List 94.
Od reje prešičev kaj.
Kar prešičjo rejo zadeva, nahajamo semtertje dovelj in prav nemarnih pogreškov. Veliko veliko je takih, ki mislijo, da prešič blato ljubi, ker ga pogostoma vidijo, da se po njem rad valja in rije; torej ga tudi najraji v blatu ležati puste, kar mu pa nikakor ne tekne. Preme je snažna žival, mokro in blatno ležišče mu ni nikdar všeč.
Če se v blatu ali pa v luži rad valja, dela to le zato, da se v vročini nekoliko ohladi. Če mu pa svinjak s suho Bteljo nastelješ, se boš kmalo prepričal, da v suhem rad počiva, in ne bo ti je z blatom ne s scanjem ogcrdil nikoli. Zato mora kmetovavec pa tudi vedno skerbeti, da svinjak vedno le s suho šaro nastilja, ako ga pa nesnažnega in mokrega pušča, mu bodo presiči vedno nemirni id ne zrejo, kakor bi imeli. Če jih pa v suhem derži, mu bodo požerli, kar jim da, leže pri miru, in se rede in popravljajo, da je veselje.
Prešiče poleti kopati je velika potreba; ce se bolj pogostoma kopljejo, bolj jim tekne. Kdor jih nemore v vodo pušati, jih mora večkrat z merzlo vodo polivati. Nekteri prešičorejci dajo prešiče večkrat štrigljati, in pravijo, da jim štrigljanje prav dobro stori.
Pri reji prešičev  se  mora kmetova vec naslednjih vodil
deržati:
1.  Svinjak mora čeden biti;
2.  se mora pogostoma s suho steljo nastiljati;
3.  korita, iz kterih presiči zrejo, morajo, preden se jim jesti da, osnaženi biti;
4.  poleti se morajo   presiči vsak dan v čisti vodi kopati, ali pa saj z merzlo vodo večkrat polivati;
5.  se morajo na  vsaki drugi   dan   štrigljati   ali   s kakim štrigljem ali pa s kako ojstro metlo.
Pri reji prešičev moramo pa še omeniti, da nekteri mislijo, če prešič bolj v mer zle m svinjaku leži, popred se spita in otolst/. Toda take misli so krive in za rejo prešičev ravno tako malo pristojne kakor za govejo živino. Kdo bo vola, ki ga pitati misli, v merzel hlev zaperl? — Menim, da umen kmetovavec gotovo ne! — Zakaj v pre-merzlem hlevu se o večjem mrazu tudi veliko ogelca za osnovo toplote pri živini porabi, kteri ji služi, da se bolj redi. In tega ogelca ne more živinče v svoje pitanje porabiti, in po tem takem gre brez vse koristi v zgubo.
Iz tega prebrisan kmetovavec lahko previdi, da ne gre za pitanje namenjenih prešičev ne v prevročih svinjakih pariti, ne v premerzlih premetati pušati; če tedaj hud mraz pritisne, se jim mora tudi bolj nadebelo nastiljati, da jih preveč mraz ne zatare.
Da. se presiči od druge klaje bolj ne spitajo kakor od taršice, je našim kmetovavcom že od nekdaj znano.
Po baron Babo-vem listu v B. Cor.