. šofer Vanja Safronov je bil smejav, prebrisan dečko s porednimi očmi. Leontjev je zaklenil sobo, izročil ključ nadstropnemu sobarju in šel dol. Stopil je k upravniku in mu izročil tablico za sobo, ki naj bo pridržana zanj. Na upravnikovo vprašanje, ali se kmalu vrne, je kratko odgovoril : — Ne vem. Soba naj ostane zame taka, kot je, pód istimi pogoji. Pozdravljen. Leontjev je stopil iz hotela in šel k avtu. Vanja je urno salutiral in vključil vžigalnik. Leontjev je položil svoj mali kovčeg na zadnji sedež in sedel poleg šoferja. — Kam pa, dragi prijatelj, kam tako rano in Še s takim vozičkom? — je zaslišal prav od blizu znan glas. Leontjev se je obrnil in zagledal Marijo Sergejevno, stoječo na pločniku z »mrežo« za nakupovanje in nekim staromodnim dežnikom v rokah. — Dober dan, Marija Sergejevna, — je pozdravil Leontjev in se skušal nasmehniti, čeprav se ga je vnovič polaščal nekdanji občutek nemira. — Na pot grem... V neko tovarno. Ne daleč od tu. . „ — ^ai!1. s*e izginili, dragi prijatelj? — je vprašala Marija Sergejevna dobrodušno kakor vselej. — Popolnoma ste pozabili na svojo damo. Leontjev se je opravičeval, da je preobremenjen z delom, in obljubil, da jo bo obiskal takoj, ko se vrne. Poslovil se je in dal znak za odhod. Marija Sergejevna mu je pomahala z robcem in avto je zdrvel naprej. Še minuto časa je dobrodušna starka spremljala avto z očmi, ugotovila, da je številka na avtomobilu vojna, a ne mestna, zapomnila si je to številko — 1012, vzdihnila in stopila v vežo hotela. V veži je pristopila k dežurnemu upravniku in vljudno vprašala: j Morda vam je slučajno znano, kje je moj rojak, inženir Leontjev? Trkam, trkam na vrata njegove sobe, toda nihče se ne oglasi. — Inženir Leontjev se je odpeljal, — je odgovoril upravnik. — Sobo pa je še obdržal. — Ali je odpotoval za dolgo časa? — Za nedoločen čas. I istega dne je službujoča uradnica mednarodnega oddelka moskovskega brzojavnega urada sprejela sledečo brzojavko — naslovljeno v Sofijo: „Prizadevam si za vaš vizum za prihod v Moskvo Mama se pritožuje, da je slaba. Hudo ji je zaradi Nata” SerJ°Ze na fr0nf0’ V Strahu ]'e zanL Poliub Brzojavka je bila naslovljena na Rusakove sta r-lSof*. v Balkanski ulici, in je bila oddana na moskovskem brzojavnem uradu točno od 10. uri tiskovini’ kai ]C b' ° tud' označeno na brzojavni (Nadaljevanje sledi.) aumiM * hum Elektrika zavzema čedalje važnejSi položaj v gospodinjstvu. Najprvo je plin izpodrinil drva in premog, sedaj pa elektrika izpodriva pl.n. Toda pri elektriki je važno to, da bo sčasoma deležna te velike blagodati sleherna hiSa. V bližnji bodočnosti bomo s pomočjo elektrike kuhali, likali, svetili, ogrevali prostore in prali. Kako bo takrat olajšano delo gospodinji! Zato bi morala vsaka gospodinja kjerkoli na deželi, podpreti predlog, da napeljejo elektriko v vsako vas. To bo za vsako gospodinjo seveda nov izdatek, ki se ji bo pa kmalu izplačal. Imamo ljudi, ki se elektrike boje. Boje se je pa zato, ker je ne poznajo, če pravilno ravnamo s predmeti, se nam ni treba bati, da nas bo elektriziralo ali celo ubilo, čim nam napeljejo v hišo električno strujo, bi m >raU gospodinje poučiti, kako ravnati z eleKf iUo. V vsaki vasi naj bi bili nekaj urni tečaji, ki bi se ga morale udeležiti gospodinje In tudi moški, ki se na elektriko še ne rizumejc. V prvi vrsti bi se vsaka gospodinja morala seznaniti z varovalkami. V števcu so glavne varovalke, ki varujejo elektriko stanovanja. V posameznih stikalih so pa manjše varovalke Ko dobimo števec, naj nam monter t?koj razkaže, kako se zamenja varovalka, kadar pregori. Zato je tudi važno, da imamo doma vedno nekaj varovalk in žarnic, da ne ostanemo zmoremo, pokličemo izvedenca. Kadar menjavamo žarnico, ugasnemo najprej luč. Pri tem delu moramo imeti vedno popolnoma suhe roke. Luči nikoli ne ugašamo z odvijanjem žarnic. Žice ne smemo nikdar potegniti iz stikala vedno moramo prijeti vtikalo in potegniti iz stikala, če vlečemo za žico, lahko povzročimo kratek stik. Vtikalo pa, ki pade pri tem na tla, se razbije. Na vse električne predmete, ki jih imamo v hiši, moramo skrbno paziti. Posebno občutljiv je likalnik, če nam. pade na tla, se kaj rado zgodi, da se nam poškoduje grelec, če ga pustimo mokrega in umazanega, se nabere rja, ki počasi prežre žico, po kateri teče tok. Kadar kupujejo električne predmete, jih moramo vselej že tam preskusiti, če dobro delujejo. Tam naj nam tudi razložijo, kako je treba z njim ravnati, da nam bodo služili čim dlje časa. .....——— Spomladansko čiščenji: našega stanovanja Letos se zima prav počasi poslavlja od nas. Me gospodinje že nekam nestrpno čakamo, kdaj bo posijalo prvo pomladansko sonce, da bomo temeljito prečistile in prezračile svoja stanovanja. Koliko se je nabralo v zimskih mesecih prahu in keliko nepotrebne navlak« se valja po predalih» Nič ne pomaga, pospraviti bo treba prostor za prostorom in to natančno, vse lepo po vrstnem redu. Kako pa prav za piav najhitreje in najbolje očistimo naše stanovanjske prostore? Nikakor ne bomo začele s podom ali z brisanjem prahu! Najprej pridejo na vrsto predali in police; pometati je treba proč vso navlako in stvari v predalu lepo porazdeliti, da imamo, kar je najnujnejše, takoj pri roki. Tako smo opravile precej dela. Sedaj pride na vrsto posteljnina, treba jo Je znesti na sonce, temeljito iztepsti in skrtačit! ter jo pustiti čim dalj časa na zraku. Med letr« očistimo okna, najbolje najprvo z vlažnim In nato s suhim časopisnim papirjem; z vlažno krpo poberemo s stropa zatem pajčevino, očistimo lestenec in nato šele odmaknemo pohištvo, pometemo po tleh, natančno po težko dostopnih kotih, zbrišemo pod, ga namažemo in pustimo, da se nekoliko posuši. Končno bomo pobrisale prah z malce vlažno krpo In zdrgnile pod, da se bo svetil in bliskal kat se da. Približno tako bomo v svojem stanovanju čistile prostor za prostorom. Jasno je, da vsega ne moremo opraviti v enem dnevu. Zadovoljne bomo. če bomo lahko poleg drugih gospodinjskih poslov v enem dnevu uredile predale in očistile okna v eni sobi, drugo pa drugi In naslednji dan. Dosti dela in utrujenosti nam prinese čiščenje našega stanovanja, toda spomladi je zrak najčistejši in vesele bomo, ko bo po dolgih mrzlih zimskih mesecih stanovanje prezračeno do najtemnejšega kotička. 8 š ah & PROBLEM ŠTEV.3 Sestavit Bartol L. Mac, Zagreb Mat v štirih potezah. Problem ima lepo idejo, ki obstoja v tern, da beli blokira vse možne poteze črnega razen ene, ki vodi v neizbežen mat. Problem je poučen, ker nam pokaže s kako skromnimi sredstvi je včasih možno sestaviti matno mre- * * Uporaba namiznih prtičkov brez svetlobe. Menjavanje varovalk ali lamie je zelo enostavno delo. Pogosto čujemo o kratkem stiku. Včasih ugasnejo luči v vsem okraju. Kratek stik nastane, če se neizolirani žici negativnega in pozitivnega pola stakneta. Ko se to zgodi, zgori najbližja varovalka in mi obsedimo zapie-paščenl v temi! 2ici se na primei tanko stakneta, če je izolacija od predolge rabe odpadla ali če prijemamo z mokrimi rokami žico, žarnice, likalnik ali druge električne naprave In predmete. Takšen kratek stik je tudi zelo nevaren, ker švigne tok skozi naše telo. Kadar se nam pokvari likalnik, kuhalnik ali nam na lepem ugasne luč, tedaj najprej odvijemo varovalke pri števcu. S tem odklopimo elektriko našega stanovanja od glavnega hišnega voda. Sele potem posvetimo pozornost po kvarjenemu predmetu. Majhna popravila, kr.-kor menjanje varovalk v števcu, stikalih, kia)-šanje in daljšanje električnih vrvic, privijanje žarnic, vse to lahko opravimo same. će pa so poškodbe težje, pokličemo strokovnjaka. Električne predmete uporabljamo samo za določene namene. Na stikala ne smemo ničesar obešati, otrokom moramo strogo prepovedati, da bi se z njimi igrali. Zrahljana stikala moramo takoj pritrditi. Ce tega dela sami ne 0 rakastih V aadnjem času se vedno bolj množijo vesti, tako v dnevnem kakor v strokovnem časopisju, O uspehih, ki 'jih je zdravstvena veda dosegla pri raziskovanju in zdravljenju rakastih obolenj. Rak, ki ga strokovno imenujemo „maligni tumor", kar pomeni zlobna tvorba, je bolno brstenje celic, ki zaradi svojega razpadanja povzročajo počasno zastrupljevanje organizma in končno smrt obolelega človeka. Vzroki postanka novotvorb do danes še niso docela pojasnjeni. Zdravstvena veda je v zadevi raka ugotovila mnoge okoliščine glede njegovega postanka, razvoja In zdravljenja in rak ni več. kot je ugotovil Vernanti, sramota znanosti, temveč kamen preizkušnje sposobnosti in vztrajnosti znanstvenjkov. Ugledni raziskovalec rakastih obolénj prof. Rondoni želi, naj bi človeštvo ne smatralo raka ali karcinom za eno največjih skrivnosti narave, kot mistično tajno, pred katero stojimo brez moči. Nauk o novotvorbah, onkologija, je postala danes prava veja zdravstvene vede in je vpregla v svojo službo mnoge sorodne biološke in prirodoslovne veje. će gre tu za skrivnost, gre le v toliko, v kolikor je onkologija ena številnih ski iv-nosti življenja, ki jo bč slej ali prej vztrajno delo znanstvenikov odkrilo v vsej njeni dejanski vsebini. Danes lahko rečemo, da povzročitelj raka ni nek točno določeni ' patogeni faktor, kakor Je povzročitelj tuberkuloze točno ugotovljeni in opisanj Kochov bacil. Dognano je, da povzroča raka cela skupina okoliščin in faktorjev, ki se dajo eksperimentalno dognati in ki so kemične, fizične in parasitske narave. Raziskovanja vseh znanstvenih zavodov sveta so privedla do mnogih bioloških in terapeutičnih uspehov. Ali veste, da je le malo ljudi, ki znajo pravilno uporabljati prtiček pri jedi? Nekateri sl ga doma pri mizi še zatlačijo za vrat, drugi ga vsega umažejo in pomečkajo, tretji pa ga niti ne razgrnejo, ampak se kar tako obrišejo v zloženega. Celo take ljudi imamo, ki prtička niti ne snamejo iz obročka, temveč se obrišejo kar z zvitkonT. Posebno zadnja 2 primera zaslužita, da jih nekoliko pokritiziramo. Kako neokusno in kako grdo je videti tak umazan prtiček na mizi! Občutljivemu človeku se obrača želodec, če mora gledati pred seboj take umazane prtičke, na katerih se pozna vsa jea od mnogih dni nazaj. Vse, kar imamo na mizi, mora biti vedno čisto, vse v takem stanju, da nam vzbuja tek in ne da nam ga kvari Namizni prtiček uporabljamo pravilno takole: Svež in lepo zlikan prtiček razganemo samo na polovico ter si ga položimo na kolena Ako nanese potreba, da si moramo obrisati usta. tedaj si jih obrišemo previdno, tako da ne pomečkamo vsega prtička v tisto stran, ki je obrnjena proti nam. Ko smo končali jesti, obolenjih 2al pa zdravniška veda ne razpolaga še s takimi sredstvi, ki bi rakasta obolenja premagovala tako, kakor mnoge druge bolezni. Znanstveniki se trudijo, da bi našli zdravilo, ki bi postavilo rak v vrsto tistih bolezni, proti katerim imamo zanesljiva in uspešna zdravila. Ruski učenjak Bogomolec je iznašel sei um. s katerim je dosegel dobre, dasi ne odločilne in zanesljive uspehe. Isto velja za nedavno odkriti serum ACS. Sredstva, s katerimi razpolaga danes zdravstvena veda, so: operativni posegi, rentgenski žarki in radij. Močno orožje proti raku je zdravstvena prosveta ljudstva. Pravočasno in zgodaj ugotovljeno rakasto obolenje je povsem ozdravljivo s pomočjo la-dija, obsevanja z rontgenom in z operacijo. Dr. R. Hlavaty Gospodinjski nasveti Moko hranimo na suhem in temnem prostoru ter jo večkrat presejemo in premešamo. Praženo kavo hranimo v porcelanasti ali stekleni posodi z dobro se prilegajočim pokrovom na suhem in toplem prostoru. Surovo kavo hranimo v vrečici in na suhem. Prepečenec, kekse in čajno pecivo hranimo v dobro zaprti pločevinasti škatli, ker sicer izgubijo krhkost in okus. Konzerve in marmelade naj bodo v suhem, zračnem in temnem prostoru. Jajca ostanejo dolgo sveža, če jih hranimo v sobni peči na rešetki, kjer več ne kurimo. Neprestani prepih jih obvaruje pokvarjenja. Beljak ohranimo dalj časa, če pokrijemo lonček z mokro krpo in postavimo na hladno. tedaj prtiček ganemo po prejšnjih zgibih, tako da imamo pred seboj takega kakor smo ga bili prvič vzeli v roko. Nečista stran prtička ostane lepo pokrita in nikomur se ne bo obračal želodec! Takega položimo nazaj na mizo in gospodinji ali komu drugemu se ne bo gabilo prijeti ga v roke. Tako postopamo s prtičkom doma in pa tam, kjer se stalno hranimo in imamo prtiček za ves teden ali morda še dalj. Če pa jemo v restavraciji, kjer nismo abonirani, ampak smo tam slučajno, tedaj prtiček razganemo tudi samo na polovico in ga položimo čez kolena. Ko pa smo nekali jesti, tedaj prtička ne zganemo, ampak ga tako napol preganjenega in le nekoliko skupaj stisnjenega položimo ob strani krožnika. To je znamenje, da je prtiček porabljen In da mora iti v pranje. Nihče bi se rad ne poslužil prtička, ki ga je že nekdo pred nami rabil! Prtičke iz blaga uporabljamo pri kosilu in večerji doma in zunaj, če imamo pri kosilu goste, tedaj jim vedno postrežemo s prtičkom iz blaga in nikoli ne s papirnatim! Papirnate prtičke lahko uporabljamo le pri čaju ali kavi kadar imamo goste. Seveda je primerneje, če imamo na mizi majhne prtičke iz blaga, a tega dandanes že nihče več ne pričakuje. Ker pa nam en sam papirnat prtiček ni dovolj, tedaj moramo imeti na mizi malo stojalce, v katerem je nameščena večja množina prtičkov, tako da si gost lahko postreže s tolikimi prtički, kolikor jih potrebuje. Taka mala namizna stojalca za papirnate prtičke dobimo skoro v sleherni trgovini s papirjem ali drugimi drobnarijami. Navadno so ta stojalca lesena in okrašena z narodnim motivom. Tako stojalce s prtički je za mizo tudi okras. Spomnite se na taka stojalca, kadar morate komu kupiti kako darilce za god. rojstni dan ali za božič ali veliko noč. Podpirajte „Dijaško matico" Največje presenečenje letošnjega sovjetskega šahovskega prvenstva predstavlja brez dvoma izreden uspeh Toluša. Zasedel je peto mesto in prehitel same znane velemojstre In moistro kot Bronštajna, Flora, Liiientala, Ragojina. Le-venfiša, da omenimo samo najboljše. Razen tega je dobil posebno nagrado za najlepšo partijo turnirja, ki jo je odigral z Alatorcevom. Ima izredno živahno igro, včasih preveč podjetno. Njegova prevelika iniciativnost mu je doslej zmanjševala uspehe. Na letošnjem turnirju se je ustalil, ohranil pa vse odlične lastnosti svoje igre: podjetnost in brerknmp n-misno borbenost. Užitek je zasledovati njegove partije. Prinašamo za primer eno, ki jo ja igral na prvenstvu Leningrada leta 1946. Francoska otvoritev Beli: Rovner črni: Toluš e2 — e4 d2 — d4 Sbl — d2 Sgl — f3 e4 — e5 e? — e6 d7 — ds Sb8 — C6 SgS — f6 Sffi — d7 f7 — f« Dd8 — e71 pa prepreči vse f« X e5! De7 — f7 h7 X S« e5 — e4 Otvoritev poteka nekoliko neobičajno, črni si je postavil za cilj razbiti središče belega n« Z običajno potezo c7 — c5, marveč s 17 — f6. 6. c2 — c3 7. Sf3 — h4 Na videz čudna poteza, ki grožnje belega. 8. Lfl — d3 9. Ddl — h5-f- 10. Ld3 — gfi 11. Dh5 X h8 Toluš je žrtvoval kvaliteto in ocenil z dobrim pozicijskim čutom, da bo materialno izgubo igravnal z dinamiko figur. 12. Sd2 - bs sd7 _ f6 13. f2 — 13 Lc8 — d7 14. f3 X e* ds X e*! 15. 0 — 0 o — 0 — 0 16. g2 — g3 LCg _ d8 Črni ima težave z osvoboditvijo dame Ir ujetništva, ki Ji neprestano preti. 17. Dh8 — h7 Sc6 — e7 18. Sh4 — g2 gg — gg Na LgS izgubi beli figuro. 19. Sg2 — e3 20. Dh7 —h3 21. Lel X e3 22. Dh3 — g2 Sel — K SfS X e3 eG — eT> Df7 — h5! Napad črnega na oslabljeno krilo belega je začel. 23. d4 X ®5 Lcl7 — h3 24. Dg2 — 12 LdS X eS 25. Tfl — el Lh3— g4! 26. Le3 — d4 Lg4 — f3! S to potezo je usoda belega zapečatena. Sl samo tehnična izvedba zmage. 27. Ld4 X e5 Sffi — g4 28. Df2 — c2 Td8 — h8! 29. Sb3 — d4 Sg4 X « 30. Tel X e4 Lf3 X Dc2 X e4 Sh2 — g4 Preti mat v dveh potezah. 32. De4 — g2 Sg4 X C5 33. Tal el g« — g4 34. Tel — e8 c7 — c5 35. Sd4 — b5 Se5 — 13 -L' 36. Kgl — f2 Dh5 — cl5 37. c3 — c4 Dd5 — d2 | 38. Te3 — e2 Dd2 — el Beli se vda, ker ne more preprečiti izgube dame. Zanimiva partija! LETOŠNJA MODA UVAJA NEKAJ NOVEGA: VOLNENO OBLEKO S KVADRATNIM IZREZOM IN BREZ ROKAVOV. LAHKO JO PRE-NARED1MO IZ STAREGA PLAŠČA, AH OBNOŠENE OBLEKE. VEČJI ALI MANJŠI ZpPl SE PRIŠIJEJO PO OKUSU. BLUZE MENJAMO KAKOR ZAHTEVA PRILIKA. PRVA JE IZ SVETLEGA ORGANDIJA Z ANGLEŠKO VEZENINO. DRUGA IMA DOLGE ROKAVE, IN JE I* TOPLEGA BLAGA V ŠKOTSKI ŠARI- -n 2 m J?{ ip S », C 'rt‘>N ^ ca n-i ° Cfl o,^ o = a ^ S E 03 „ 4, -§ |Z n. ' g - 41 S iu*3.3j A AS c 1%’*^ -*21 ^ 1.^ ^..Sg d> T3 >'/) cu N •^.S, ž I i E lil ^ G.-2, •H, OJ O ^ 0*0 « J*! Q _r ^ ’S £ v S"0 fc c'S’sl T3 hfiJ- !>St5 o oj -4— ' U V) & sl 51 « m E ° O J£ w = s S ■£* 1 b N i N t « e > g g cà 53 >ry5 ^ i^es- rtj T—< 03 N •§1| rt-S | f-1 b J2 > •— •*—. -a r^J c > >N 03 O I.S-ai §»8^ O *F-I Q "o a ca <& •c^-fc 0.3 3 sf- a3 § >315 -TJ fc^S (2 ."6 c gf4 >y^i 'C o,-o. c OJ 13 S £ gi J; £ ^ P ? Uh O > : "O i 3 : G T3 1 pi •§i! =§1 1 « E‘; N s ! S > , > ( >rt1 2.•o ■’ o. < •C «"' c- n= i ^X) ~ Z2 »sio ■3 3'? S S D- ^ 2Lo< ii Ivfi'iašar-sSZ^I n “'rl s- w ^ srMpS ™ 2! ^ -- 3 n> tu C Ci -« tu n. tu ^-,. K n f 3 w “ 2.0 — 5-n 2.3 g UU CO O c/> 3 3 J- o 't;* ^cg ¥ § p*r ' o £ls“|-3- tu W^C 3 3 3 —^ < ■ n> 3 c/> c« CfQ 3' 3 3 o 3. ro ro g C/> JQ g' 3 T3 C« O 3 r<- tj 3 3 S-8 5»T3 g o o c sr* o 51 r^- r? J2.7Q 3 3 t« — F 3 < $ 1,5 13 "O 5'? T ^l'c g" o" s"™’ O ™ ° 3 , . ^ c/i N zrcro c I r\ Ov s^ O : _ 3;0 ^ 9*-o ^ g. 5- gii=gi-s|^.-g! l^Pžl-s^tSl ■g?-s-=gr;-" - ) (f)< V — >~‘ < V> ■o 1 Po < «• 3 § 3;F a.3-Ih: š&Ms:„ li.' ^ Q> *3 Q3 —• 5^ ’“1 5'c» i :r3 . S 3.V^n CL P ^ CL^ P —i. p p J2. w o < ami» ii n »n ^3 S^3 -cg t ?\2 '-*• ^ H2 P -O P T3 g^°c2.. r/i 0 " ■Ih =.2-3 ^ : 2 3 g.° o.-- i2-™ « 5-:3 -g 2.^ sr © sr0 - -a^ ^cng a£ O- 5-2. 3 ° °-H. “■ ° 5. 2 S?< p "3 2 2. S p o* 2. ^2:^ *-t GfQ c/J g *-t ' S M 3 g- I 3-0 o.^'tS-ts ^ 5*S < o :iHM L2 St-" “3 E m o (7Q gwo-tflC-. S-o-^'g'S'ao'S O* a '-. 3 a E o § jS-E 3' =' < f. !■!'!.=■ s^g i,* !<^ ^ o £ ■ C/i O (-0 (/> “1 ^ ri P i—4 ^ CL p °^gSEa-=S-3 q ' ^2 2- nTa3 —« - - • o< »-t p p o p- • —• • * f—4’-* « *—- 0.22.^ P C- p *-“• >—»• ^ I—4'—‘ • * §• ^ o-1 W O < 3-3 - - --5 ZN ^ ^ 3- 3* N< < "2 SsIlKif^s^iJls ■«csKSKlfsH's „ Š<3 h.? g srfl-ss'» I ?? s4 "S- ^OfQ _ 3 2- 3 3ì:;i C g'-'N<^ 3 g < ćnC => 3 g g p - q.U 2.*° n 3^g0 sSgo-S - ■ r: E ^ 3 ^ £L“ O 3 3 ""g^-g I'^P- 3 D. 3 3 3 M - • 3; 3 _ 2 - -^“^.3 C ^ 2 Q -ri . . .. O- m GT ry,‘S 3 ^-C C/> o pCTQ Jl. p p jfc 3i 2 _ L3 C 3 ru -o 3 3 3 No.; _ 2-3-2-3 3 2-. - <= TO I- -cg N 3 « 3-3 --° ^ r.t 2 - s; ^ ar ■ s • o 5?; E £r », 3 0(Q P S tu —. _. a. a*— 3 o tu a. — iirilti ifS3 3 2 o ?J- 2 - 3 3 3^ q 3 °^g. ^ •-* Jr*! I J/- = E a -* g- £< 3 g ^°<- g 5 -H ro P ^ 5- "». 2^-iv 0 as-.^3 r1 3 II £> I p -2 Jp < *2. S’ •o A < T3 »t p CA>< V < „ rr 3'g-8!2 ^ ?P 8 «-S s S’g ^ 3 gl.'S-g'S ^.3 ?r2 3 ^ cg O ® E3 2. c/j< 1—* rt> •—* p p • T3 * <8 2: Eif 3 =:g TO 3 E. P P ^ 'I 8J g.>Lčoa.^ N o3 g- g: 3 o e s* k S- e o o-w 3-0 ^ “ §'2 *51 ';r§‘r<-2'H-< ISS “ 8.1 ? ^ S §* --o 3' Vo-p 8^2 2 3 « £ ~ < 8 3 - £ g 0 £.H.< S'-.'-'B c — 3: 2 =2 o o3 §:E--g^ -o E tu E » 3 a t« 5^* w tu 2 a ^ « £*3 a g. -1 Ci C» Cr; CÌ 5s r“ C n ćj: ’ . • •:'••' fc::::>:::;:::::::x:::: Sr ^ P jy I - I n 1 I "S l i- s e! N 2 ^ SSI S’š • g-? ^ as* 5: i.^ >. q 5 a - 3' S-B; ^ ^ ^ ^ cr> &■“ * «>8 ‘i a|Ss8 a»?* 11B- 5-|. a a § ^ B V B 3 ^ B: ^ ,, Cy5 'S' i- ^ lst< ^ O 2 B'“' oà = S.S“ „^SS-šl^-s P < 35 3 o' cn ” ^ - lsi II ^ t—* i P o p o 31 3 p o rš R_ GT O 3 E° > E 5- n< 2 A ° S pj p n< e8.3 a ŽP 8 S I < 3 E O P 9£ ^ rT> «—. -h. g "O 3 .“ g 3 3 ai kmmip N< ■» oJ'S. F5 P* *— o< • o> P o - J/i P i-t p -g 4* nd ? 3 H m < e: 2 F3 > z e: m s:|r ci < <-» cc;. 4«. ^ ^C Cl H. V >• H o-i ^ coi5 i ‘ O t/» l’|l?Sa.* — — — 3 i,. <3 ^ i 1^.5 s Š'S-r1^ ;-, ro CL &> r-+- 3 3 M II 8 a ^ 3.5. 1^3" - 3 tu on 5 <“ S*3 2 ^5-p w — * % 4_4 ^ £0 a> 3 -I 0- 1 . p 5 3 3“ gF8 8( o< Ì-4 v* B P» Co s SS ■9.^3 I ^ Cr, S' r: ^ (Si Ci N 3. JS' cr< »*M . v- iM G» t: ■ c« » ^ Scs- (Si ^ rj N ^ a-g s'to ^ s-6: ! 3 §'■ 1 I§-g Q 5 ?§-3 ^.-R » » -(Si - r^» 8' o a ? H O Rd«i;a zi/ezda je prastrifjla nit Hajduk (ii/im /.mazani četrto kolo pomladnega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva >il dalo velikih presenečenj« Tekma, ki je vzbudila največ zanimanja, je bjiia odigrana v Beogradu med Rdečo zvezdo in Hajdukom. Splitčani, ki so v drugem delu odlično startali in teden dni tega dosegli pomembno z piago nad Dinamom, so v Beogradu ppraženi zapustili igrišče. jNnši ljubitelji sporta pa so v nede- ljo z velikimi uspehi spremljali enajsterico Lj. Ponziane v njeni borbi proti Budučnosti, Njihovi upi pa so bili pokopani s porazom tržaških nogometašev, porazom, ki bi bil sicer lahko zmaga. Tudi v tej tekmi je odpovedala, kakor vedno,« napadalna petorica. Položaj v kvalifikacijski lestvici je postal resen, vendar pa še ItjthkO upamo, da ho tržaška enaj-sjorica ostala v prvenstvu tudi prihodnje leto, kajti odigrati mora še 6 tekem na domačem terenu, kar je nedvomno velika prednost. Moštvo Partizana Je z veliko težavo z Piagalo v Skoplju, potem ko so domačini že vodili v prvem polčasu. Derby med Dinamom in Lokomotivo j0 odločil hrvaški prvak v svojo ko-rjst. Subotiški Spartak je Dolnji Lendavi z visoko razliko pregazil enajsterico Nafte. Kvarnerju pa je uspel podvig v Sarajevft. Beograjski Metalac je premagal niško enajsterico. Rezultati: Rdeča zvezda-Hajduk 2:1; Efudučnost-Lj. Ponziane 2:1, Partizan-Pobeda 3:2; Spartak-Nafta 6:0; Kvar-ner-želczničar 1:0; Dinamo-Lokomo-tiva 4:0; Metalec-14. oktober 2:0. 1 1 lestvica Partizan 17 15 1 1 46 12 31 Rdeča zvezda 17 13 1 3 54 17 27 Dinamo 17 12 2 3 47 17 26 Hajduk ^ 17 12 2 3 38 8 25 Metalac 17 9 3 5 32 23 20 Spartak 17 7 4 6 28 22 18 Ifobedi* 17 5 5 7 29 27 15 Kvarner 17 3 7 7 16 24 13 Budućnost 17 5 3 9 32 38 13 Lokomotiva 17 5 3 9 20 33 13 14. oktober 17 3 4 10 14 46 10 Lj. Ponziane 16 4 1 11 16 32 9 železničar 17 3 3 11 18 43 9 Nafta 16 2 2 12 13 55 6 MOČAN DE2 JE ONEMOGOČIL IZVEDBO ZAKLJUČNIH POLETOV V PLANICI, VENDAR SO ŽE REZULTATI NA TRENINGIH POKAZALI, DA SO TUDI V TEJ PANOGI ZIMSKEGA SPORTA JUGOSLOVANI DO-RASTLI „NEPREKOSLJlVIM“ TUJCEM. TUDI SEVERNJAKOM . . (Ir bi bil ilrug srninih V nedeljo sta bili odigrani samo dve tekmi pokrajinskega prvenstva. V prvi sta se srečali enajsterici Skednja in Gaslinija, oba tekmeca za osvojitev prvenstva, v drugi pa Piran in Rudar. Tekmo med Gaslini-jem in Skednjem je gledalo lepo število gledalcev, ki niso.bili razočarani. Obe moštvi sta zaigrali v svojih najboljših postavah, Gaslini z Gerinom in Skedenj z Brombaro na čelu. Borba je bila izredno huda in polna situacij, ki so zapirale gledalcem dih. Končala se je z zmago Gaslinija z rezultatom 3:2, ki pa ni samo zasluga Gaslinija, temveč tudi sodnika, ki je v drugem delu, ko jq bilo stanje neodločeno, prelahko pri-1 sodil enajstmetrovko v korist Gaslinija, ni je pa prisodil, in to več kot upravičeno, v prvem delu Skednju, ko je Gaslinijeva obramba v kazenskem prostoru zrušila Brombaro. V Piranu pa je Rudar doživel nepričakovan, vendar zaslužen poraz. Rezultata: Gaslini-škedenj 3:2, Piran-Rudar 2:0. Ililfill V okrožnem prvenstvu je bila najzanimivejša tekma med Nabrežino in Primorjem P, na katero so prihiteli v velikem številu športniki s Proseka, iz Nabrežine in bližnjih vasi, kajti šlo je za prestriž Nabrežine in Proseka. Obe enajstorici sta v to tekmo vložili vse svoje znanje in borbenost ter zaigrali tako, da ju je bilo veselje gledati. Tekma se je po 90’ igre končala neodločeno, tako da je ostalo vprašanje, kdo je boljši, še vedno odprto. Rezultati: Primorje P-Nabrežipa 2:2 Roianese-Skedenj II 3:2; Ponziana II-Opčine 4:1; Col-Pisoni 4:4; Rauber-Dreher II 1:0. ITALIJANSKO PRVENSTVO Bologna-Sampdoria 2:0; Tricstina-Fiorentina 1:1; Napoli-Juventus 3:3; Milan-Brescia 2:1; Torino-Roma 4:0; Genoa-Vicenza 2:0; Venezia-Modena 2:1; Atalanta-Alessandria 1:0; Bari-Livorno 2:1; Inter-Lazio 1:0. ITALIJANSKO C PRVENSTVO Palmanova-Sv. Ana 2:0; Saici-Cer-vignano 1:0; Libertas-Itala 2:0; San-giorgina-Krmin 2:0; Edera-Pieris 2:1; Ronki-Tržič 0:0. Košarka Pokrajinsko prvenstvo: Tekme pokrajinskega prvenstva v košarki, pri katerih sodelujejo ženske petorice Rinaldija, Kvarnerja, Izole in Rediva ter moške petorice Kvarnerja, Cola, Izole, Gradiške, Tovarne strojev in Tomažiča K, so dale do sedaj tele rezultate: moški: čermelj-Gradi-ška 36:16; Kvarner-Tomažič K 30:26; Tovarni strojev-Gradiška 24:19; Tomažič K-Čermelj 38:27; Kvarnervlzola 62:15. 'Zenske: Rinaltfi-Rediyp 32:15; Kvamer-Redivo 28-8; Kvarner-Izola 31:4. Morganov pokal (moški): Barkov- ije-Vom 52:19; Sv. Marko-Arsenal 25:24. Rauberjev pokal (ženske): Rinaldi B-Vom 7:4; Tomažič-DSZ 13:8; R&u-ber- Magdalena 20:1. Rokuborb» Maribor-DSZ 4:4 v nedeljo dopoldne so se v kino* dvovanì Nazionale pomerili mariborski in tržaSki rokoborci. Dvoboj se je končal neodločeno 4:4; Mariborčani ho se odlikovali po veliki telesni moči, Ti-žačani pa po odlični tehniki. Rezultati: Petelinja teža: Je- zernik Franc (Maribor) je .po točkah premagal De Giorgia (Trst). Peresno lahka teža: Tašler (Maribor) je po točkah premagal Tržačana Ruana. Lahka t4ta: Tržačan Nacmias je i; 2'56” položil na hrbet Mariborčana Vobiča. Lahka teža: Poropat (Trst) je v 6.15" prisilil k predaji Mariborčana Uleša. .Srednje lahka teža: Vi-’ dali (Trst) je v 2'32'' premagal Setnika (Maribor). Srednja teža: Vcr-bošt (Maribor) je po točkah premagal Franka (Trst). Srednje težka teža: Furlani (Trst) je v 12.9” položil na hrbet Blatnika (Maribor). Težka, teža: Pirher (Maribor) je po točkah premagal Verono (Trst). Prehodni pokal je bil izročen .SSe-: lezničarju, pokal za najboljšega ro-. koborea pa Furlaniju. MII llirt liacli na MuiiIrIirIii Na praznik Sv. Jožefa so bile ha konjskem dičkaliSču na Montebellu motodlrke, na katerih so nastopili tudi jugoslovanski dirkači, ki so si osvojili skoro vsa prva mesta. Desettisočglava množica je, navduiena nad tehniko in drznostjo jugoslovanskih motociklistov, vzhičeno pozdravljala njih posamezne uspehe. milili Marš %a puhat sv. Jnžisia. Na praznik Sv. Jožefa je ob 14,' uri izpred kulturnega krožka Toma-i , žič odSlo na 7 km dolgo progo okolij 32 tekmovalcev. 2e po enem kilometru od starta se je od ostalih odtrgalo nekaj tekmovalcev, med njž-i mi tudi Govorčin, Corsini, Tessera, Ferluga in Ponton. Na polovici proge pa se je od ostalih odtrgal Corsini in prišel na cilj z 2-minutno prednostjo: Rezultati: 1. Corsini, (Kraljič) 38*20”; 2. Govorčin (Sv,Ivan)' v času 40.5; 3. Ferluga (Sv. Vid) V času 40.40 itd. fhiriilini In; a (Ira M : fen«u mogoče ne bo uiko lah kn. Tukaj ie namreč treba vsak lik tako razdvojiti z ravnim rezom. (črto), da se bo dal iz o-beli delov zložiti kvadrat. (Prerišite »i like na drug papir in potem se lotite., • ) Mreža (Beseae Ivana Cankarja) 1 ? 1 - -4 4 5 6 7 8 9 6 ? 1Ò 2 5 * 5 1 4 5 11 9 1? 1% 14 5 2 6 5 1 15 15 1 7 16 5 1 4 7 17 9* 4 5 te. 5 17 19 2Ó T te ? — -v - 5 Hf-1 2Ì 9 te 1 12 17 " ‘ 2 ^ 15 14 š " 4 1 7 8 5 15 13 2 9 8 5 17 9 1*0 5 1 7 8 10 7 12 21 9 16 5 15 1 10 9 21 9 16 5 1 7 16 5 Klini: 15-1—5 — 20—13—4 — 16 — 2 — 5 — 3 mesto ob V’olii ; 21 —7 — 20 — 6 — 5—17 mesto ob Dravi; 1—9 — 20 — 8-13 — 4 krajana Goriškem; Si tri r;tiui itiiBhiluta Nekdo 1 2 - 3 4 5 6 7 6 8 -9 5 9 K) 11 12 11 2 8 6 — 13 6 14 6 1 — 9 15 6 ~ rad 8 2 4 2 — 16 2 17 10 14 2 — „11 12 — 3 4 5 6 7 6 17 1 2 — 1 2 vprašanje 10 8 2 4 18 6“ — 1 2 — 12 19 20 12 3 12 5 9 S — 15 12 19 5 9 1 6 17 Kupon st. It za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika 5 _ 0 — 3 — 9 — 10 — 18 — 12 — 13 — 4 — 4 kraj v Vipavski dolini; 9 — il-— 12 — 13 —4 — 7 kraj pri Trstu; 1 — 19 — 14 20 — 5 mesto v Bosni. Pi’Rniihalnica blokada dotacija repertoar gosenica areopag Premikaj te besede v vodoravni smeri tako. da dobiš v treli navpičnih vrstah imena treh mest; prvo leži v Ukrajini, drugo v Istri tretje v Grčiji. Kazni hmji Povejte, kje je 1 cerkveni stolp, ki sloji poševno ; 2. . Bela hiša“; 3. Kalimegdan ; 4. Frater; 5. „Zimska palača*1; 6 Hradčani ; 7. „Invalidski dom11; 8. Magia Sofia; 9. Kolosej ; 10. grad Sans Sonci?; lii:slu naŠRga naša E J D B E U E O M T L O U S L J K I J M I T O E Z K«:Ki!i/iili:i:m Tokrat je zopet manj rešitev, zato tudi žreb ni imel posebnega dela. Ker je zadnjič pomotoma izostala, objavljamo danes rešitev ..Napeva” NAPEV: Rešitelj svetu bode naj Slovan! (Ta verz Josipa Stritarja dobimo, ako vzamemo najprej črki pod najvišjo noto, nato črke pod notami naslednje višine itd.) Izid žrebanja: I. Simonič Stanko, Opčine pri Trstu. II. Mežek Marta, Trst, S.M.Madd. Sup. 145. III. škerlavaj Danjlo, Milan, Via Petrarca 7. KršIIru uganh šl. H 1/. umetnosti. I- O (juiskem v onim se nebančno je poučiš v Ljudskem terln&u št. 57, str. 7. 2. Slavna slika Leonarda_ da Vincija. 3. Tako se imenuje Čajkovskega VI. simfonija. 4. Kp starogrškega pesnika Homerja; Line po glavnem junaku Odiseju. 5. Oroharjeva slika (glej Ljudski tednik št- 51) str. 7!). fi. Puškinova pesnitev in opeia f’.aj-kov.-kega 7. Župančičeva pe-sem. 8. Znana Rembrandtova slika, 9. Beethovnova IH. simfonija, 10. Kip Michelangela. Številčnica Šamot, okoli, lapuh, orači, Hu-i bad, omelo, voden. — V prvem škripcu dobimo ime sovjetskega | pisatelja; šolohov in v zadnjem njegov romam Tihi Don. Križanka- Vodoravno: 1, sto: i. Grk; 7. ura; 10. repr-ll. lev;i 12. jok; 13- drevo; 15. adept; 17. Kobarid; 18. Avala; 20. ,tnalo;! 23. do; 24. os; 25. Odesa; 28. o-; maka; 30. Skradin; 31. .-beton; 33. stepa; 3fi. ime; 37. ide; 38. tori; 40. uat; 4L mak; 42. ara. ! Navpično: L srd; 2.. le)*; 3. e--peka; 4. gtetia; 5. re; 6. kvari; 7. ujeda; 8. rop) 9. akt; 14. Vo>-| lusko; 16; dinanlH; l«. Atto; 18.! vod; 21. lok;’ 22. osa; 26. estet; 27. Amini; 28. odsek: 29. Ane-i là; 31. bi(; 32. En»; 34- por; 35. Ana: 38. da. ' Skr« pregovor Itcllllo. navi De*/,, sKKlet, gel-, ša, BerllO/., preDPust, izdliLa-li. tropi Na, grAJii, bumEOpat, ra/.BBzdah. i'EKorđ. Ljubljana, polIVati. pòbEGnili, bAJta. že-, IKZnica, sli Kat,!. merjASec, je-Tlhi. /.UPiUg Pregovor: Biidkej-ši od pelina je obrekljivega jezika strup- Vremenska napoved. Ako sti-šca «imi, dobra letina (vrihiti. šifrirana anekdota «Dajte mi /.it dvajset lir «trupa»,' je zahteva! Škot v lekarni. «Damo vam lahko kvečjemu za petdeset jir.» «Potem pa oskmem raje pri življenj»», je odgiovord Škot. Posetnica: Knjigovođi« Odgovor rti urednik j. Koren Pasquinelli Najprej je bila fašislfur, potlej šele teroristka, je nato bila devica, na vse zadnje pa norica. Kdaj nastale so vrzeli v mozgu slavne Pasquinelli? Od tedaj, ko med fašiste se vpisala je, več bistre ure, reva, ni imela, ker je že tedaj zblaznela. POGOVORI S CESTE 'A: Dobro jutro! Je kaj novega? B: Nič. A: Kako: nič? Saj sem bral v današnjih časopisih, da so bili •ponoči vlomilci na vseh koncih mesta pridno na delu. B: Oprostite, to za Trst vendar ni nič novega ! A: Ali še vedno večerjate v restavraciji? B: Nič več. A: In zakaj ne? ,«5= B: Će bi bilo tako dobro, kot ie drago in če bi bilo tako pocc ni kot je malo, bi že jedel, bi bilo poceni in dosti. A: Alj je Truman spet kaj govoril? B: Oprostite. Truman pa nič več ne govori, odkar je pričel lajati na zaveznike. A: Zakaj so Amerikanci postavili kip Svobod» tako. da kaže Ameriki hrbet? B: Zato, da Svoboda ne vidi, kaj se dogaja za njenim hrbtom. Svoji k svojim TRIESTINA - FIORENTINA KIjujj neodločnemu rezultatu je na nedeljski tekmi med Ine-štino in Fiorentino-končno zmagala civilna policija. Protest Ker smo zvedeli, da imenujete Vaše mesto drugi Šanghaj. Vam tozadevno pošiljamo oster protest. Spričo izredno razvite tatinske in vlomilske obrti v Vašem cenjenem mestu, protestiramo, da bi se zapostavljali ter zahtevamo, da se sedaj Trst naziva Prvi Šanghaj. Vdani Šanghajci. Blagor ubogim! Pred dnevi smo slišali spet giovinezza, Par batin vmes padlo je za intermezzo. V memento omenjamo temu deruhu le znani rek: „Blagor ubogim na duhu!11 Tatinski avto Avtomobilske gume so zapeljiva stvar za ljubitelje tuje lastnine. Pa so se trije uzmoviči domenili, da si jih oskrbijo. Zasledili so avtomobil, ki prenočuje vsako noč na dvorišču za visokim zidom. Pripravili so si potrebno orodje za sezuvanje avtomobila, pristavili do zidu lestev. odložili čevlje in kar najtiše prilezli do gum na avtomobilu. A tale avto n; bil navaden avto, ta avto je imel smisel za samoobrambo. Ko so ga namreč tatovi privzdignili, je zaklical na pomoč. Strašno je zatulil v gluho noč. Pozneje so ugotovili, da je imel kontakt na hupi pokvarjen in se ie ob premiku sprožil. Skratka, avto se je strašansko zadrl. Daleč naokrog je bilo slišati njegove obupne klice. Vsa okna na sosednjih hišah so se odprla in radovedne zaspane butice so se spraševale, kaj to pomeni. Končno se je prebudil tudj nočni čuvaj, ki je po službeni dolžnost; spal kot kanon in pohitel na dvorišče. A ta-.tov ni več našel. Avto se jih je sam ubranil Popihali so jo tja, odkoder so prišli, nc da bi avtomobilu kaj prizadejali. Pač pa so v naglici pustili na dvorišču celo vse svoje orodje z lestvijo vred. Tako se je to noč zgodilo, ' da tatovi niso oropali avtomobila. temveč je avtomobil oplenil tatove. Znašel se je . Na cesti je nagovoril neznanec lepotico: „Gospodična, kako vam je ime?“ Jezno ga je pogledala preko rame in zasikala: „šema.“ Na to pa on: „A, tako! In kako se pišete?“ Leta 3.947. v Grčiji -- Gospodje poslanci, javljam vam veselo vest. da smo danes izplačali Amerikancem zadnji obrok dolga, ki so ga naši predniki tam naredili pred 2000 leti. Pasquinellijeva pri psihiatru — In če vas uvidevno spoznamo za neumno, ali vas bo to spametovalo, da v bedoče ne boste več streljali angleških generalov? PLAKATI So izšli plakati: „Naj živi fašizem!1' Kdo jih je nalepit? Ljubi fanatizem! * * Tamkaj ob plakatu psiček se je ustavil, dvignil desno nogo in — potrebo opravil ■. r z a s zgodba brez besed Anglo-amerikansko. 1 V nek tržaški bar so pred dnevi povabili amerikanski vojaki dve gospodični na liker in torte. Ko so sc dobro najedli in napili, so Amerikanci izginili, ne da bi plačali račun. Na vprašanje policaja, ki ga je lastnik poklical na pomoč, zakaj da ni pazil na goste, je krčmar odgovoril: „še sanjalo se mi ni. da bedo Amerikanci izginili — po angleško." Ni povedal Umberto Calcso je v svojem članku v listu „Umanità" zelo povzdigoval nekdanjega papeža Lija XII. O njem je napisal, da ga smatra za največjega papeža tega stoletja. — Koliko centimetrov meri ta največjj pa|>ež v višino. pa Caloso ni omenil. Velika razlika Tine: Kakšna je razlika met ekspresionistično sliko in ekspress kavo? Tone: Ti povej, jaz ne vem. Tine: Velika razlika je. Eks press-kavo lahko popiješ, z eks presionistično sliko pa ne veš, ka bi naredil. Upravičena zahteva Ko je španski terorist Franco zvedel za govor ameriškega zunanjega ministra Deana Aclie-sona. v katerem trdi, da hoče A-merika s posojilom samo podpreti ..demokratični vladi" Turčije in Grčije, je nemudoma brzojavno zahteval, da tudi njemu Amerikanci nakažejo nekaj milijonov-Upravičenost svoje zahteve utemeljuje s tem, da je tudi njegova vlada vsaj toliko demokratična kot grška, če ne celo bolj. Med ribiči A: Si kaj ujel? B: Sem. A: Kaj pa? B: Slona. A: Tj si neumen. Saj v da je riba. B: će vidiš, da je riba I» potem sprašuješ.