Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. ZidanSek.) 4. Dolg čas na ladiji; sv. m a š a in govor; morska bolezen in druge sitnosti. Še dva dni na morju! To je dolg čas za tistega, ki nima nič opraviti; in v tem položaju smo zdaj na Iadiji vsi romarji bili, ker celih 14 dni, kar smo se za vsem po morju vozili, bili smo brez pravega dela; nekteri so si čas kratili z branjem zanimivih kniig, drugi s petjem in godbo, zopet drugi z igro; ženske so se znale dobro kratkočasiti na pr. z ročnim delom, s pripovedovanjem itd., bile so celo nektere, ki so kovale — pesni; usmilili so se mi pa kmetje, ki so doma navajeni delati, od zore do mraka, tukaj pa dolge cele dni niso imeli drugega opra\\a, kakor pohajkovati po ladiji in gledati zelenkasto, valovito morje. V tem času doletela je mene dvojna sreča in čast, nadloga pa samo ena; prvo veselje je bilo to, da sem mogel na ladiji maševati; ker je duhovnikv/V bilo mnogo, altarja pa samo dva, zato seveda niso mogli vsak dan vsi maševati, ampak smo se vrstili; gotovo je za nas kaj redkega, maSevati na visokem morju, na zibajoči ladiji, ki vsled burnega raorja stoka in škriplje in poka; spomnil sem se takrat znamenitih besed, koje je govoril Bog po preroku Malahiji (1, 11): «Od sončnega izhoda do zahoda, je veliko moje ime med narodi in na vsaketn kraju daruje in prinaSa se mojemu imenu čista daritev»; in zares, ni kraja na zemlji, kjer bi se ne mogla opravljati daritev sv. maSe. Drugič me je razveselilo častno vabilo, da naj na krovu zbranim romarjem spodbudno besedo spregovorim o sv. deželi: ker je pa Palestina meni takrat bila Se takorekoč: neznana dežela, zato sem rajše govoril o božjem kraljestvu na zemlji, kojega predpodoba je bila obljubljena dežela Kanaan. Zavedal sem se pri tem govoru, da stojim nekako pred zastopniki vseh avstrijskih dežel, torej pred Avstrijo! Pri tej priliki omenil sem tudi neko krivo mnenje, koje se pogostoma med ljudmi nahaja, namreč, da bo ob sodnem dnevu sedanji svet (t. j. vidno stvarjenje) celo pokončan; ne! ne bo vničen ali pokončan, ampak odrešen, spremenjen ali preslavljen; premine namreč, tako piše sveti Pavel, podoba (ali oblika) tega sveta (I. Kor. 7, 31); Bog je s človekom vred tudi vse vidno stvarjenje kaznoval, ktero zato vedno vzdihuje po odrešenju sinov božjih (t. j. člo- veka) in velike bolečine trpi; kakor hitro bo pa človek po svojem telesu preslavljen in cel6 ourešen, pride tudi za ves viden svet rešitev; že od svojega začetka sem je stvarjenie dovrSeno in kakor se ničesar na novo več ne vstvari, tako se tudi ničesar ne zgubi in se ne bo izgubilo ali vničilo, tudi najraanjši prašek ne. Kakšna pa je bila nadloga, ki je mene in več drugih na ladiji zadela? Menim, da tisti, ki se je vozil po morju, že ve za njo ali jo vsaj sluti: — morska bolezen! Ko sem se bil iz Jeruzalema vrnil, me je skoraj vsak znanec vprašal: ali te je morska bolezen napadla? Zato moram tudi o tej precej sitni in grdi reči spregovoriti in povedati, kako se je meni v tem oziru godilo. Ko neki popoldan sedim na krovu in zrem po valoviti, neizmerno široki morski planjavi, čutim na mah omotico v glavi, ktera me je že prej malo bolela; ker mi tudi drugače ni bilo nič kai dobro, gretn takoj v kabino, kjer že najdem svoja dva tovariSa tiho in mirno na postelji sloneti, kakor bi česa pričakovala; tudi jaz se vsedem in se naslonim na ladiiino steno; čez 2 uri prešine v hipu neka vročina celo telo in — moi želodec včini nekaj —, kar ni lepo; pa zdaj ga nočem več tožiti in opravljati pred celim svetom, saj je od tistega časa sem, odkar zopet na suhi zemlji pre- bivam, zopet priden in miren; obide me potem splošna slabost in spravim se počivat; še ves drugi dan bil sem za nič in nekako omočen in malobrižen; ni mi bilo mar ne za jed ne za pijačo, sploh za ničesar ne, in se nisem brigal za ves svet več; samo trdne sklepe sem delal, da ne pojdem več na to grdo, hudobno morje, ako se srečno vrnem v Evropo; in vendar bi me zdaj že zopet mikalo, peljati se vun na širno morsko ravan. Dobro ie to, da ta bolezen ni nevarna, sieer pa dovolj nadležna; moram reči, da je pozneje, vsaj mene, mnogo bolj mučila vročinska bolezen ali mrzlica v vročih krajih na pr. v Kairi, v Jerihi in v Damasku. Neprijetno na ladiji je bilo najbolj to, ker se je od vseh stranij slišalo javkanje in stokanje, ker je bila menda polovica romarjev na tak način bolana. Še huje je bilo med otokom ciperskim in Kreto, ko smo se že domu vračali; vzrok je bil ta, ker Je bila ladija vsled porabljenega premoga in drugih rečij bolj lahka, kakor poprej, in je torej morala plesati, kakor so ji burni valovi in vetrovi piskali in godli; celo naš zdravnik je bil bolan; sicer nam je on naravnost povedal, da zoper to bolezen ni zdravila. V časnikih je bilo pred kratkim brati, da se morska bolezen tistega ne loti, ki se prek želodca dobro prepaše. Meni se to verjetno zdi, ker sem opazil, da so se nektere stisnjene gosposke ženske dobro in dolgo zoperstavljale tej morski nadlogi; toda pri tem načinu zdi se mi to neugodno, ker potem ne more človek dovolj jesti, kar se je dozdaj vedno priporočalo kot najboljši pripomoček zoper to bolezen; drugače namreč telo preveč oslabi, ako nima želodec nikakega dela; tudi izmed naših roraarjev so bili nekteri že celo ubogi in malosrčni in niso hoteli ničesar več okusiti; prositi in prisiliti smo jih morali, da so vzeli košček kruha in nekaj požirkov dobrega črnega vina; ne motim se, ako rečem, da je marsikteri romar v takih trenotkih obupal in mislil, da ne bo nikdar več videl svoje ljube domovine. Ker že o bolezni govorim, omenim še nekaj; imeli smo na ladiji tudi pravega bolnika: baronica Liebig iz Dunaja, dasi bolena za plučnim katarom in eksudatom, hotela se je na vsak način udeležiti tega romanja (bila je tudi poleg pn zadnjem lurSkem romanju); rekla je: 6e le Jeruzalem vidim, potem pa rada umrjem! Iz začetka je še šlo dobro, a potem je dobila plučno vnetje in zdravnik se je že sam bal, da bo urarla in da jo borao pokopali v hladen, moker grob — v morje. A kaj se zgodi? odleglo \i je že na morju, še bolj v Egiptu in v Jeruzalemu je že bila skorej celo zdrava! V zahvalo za dobljeno zdravje najela je potera sv. mašo, ktero sem jaz pri Sv. Jakobu v Trstu opravil. Tudi neka druga romarica, ki je bila na očeh bolena, vrnila se je iz Jeruzalema zdrava domov! Vkljub temu bi pa vendar ne svetoval bolehnim osebam v Jeruzalem romati; sicer je naš najstarejši romar 841etni slovaški kmet vse težave dobro prestal, toda za navadno mora veljati to-le: Kdor ni zdrav ali je že znabiti precej star, naj ne gre na tako daljno pot, ker romanje v Egipt in v sveto deželo je boli težavno in nevarno, kakor sem si jaz sam poprej domišljal. Ko so lansko jesen Tirolci (500 mož) v sv. deželo romali, še niso hoteli žensk na to božjo pot seboj vzeti, da bi jih nikjer ne motil slabotni spol; pri našem romanju so nas zares včasi ovirale, ker nas na pr. niso mogle dohajati na slabi cesti ali pa v hribih; sicer pa lehko rečem, da samo v Jeruzalem in Betlehem romati, tudi za ženske ni pretežavno; precej hudo je le na pr. potovati k mrtvemu morju, k jezeru genezareškemu ali na goro Tabor itd. Drugih sitnob smo pač tudi nekaj imeli z gosposkimi ženskami; nektere take nainreC hočejo, da bi se jim vse priklanjalo, jim streglo; hočeio imeti posebne pravice, prve sedeže itd.; dobro, naj jim posvetni gospodje strežejo, ako hočejo; a duhovniku ni treba tako dvorljivemu ali galantnemu biti, ker je njegova čast za to pre- visoka. Večkrat se mi je že studilo, ko sem' videl; kako so morali celo imenitni duhov-,' niki precej zadej za ženskami sedeti; to ni lepo in skorej bi rekel: to ni krščansko, ker katoliška hišna gospa bi morala vedeti, kdo je duhovnik ali celo škof; pa dandanes se res večkrat zdi, kakor da bi ljudje o tem nikakega pravega pojma več ne imeli; želira in upam, da se take in enake Sege izumirajočih in pojemajočih narodov, kakor Francozov in Lahov, v slovenskem ljudstvu ne bodo udomačile; sicer, če se že gre za žensko čast, se lahko reče, da je poštena kmetica bolj časti in spoStovanja vredna, kakor marsikatera gosposka našopirjena damica; a dovolj o tem! — Ako prideš v petek zjutraj v Maribor in vstopiš v grajsko lavretansko kapelo lehko vidiš, kako grajščak, baron Tvikl sam mašniku ministrira; on se tega ne sramuje in to je lepo in častno za njega, ker Bogu ali njegovemu namestniku služiti, to je tolika ali Se veča čast, kakor kraljevati. Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.) Napočilo je 1. 1789. Dan na dan prikazovala so se strašna znamenja one grozne nevihte, ki je potem več let z divjo silo besnela po Francoskem ter napolnjevala nesrečno deželo s trepetom, hranila nje prebivalce z bolečinami in britkostjo ter napajala je s krvjo in solzami. Seveda ni nihče slutil, da bode prihodnjost tako krvava, a vendar se je mnog oziral strahoma ter vpraSal sam pri sebi, kaj še bode v kratkih dneh. Tudi jasno čelo sicer toli vesele kraljice zmračilo se je večkrat, kakor da megla zakriva solnce, vedno bolj in bolj navdajale so jo hude slutnje. Ali je morebiti že okuSalo n\e blago srce predčutke onih najgroznejših ur, v kojih bode nekoč nehalo utripati? Kolika sreča za človeka, da mu je prikrita prihodnjost, kolika sreča bila je tudi za Marijo Antoaneto, da ni vedela, kako krvavo bode žarelo solnce njenega življenja, ko bode šlo v zaton! Njene misli so zdaj pogosteje hitele tja, kjer je bivala Marjetica. Z materino skrbljivostjo želela je utrditi srečno prihodnjost svoji varovanki. Pošlje ji glas, naj se pripravi, kajti došla bode kmalu, da zve iz njenih lastnih ust, kakSen stan si je izvolila. Marjetica je vedela, da so jo že trije imenitni mladeniči pri kraljici snubili. Seznanila se je bila ž njimi v počitnicah na kraljevem dvoru. Prvi teh bil je visok plemič starodavnega, slavnega rodu ter je bival v kraljevi službi; drugi imeniten grof, ki je tudi že dokaj let služboval pri kralju; tretji sam dvorni zdravnik, ki sicer ni bil plemič, a vse ga je visoko čislalo in nadejal se ie prav lahko, da bode stopal od stopinje do stopinje vedno visje v časti kakor službi kraljevi. Naj se odloči Marjetica za kateregakoli teh snubcev, najlepša in največja sreča ji bode zagotovljena — tako vsaj moral bi soditi vsak človek po človeški pameti. Povrh bi se ji s tem spolnila najiskrenejša želja srca; prišla bi v bližino svoje ljubljene kraljice na sam kraljevi dvor; vsak dan bi Jo lahko videla, vsak dan vsaj jedno besedico spregovorila ž njo, svojo kraljico. Vse najslajše nade in čarobne sanje preteklih let izpolnjene bi bile na mah z dnevom poroke. Tako je sreča obetala vsestransko svojo tovaršijo nadepolni mladenki, ki je vsa razburjena pričakovala ono uro, ko jo pokliče kraljica na odločilen odgovor. Srce Marjetice bije urneje, ko ji naznanijo, da je došla kraljica. Sedaj, v zadnjem trenutku, dozdeva se ji, da hoče cela truma pomislekov in dvomov podreti vse dobre sklepe, porušiti njeno stanovitnost; pngum ji upada, ko zagleda kraljico, in strah jo navdaja, ali bode pač zadovoljna materina njena zaščitnica, ko ji razodene svoje sklepe in želje. Marija Antoaneta reče koj po uvodnih besedah: «Hčerka moja! Znano ti je že, čemu sem prisla danes serakaj k tebi. Iskreno želim, da ti zagotovim srečno prihodnjost — predno še je morda prepozno.» Poslednje besede povdarjala je z nekako čudno resnobo. «Veselilo me bode nepopisno, ako bodeš ti srečna in zadovoljna vsled mojih naredb in rada ukrenem vse, da se to spolni. Imela si časa dovolj, da si povpraševala sebe in svojo vest. Tudi ti je znano, kako imenitni mladeniči te snubijo. Sedaj pa pričakujem, da mi z otroškim zaupanjem razkriješ svoje srce ter mi naznaniS svoj sklep. Zastavim ti kraljevo besedo svojo, da ti izpolnim sleherno željo, ako le ne nasprotuje človeški pameti in dolžnostira tvojim.» »Prevelika milost!> šepeče Marjetica vsa presunjena. «Oh, kako se morem vredno skazati lolike velikodušnosti, tolike dobrotljivosti! Toda Veličanstvo, ponižno prosim odpuščenja! Jaz se nikoli poročila ne bodem: Moje srce je le edina lastnina mojega Boga in moje kraljice; druga ljubezen ne najde več v njem prostorčka!* Vprašaje jo gleda Marija Antoaneta, kakor bi pričakovala še pojasnila takemu govorjenju. Marjetica umeje kraljičin pogled ter nadaljuje z iskrenostjo in navdušenostjo: «Doživela sem nekoč srečno uro, ki je bila polna vzvišenosti in svetosti za-me, uro, koje ne zabim ves čas svojega življenja. Ta ura me je nekako posvetila ter mi podelila največjo čast, najvišje plemstvo, koje morejo sploh človeške roke podariti na zemlji. In v tisti uri, preblaženi, najsrečnejši uri življenja mojega, zaobljubila sem se Gospodu, da nikoli več ne bode počivalo tuje srce na mojem srcu, da me nikoli ne bode objemal pozemeljski ženin kot svojo nevesto!» «In katera je bila ta ura?» vpraSa kraljica, in čudna slutnja [o navdaja. «Bila je ona, v kateri je prevzviSena kraljica francoske dežele mene, nekdanjo beraško sirotico, pritisnila na svoje srce!» Smrtna tišina sledi tem besedam, Marjetica si ne upa dihati. Po obrazu kraljičinem razodevalo se je začudenje, ginjenost, žalost in občudovanje, ki je navdajalo sedaj njeno srce. Duh njen gleda tukaj toli vzorno, da, nad vse neomejeno hvaležnost, spoštovanje in vdanost do kraljevega prestola, a vidi tudi odsev divjega sovražtva, s kojim zapeliano ljudstvo izven samostanskega zidovja nesramno obrekuje prav posvečeno osebo kraljice, ter že v kratkem pomandra nje žlahtno ime, ter ga potepta v cestni prah, kakor ime kakega razbojnika. (Dalje prihodnjič.) Smešničar. Dvoživke. V šoli je bil govor o dvoživkah (amfibijah). «Kaj je to dvoživka?» oglasi se učenec v zadnji klopi. Učitelj: »Vidite ga, zopet pokaže, da se ni ničesar naučil! Dvoživke so živali, ki živš takisto v vodi, kakor na kopnem!* Učenec: «Aha! Zdaj vem, to so goske in race!» Ufiitelj: «Kdo je bil Kolumb?» Učenec: »Kolumb je bil ptič!» Ko poneha smeh, vpraša učitelj učenca, kje je to zvedel. — «Saj sem bral nekje: ,Kolumbovo jajce,'* odreže se deček. V Soli so dobili nalogo, da bi popisali, kako koristi voda. Učenec konča svoj spLs z besedami: »Konči \e voda tudi za to koristna, ker bi brez nje ne mogli do otokov.» VpraSajo malega Jožeta, kaj je nevesta? Premišlja nekaj časa, potem odgovori: «Nevesta je gospa, ki še nima moža, pa že ve za njega!»