Poitnfna plaCana v gotovini.
V LJubljani, dne 16. Januarja 1924.

iMmm
Glasilo ffSamostojne
kmetijske stranke za Slovenijo
i«
Naročnina:
celoletno.................
polnletno..................Din 1250
četrtletno..................Rn T-
Posamezna številka..............
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnal si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst	Din 1*50
večji inserati od 10 petit vrst naprej .......	i Din t—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	A Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hisi „Ekonoma
«t
Zelena infiemaciionaSa.
Človek, ki Hoče na jti pot k gmotnemu iu nravnemu blagostanju in izpolniti namen svojega življenja, mora imeti predvsem zagotovljeno podlago svoje eksistence. Osigurana mu mora biti prehrana, ki je edini in kardinalni pogoj za razvoj življenja in za uveljavljenje vseh njegovih moči. Prehrana pa je odvisna od zemlje. Zemlja daje kruh, zemlja je zato izvor vse eksistence. Nazor o razmerju človeka do zemlje je vsled tega najvažnejši temeljni kamen vse človeške družbe. Kakor je bilo to razmerje prvi in edini izhod pojmovanja človeka o domovini, o narodu in državi, o društvenem dehi in pravni uredbi, kakor je bil nujni predpogoj za razvoj vere, etiških nazorov umet-uosti, industrije, sploh vse civilizacije, tako bo vedno in vselej edino povdar-janje zakona o razmerju človeka do zemlje edino sredstvo za vzdrževanje človeške družbe na poti zdravega in naravnega razvoja.
Zemlja, mati in vzdrževalka vseh bitij, je neizpremenljiva podlaga vsega postajanja in gibanja. Vsi produkti delavnosti človeške roke in človeškega tatelekta, vse zveze med posameznimi rodovi se lahko spremene, samo zemlja in razmerje človeštva do nje ostane vedno isto. Državne in upravne edi-nice, čeprav so posledica stoletnega razvoja človeštva, se v teku dob izpre-mene, porajajo in umirajo, samo zemlja s svojimi zakoni večne kontinuitete in vztrajnosti je nerazrušljiva in na njo more človek vedno zidati. In v resnici samo iz te zavesti neminljivosti zemeljske sile črpa kmetovalec neiz-črpljivo moč odpora proti vsem časovnim ujmom, ki so sovražni njegovemu delu. On ostane na svoji zemlji, v svojem bivališču, o katerem ve, da je bila zibeljka njegovega življenja, njegove rodbine in njegove domovine, neod-krhljivi temeljni kamen človeške družbe, kakor tudi temeljni pojem o narodu in državi.
Iz tega sledi, da je in da mora biti Človek, ki živi na zemlji, vstvarjajoč živelj v državi. Je vedno pozitivist, večno stvaritelj vrednot. Od človeške družbe zahteva samo mir in priznanje pravic, kj izhajajo iz njegovega dela. V nadomestilo za to pa daje kruh, to je osnovo, da more dražba sploh živeti in ustvarjati nove vrednote.
Poljedelec, ki zahteva potreben mir za svoje delo, pa ima obenem tudi največji smisel za državno idejo. Vedno je pripravljen prevzeti na sebe največjo odgovornost in največje breme, ker ve, da ima tudi največji interes, da se vzdržuje stalen praven red.
Zanimanje človeka za zemljo je tako staro, kakor človek sam. Zato je tudi cela zgodovina človeštva prepletena v vseh posameznih velikih pojavih z boji za njo in za njeno ohranitev. Večja ali manjša odstranitev človeštva in železnega zakona zemlje nosi že v svojem začetku vzroke neizogibnega padca notranjega blagostanja, padca civilizacije in tudi padec mednarodne vrednosti dotičnih državnih enot.
Najbolj jasen dokaz o tem je podala zadnja svetovna vojna, ki je najbolj izrazit dokaz o velikem pomenu poljedelskega dela. Šele gospodarsko divjanje vojne in njene tragične posledice so prisilile modernega človeka k razmišljanju o vrednosti stikov človeka z zemljo. Pomanjkanje kruha in skrb za prehrano narodov so podučile države in gladujoče ljudstvo o vrednostih kmetskega dela in o velikem pomenu rodne zemlje. Države, ki niso mogle prehraniti svojega ljudstva, so izgubile vojno. Niti visoko razvita industrija, niti znanost, ki je bila vprežena v službo vojne, niso mogle pomoči državi, katere otroci so gladovali. S tem je bila zopet dokazana resnica, da je samo zemlja večno trajajoča podlaga ne samo za prehrano ljudstva, temveč da je tudi vrelec njegove fizične in nravhe preroditve. In vsled tega ne bo boljše, dokler se Evropa ne povrne k boljšemu oskrbovanju poljedelstva. Samo pre-hranitev iz lastne žetve in s tem obnovitev vsega, kar je vojska uničila, more Evropo odvrniti od zla, katero ne morejo preprečiti še tako učene razprave in formule. Države, ki se bodo začele prej brigati za povzdigo poljedelstva, bodo prej prišle do popolne konsolidacije. Sodelovanje vseh faktorjev, ki dajejo ljudstvu prehrano v raznih državah, je najmočnejša poroka mirnega razvoja človeške družbe in za vzdrževanje stalnega miru. Čisto naravno je, da se po zrušitvi starih državnih in starih družabnih oblik pri-glaša k pravici do vlade tudi poljedelec. Čim več interesa ima na ureditvi
javnopravnih vprašanj, tem bolj upravičena je njegova zahteva po sodelovanju pri teh vprašanjih.
Vsled tega je nujno potrebno, da sodelujejo na podlagi teh ugotovitev poljedelci vsega sveta roko v roki, da izvršijo ogromne naloge, ki jih čakajo. Njihove naloge so povsod enake. Enaka ljubezen veže kmetovalca vseh narodov k onemu kosu zemlje, kjer živi, dela in se bojuje. Enako je skupna vsem kmetovalcem zavest, da tvori samo zdrav na zemlji delujoč človek reservar narodne energije, ki je potrebna za ozdravljenje izčrpanega ljudstva in skupna je tudi vsem kmetovalcem zavest, da samo to, kar je v soglasju z zakoni narave, ostane, kar se jim pa protivi, da pogine.
Kmetje vseh držav se morajo zato med seboj spoznati, da vidijo, da so oni tisti, ki povsodi z enako ljubeznijo obdelujejo zemljo, hranijo s tem človeštvo in da so kljub temu vsi izpostavljeni izrabljanju kapitala in drugih pa-rasitov. Oni morajo biti med seboj v stalni vezi, da vstvarjajo močno organizacijo po celem svetu.
Zaradi tega visokega cilja je ustanovljena zelena internacijonala. Pravilni naslov je »Mednarodni agrarni biro v Pragi«, ki vzdržuje zveze z vsemi kmetskimi strankami, zbira statistične podatke o njihovem gibanju in širi idejo kmetske solidarnosti in bratstva med narodi. Na čelu »Mednarodnega agrarnega biroja« je predsednik češke vlade in vodja čeških agrarcev Antonin Švehla in vsaka kmetijska stranka ima v njem svojega tajnika. Ta mednarodni agrarni biro je začel izdajati pred kratkim revijo, v kateri poroča o zemljo-radniškem gibanju, predvsem v slovanskih zemljah in tudi v drugih državah. S tem je ustvarjena podlaga za medsebojno delo vseh zemljoradnikov. Kmetska misel je dobila trdno podlago, da se bo z uspehom širila po vsem svetu ter se zlasti med slovanskimi narodi trdno ukoreninila.
Da bo tudi med Slovenci njena veljava vedno večja, pa je dolžnost naša in zato s podvojeno silo v boj za Staro pravdo, ki je začetek zelene internaci-jonale.
Sela esvrievalnega odbora SKS.
Nad vse važna, pa tudi razveseljujoča je bila seja izvrševalnega odbora SKS, ki je bila v petek, dne 11. t m. Na tej seji je bilo sklenjeno ujedinjenje naše stranke s srbskimi zemljoradniki S tem je bila ustvarjena krepka podlaga za skupen nastop vsega kmetskega ljudstva Jugoslavije. To je historičen pomen petkove seje našega izvrševalnega odbora.
Seja izvrševalnega odbora je bila zelo dobro obiskana in kar je glavno, navzoči so bili delegati iz vseh delov Slovenije. Med vsemi delegati je vladala razveseljiva soglasnost, dokaz, da je kmetsko ljudstvo ene misli. Sejo je otvoril tov. Pipan, ki jo je tudi vodil.
Kot prva točka dnevnega reda so se obravnavale volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino. Sklenjeno je bito. da postavi vsako okrajno glavarstvo svojo listo, in sicer soglasno sklepom okrajnih organizacij.
Zanimiva je bila debata o sporazumu z zemljoradniki. V zmislu sklepa našega občnega zbora so se sestali dne 3. januarja naši delegati v Zagrebu z odposlanci zemljoradničke stranke. Na tem sestanku je bil dosežen popolen sporazum. O doseženem sporazumu se je sestavil sledeči zapisnik:
Zapisnik o sporazumu
med tov. Voj. Lazičem, predsednikom zemlj. posl. kluba in Dušanom Dimitri-jevičem, nar. poslancem v imenu Saveza Zemljoradnika z ene strani i«
tov. Ivanom Pucijem, nar. posl., Ivanom Pipanom, načelnikom SKS, Alojzijem Tršanom, Janko Bukovcem in dr. Drago Marušičem, člani načelstva SKS na konferenci v Zagrebu 3. jan. 1924.
Podpisani predstavniki Saveza zem-Ijoradnika (SZ) in SKS izvršujoč željo občnih zborov svojih strank, da se doseže edinstven političen nastop vseh kmetov v državi, so sklenili sledeči sporazum:
1. SZ in SKS imata skupen glavni odbor, ki nosi ime: »Glavni izvršilni odbor Saveza zemljoradnika«. V ta odbor pošlje SKS iz vsakega okrožnega odbora po enega člana, ki mora biti kmetovalec in poleg tega predloži glavnemu izvršilnemu odboru SZ enega člana v kooptacijo.
2.	Poslanci SZ in SKS tvorijo en poslanski klub.
3.	Pokrajinske strankine organizacije obdržijo svoje ime in popolno avtonomijo v vseh pokrajinskih političnih vprašanjih. Vprašanja, ki so načelne važnosti za celi SZ, rešuje izključno Glavni izvršilni odbor SZ.
4.	SKS obdrži svoj organizacijski red in izvršuje svojo organizacijo po sklepih načelstva SKS, dokler ne bo izdelan organizacijski red za SZ Srbov, Hrvatov in Slovencev.
5.	Kot osnova skupnega dela služi program SZ, dopolnjen s predlogom ustave zemljoradniške stranke in Prožnejših odlokov glavnih kongresov SZ.
6.	Glavni kongres SZ se vrši vsako leto, kjer ga odredi Glavni izvrševalnl odbor Saveza zemljoradnika. Na ta kongres pošlje SKS delegate p6 statutu SZ.
7.	Ta sporazum stopi v veljavo, čim ga odobrita oba izvršna odbora.
Zagreb^ dne 3. januarja 1924. Ivan Pipan, 1. r., Voj. Lazič, 1. r., Ivan Pucelj, 1. r., Bukovec, 1. r., Dr. Drago Marušič, 1. r., Alojz Tršan, 1. r., Dušan Dimitrijevič, 1. r.
Pri debati se je oglasilo več govornikov, ki so vsi povdarjali potrebo, da se združijo vsi kmetje naše države v enotno organizacijo, ker le tako bo mogoče priti kmetu do odločilnega pomena. Vsi govorniki so povdarjali potrebo, da čim preje tudi hrvaški kmetje pristopijo v naše vrste. Po končani debati je bil sporazum soglasno sprejet. Ker je glavni odbor Saveza zemljoradnika ta sporazum tudi že odobril, je s tem sporazum popoln in tovariš Pucelj je vstopil kot poslanec v zemljorad-nički klub, ki šteje sedaj 11 članov, in sicer 4 iz Srbije, 6 iz Bosne in 1 iz Slovenije.
V Glavnem savezu zemljoradnika (Glavni zvezi kmetovalcev) so sedaj te-le pokrajine zastopane: Srbija, Voj-vodina> Banat, Slavonija, Bosna in Hercegovina, Črnagora, Dalmacija in Slovenija. Tako združeni lahko računamo na skorajšnjo boljšo bodočnost.
Nato se je razpravljalo
o »Kmetijski družbi«.
Občni zbor se bo vršil dne 30. januarja. Delegatje so po veliki večini
Lepi Jani

Roman.
Spisal Rado Murnik.
-Alo!« je vzkliknil zdajci in spustil slonoko-stena kobra na mizo. Pet pa šest!« se je ove-selil in se oddahnil globoko. »Enajst pik, enajst! Upam, da dobim svoje ljube denarce nazaj! Zdaj je pa treba piti. Ex! Pereat in camera obscura!«
Vstal je in se naslonil s komolcem na mizo ter upiral glavo v roke. Zdaj se je ogrel nekoliko tudi vitez Frauensteiner.
Ko sta padli kocki, sta se sklonila oba bliže. Toliko da se nista butnila z glavama. Erazem je prevrnil svoj polni kozarec.
»Šest pa šest!« je kričal vitez Ahac in ves razjarjen udaril s pestjo po mizi. —
Nekaj trenotkov ni bilo slišati nič drugega nego curlranje in kapanje vina ...
»To je več kakor pujsja sreča!« se je togotil nesrečni kockar. Pogladil je lepo bodalo kakor v slovo; težko se je ločil od njega.
Vitez Frauensteiner je čudno namrdal usta in se smehljal...
»Na, tu ga imaš, da boš sit!« je vpil vitez Ahac in sunil bodalo preko mize. »Kockajva za moje sedlo! Enkrat moram dobiti vendar tudi jaz! Dajva! Za sedlo!«
»Oprosti mi, dragi prijatelj!« se je upiral vitez Frauensteiner hladno in porinil dobljeno bodalo v kot k oknu. »Pogodila sva se, da ne igrava več, ako izgubiš zopet. Pijva rajši! Pereat kamra —«
»Kaj boš govori! latinski ti, ki ne znaš!« mu Je zabavljal vitez Ahac, jezen, da tovariš ne mara
več izkušati sreče. »Latinski govoriti se spodobi tukaj le meni, ki sem se kaj učil, ljubi moj! Študiral sem v Italiji, najbolj omikani deželi. Dolgo sem bil v Benetkah, ki so prvo mesto Evrope. Najljubši prijatelj mi je bil Hrvat Janko plemeniti Čes-mički. Komaj šestnajstletnega mladeniča so občudovali vsi naobraženi Italijani. Zdaj je škof v Pe-čuhu, živi pa rnenda na dvoru ogrskega kralja Ma-tijaža v Budiciu. Janko me je predstavil slavnemu Kozimu de' Medici in Eneju Silviju de' Piccolo-mini! Ali me poslušaš ali spiš Frauensteiner? Poslušaj pa ne zehaj in ne rigaj venomer! Oni Ene j Silvij je zdaj naš — papež Pij Drugi. Ko je govoril z mano, je bil kardinal. Izpraševal me je mnogo o moji domovini. Zakaj papež pozna naše kraje. Svoj čas je tajnikoval našemu cesarju in bil je z njegovim velikim spremstvom tudi v Ljubljani. Vidiš, Erazem, s kakšno gospodo sem občeval v Italiji?«
»To si mi pravil že kdove kolikokrat,« je odvrnil vitez Frauensteiner malomarno in iznova za-zehal kakor zaspan maček.
»Resnico smemo povedati tudi dvakrat, trikrat in stokrat!« se je togotil vitez Ahac. »Kaj bi se zaletaval vame! Rajši poslušaj! Latinščino pa pusti pri miru, ko se nisi učil nikdar nič! Tvoja grda buča je trda in neumna kakor gabrova grča. Ergo taceas, asine! — Zato molči, osel!«
Vitezu Frauensteinerju so se zabliskale me-žave oči — pa le za trenotek; krčevito je stisnil svoje pesti — toda le pod mizo. Vendar ni hotel ostati nasprotniku nobene dolžan.
»Učenost krati možatost,« je začel izzivati tudi on. »Učenost razjunači moža, ga omehkuži in pohabi! Pravemu vitezu pristojajo sulice in meči, ne pa učeni križikraži! Jaz ne maram biti farizej in
pismouk in prepuščam prazno učenost prav rad farjem in babam!«
»Kaj klobasaš!« je zaropotal učeni vitez, ki ga je zlasti jezilo Erazmovo porogljivo smehljanje. »Ako bi te hotel poslušati, bi mi natrobil toliko na ušesa, da bi me bolela glava cel teden. Prej bi naučil zajca plesati, nego tebe pametno govoriti! Na katerem turnirju si pa še premagal koga? Koliko te pa je? Prav je rekla moja sestra Mila, da čepiš na konju kakor opica na slonu. Suh si in slab, da kmalu ne bo nobene sence od tebe. Ti pa baro-nesa Virida, vidva bi bila lep par! Kakšnega potujočega trgovca nemara še zvrneš raz konja — saj pravijo, da se vojskuješ na samotnih cestahr-Sveti Miklavž te obvaruj vrvi in vislic!«
Kakor bičan je planil vitez Frauensteiner pp-koncu in zagrabil bodalo.
»No, le počasi!« ga je krotil vitez Ahac in ga krepko potisnil s samo desnico zopet na klop kakor lesenega možiceljna. »Kar po malem boš dihal, ako se spravim nad tvoje zanikrne kosti! Le miruj in obnašaj se spodobno! Vidim, da premalo občuješ v olikani dražbi. Ošaben in napihnjen si kakor sam Lucifer, zato te nihče ne mara. Moral bi se večkrat shajati z mano, da bi se privadil lepšemu vedenju!«
»Pusti me, Ahac, saj sem se malo šalil,« se je izgovarjal vitez Frauensteiner hinavsko. »Oprosti mi! Zdaj pojdem pa gledat, kaj dela Salda tako dolgo.«
Ponudil je gostu orehov, mu dolil vina in odšel. Sestro je srečal na hodniku. Takoj ji je zatožil gosta.
»Doljanski je pijan,« ji je šepetal. »Pet majolik tako močnega vina je popil v tako kratkem času.
Vendar ga prenaša še precej dobro — niti rte jeclja; jaz bi bil že zdavnaj pod mizo. Zaigral je vse, kar je imel, in zdaj mi zabavlja. Razžalil me je... najrajši bi poklical hlapce, da bi ga vrgli preko zidu!«
»Ah — kaj ta Ahac!« je odvrnila Salda zanič-ljivo. »Ne brigaj se za njegove malovažne neumnosti! Bodi prijazen ž njim, da mi ne pokvariš mojega načrta, mojega naklepa!«
Tako preziranje, tako sovraštvo, taka jeza je plamtela iz njenih oči, da je vprašal ves osupel: »Kakšnega naklepa?«
Ozlovoljena je obrnila obraz od njega; nato pa se je sklonila k manjšemu bratu in mu šepetala v uho:
»Maščevala se bova nad imenitnejšimi sovražniki in obenem udariva tudi Doljanskega. Pozneje, ko odide, ti povem kaj več. Ne meni se zdaj za izzivanja tega ubogega pijančka! Potrpi še nekoliko! Pojdiva k njemu!«
Vitez Ahac je zobal orehova jedrca, gledal topo predse in zahrakal zdajpazdaj: »Hm-hm! Hm-hm!«
»Gospod vitez, dala sem vašemu sokolu mlado vrano, ki jo je ujel hlapec davi v hosti,« ga je ogovorila Salda jako prijazno, pobrisala polito mizo in sedla zopet poleg njega na klop.
»Zato vam bo vedno hvaležen vaš ginjeni sluga Ahac.«
Solnce je viselo že prav nizko nad zapadnimi holmi. Poševna senca je krila večji del mize. Ozka lisa se je svetila na belem prtu in kakor gorela ob levi strani rdeče opravljene Salde. V bližini Aha-čevi je močno dišalo po vinu in po usnju sedla in vajet.
(Dalje prihodnjič.)
1
Napredni blok ao limanlce demokratov, da bi ujeli za sebe mandate.
ne sme niti en da bomo Imeli bomo glasovali
pristaSi SKS. Vendar
delegat ostati doma, tudi večino, kadar skupno s Štajerci.
Klerikalci so sicer vložili pritožbo proti občnemu zboru, ki Je pa oprta na take protizakonitosti, da tej pritožbi ne more nobena oblast ugoditi
Na dolgo se je razpravljalo o kandidatni listi. Žal ni bilo mogoče vsem krajem ustreči, da bi imeli vsak svojega zastopnika v glavnem odboru. Splošno se je povdarjalo, da morajo priti v odbor možje z dobro kmetsko naobrazbo, ne glede na to, iz katerega kraja da so, ker mora vsak zastopati vse, ne samo svoje podružnice.
Nato je tovariš Drofenik v lepem in stvarnem govoru ožigosal početje vlade Pri redukciji uradništva. Prav osobito se je pri tem zadelo ravno kmetski stan s tem, da so reducirali
skoro vse kmetsko strokovno utadni-Štvo. Ako bi taka redukcija bila defi-nitivna, bi nam vlada uničila naše najbolje kmetske zavode. Kmetijskim šolam na Grmu in v Št. Jurju so pustili samo pc dve moči.
Izvrševalni odbor naroči zato tov. Puclju in zemljoradniškemu klubu, da v Beogradu najenergičneje proti temu protestirajo in izposlujejo ukinitev tako nesmiselnega reduciranja kmetijskih strokovnjakov. Zainteresirajo naj zato vso politično javnost in tudi kralj naj izve za usodo naših kmetijskih šol in kmetske nsobrazbe.
Seja izvrševainega odbora je znova dokazala, da je podeželsko ljudstvo v
polnem obsegu v stanu, da zastopa svoje interese samo in zato tovariši na delo za zmago kmetske misli, v boj za Staro pravdo!
Kmetijska dmžhm*
Z ozirom na razne netočne vesti »Jutra« in drugih demokratskih listov ter z ozirom na razne klerikalne intrige izjavljamo, da se
občni zbor Kmetijske družbe vrši
in sicer dne 30. januarja, kakor je to bilo objavljeno v »Kmetovalcu«.
Vsi klerikalni naklepi, da bi bil občni zbor družbe preložen, so preprečeni in njih namen, da bi si z enim milijonom kron prisvojili Kmetijsko družbo, je onemogočen. Kmetijska družba ostane še v naprej v kmetskih rokah in vsaka špekulacija z njenim premože-
njem bo tudi v bodoče nemogoča, ker je večina delegatov naša.
Čeprav pa imamo trdno večino, pa je vendar treba, da se udeleže občnega zbora prav vsi delegati. Ne smemo zmagati samo z navadno večino, temveč z zmagovito večino.
Občni zbor družbe bo na laž postavil vse naše nasprotnike, ki govore; da padamo in da izgubljamo tal, ker letos bomo imeli mi na občnem zboru absolutno večino in ne samo na Kranjskem, kakor lani.
Zato vsi na občni zbor Kmetijske družbe, ki bo zmaga: naše kmetske misli!
Na dan $
Starejše generacije učiteljstva so jako pospeševale sadjarstvo in so se gospodarskega dela veliko bolj udeleževale, kakor pa mlajše, ki so osredotočile svoje delovanje več ali manj po raznih društvih, ki širijo prosveto, telovadbo itd. Ne rečemo, da niso taka društva potrebna, ali bolj potrebna so društva, kjer se skrbi v prvi vrsti za gospodarsko naobrazbo našega kmetijskega naraščaja. Gospodarski pouk v šoli ne pride zato do svoje veljave, ker je namenjen otrokom, ki snov kaj hitro ali pozabijo* ali pa nimajo prilike, da bi naučeno tudi res praktično uporabili. Nekaj učiteljev se zaveda tega in prireja tečaje in predavanja o gospodarstvu za odrasle fante in mlade gospodarje. Podrobnosti o takih tečajih navadno ne izvemo, dasi bi bilo dobro znati kako se ta ali oni obnese in ravno tako bi bElo prav, če bi poročali okr. ekonomi o udeležbi, da se tudi v javnosti čuje, kateri kraji se zanimajo za svoj napredek, v katerih krajih pa mora govoriti ekonom takorekoč golim stenam.
Okrajni ekonomi naj bi se po možnosti sestajali z učiteljstvom, ki deluje na gospodarskem polju, v svrho skupnega dela. Kajti gospodarsko delo v okraju je navadno precejšnje, ki ga en človek ne more obvladati. Da postanejo tečaji in predavanja bolj živahna in zanimiva, naj se predavatelji menjajo. Tuji ljudje namreč navadno hibe in dobrine preje opazijo, kakor domači, ki so vajeni raznim napakam in niti ne
mislijo nanje. Tečaji v bolj oddaljenih krajih navadno nimajo veliko tujih obiskovalcev, ker se naš kmečki človek težko odloči da bi šel kam dalje zaradi nauka. Zato fci morala imeti vsaka šola na deželi strokovno knjižnico, ki bi bila ljudem na razpolago. Učitelji bi morali pa skrbeti, da se knjige pravilno čitajo, bi v to svrho morali odrasle učiti, kako se prav čita in kako je razumeti to ali ono. V šolo spadajo kmetijske slike, statistične tabele, ekonomske karte, orodje za prvo pomoč pri živini itd, ker so zveze med ljudmi in Šolo po otrocih najboljše. Naša želja je, da se tudi v učiteljskih organizacijah razpravlja o strokovni izobrazbi našega kmeta, ki jo naj pospešujejo učitelji, ki žive med narodom in ki so tudi res vneti za to stvar.
Danes je izobrazba kmetijskemu stanu zlasti za naše kraje tako važna, da ne smemo iti preko nje. Dočim smo spadali v Avstriji med pokrajine, ki so bile še kolikor toliko aktivne, smo danes na slabem, ker nam konkurirajo bogatejši kraji. Če ne moremo konkurirati že množini, potrudimo se, da bomo konkurirali vsaj z dobroto pridelkov, kar prihaja vedno bolj v poštev, čim več je pridelkov na svetu. Evropa prihaja počasi v stari tir in zato bo konkurenca tem bolj občutna.
Podeželski inteligenci, predvsem pa učiteijstvu in duhovščini, kličemo: »Storite vse za strokovno izobrazbo našega kmeta!«
F. Wernig, okr. ekonom, strok, učitelj v Mariboru.
Volilni imeniki.
Čuvarji skrinjic naj poskrbe za to, da se vpišejo v volilni imenik vsi naši izpuščeni volilci in Izbrišejo tisti, ki so vpisani, pa nimajo volilne pravice. Volilni imeniki se v januarju uradno popravljajo, zato preglejte, če so vsi naši vpisani. Vsakdo ima pravico pregledati volilni imenik in zahtevati popravek zase ali za drugega. Popravek se zahteva pismeno ali ustno.
Kdo ima volilno pravico?
Vsak državljan, ki je izpolnil 21. leto, dalje vsi Slovani, ki so se pri nas stalno naselili.
Volilne pravice nimajo:
1.	Vsi, ki so radi obsodbe v ječo isto izgubili;
2.	vsi, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler kazen traja;
3.	vsi, ki so v konkurzu,
4.	vsi, ki so pod skrbstvom;
Predpogoj za vpis je, da dotični biva že 6 mesecev v občini
Javni nameščenci pa lahko zahtevajo vpis takoj.
Vzorec popravka:
Županstvu občine N. N.
Ivan Zaplotnik, posestnikov sin iz Koprivnika št. 3, star že nad 21 let, je že 6 mesecev nastanjen v tej občini. Dokaz priloženo potrdilo župnega urada in potrdilo županstva o bivanju.
Zahtevam, da se ga takoj vpiše v volibl imenik za volitve v narodno skupščino (občinski volilni imenik).
Koprivnik, 4. aprila 1923.
Podpis.
Ako je kdo nepravilno vpisan, se zaiiteva izbris tako-le:
Županstvu občine N. N.
V volilni imenik za narodno skupščino in v volilnem imeniku za Vašo občino je vpisan Jože Podržaj, pos. sin iz Kala. Glasom potrdila župnega urada. ki se priiaga. fant ni še izpolnil 21. leta, zahtevam, da se ga izbriše iz obeh volilnih imenikov.
Datum.
Podpis.
PokraHnske vesli.
(Občni zbor krajevnega odbora SKS
na Bledu) se vrši dne 20. januarja 1924 ob 3. uri popoldne v Blejskem domu z običajnim dnevnim redom.
(Seja ptujskega okrajnega odbora SKS) bo dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Ptuju. Ker se Je dogodilo, da so posamezni člani neupravičeno izostali od sej, se poživljajo vsi člani odbora, da se seje pol-uoštevilno ude'eže. Na seji se bodo doke:';! smernice organizacijskega dela v
našem okraju in zato je udeležba vseh članov nujna. Seje se naj udeleže tudi naši agitatorji. Odbor.
(Da smo zvezani z radikali) lažejo klerikalci in demokrati in to v istem hipu, ko smo se združili s srbskimi zemljoradniki, ki se še nikdar niso vezali z radikali in ki so njihovi najod-ločnejši nasprotniki. Da klerikalcev ni sram, ko tako grdo lažejo, razumemo, ker pregovorna je lažnivost njihovega časopisja. Da pa niso niti za en kraj-
car boljši demokrati, pa vseeno nismo mislili Hvala jim za nauk!
(Tudi ta laž ne bo držala.) Klerikalni časopisi pišejo, da je SKS konec, zato ker se je zvezala z zemljoradniki Bodi povedano klerikalnim listom in pa vsem drugim. SKS je ostala samostojna stranka in kot samostojna stranka je stopila v zvezo z zemljoradniki. Vse kmetske stranke Jugoslavije tvorijo namreč Zvezo kmetijskih strank (Sa-vez zemljoradnika), ker vse kmetsko ljudstvo ve, da izhaja vsa njegova nesreča le od nesloge kmetskega ljudstva. Klerikalci, ki nastopajo proti slogi kmetskega ljudstva, dokazujejo s tem samo to, da so proti kmetu in da je SKS potrebna. Zato vsi v SKS!
(Brezovica pri Ljubljani.) Za časa volivnega boja smo imeli tu vse polno shodov vseh političnih strank. Samo SKS ni priredila nobenega shoda. Ko so bile volitve končane, ko je vsaka stranka dobila svoje kroglico, pa ni bilo nobene stranke več blizu. In vendar je sedaj položaj kmeta neprimerno slabši ko pred enim letom in vendar bi ravno sedaj bilo umestno, da bi stranke povedale*, kako mislijo svoje volivne obljube tudi uresničiti. Pa slabo vest imajo te stranke in zato jih ni blizu. Kako smo se zato začudili, ko smo slišali, da je prišel k nam, v »Domoljubu« tolikrat imenovani, tov Pucelj. Že iz radovednosti se je zato nabralo na shod toliko ljudi, kakor Jih je bilo le na malokaterem shodu. Z vedrim očesom, odkritim in stvarnim govorom nam je. razjasnil tov. Pucelj resnico in povedal kdo je sokriv, če vlada centralizem. Njegova izvajanja so globoko vplivala na vse poslušalce in ljudstvo je spoznalo one, ki so krivi njegove sedanje nesreče. Samo 5 oseb je skušalo med govorom nekoliko godrnjati. Ti so najbrže s sedanjimi davki zadovoljni. Vsi drugi pa so odobravali izvajanja tov. Puclja in kmetska misel je tudi na Brezovici sijajno zmagala.
(Notranje Gorice.) Sijajen shod je ime! tov. Pucelj v nedeljo tudi v Notranjih Goricah. Udeležba je bila velika. Na shod so prišli tudi nasprotniki in so hoteli motiti zborovanje. Pa glej ga spaka! Tov. Pucelj je nastopil tako sijajno, da so mu morali pritrjevati celo njegovi nasprotniki in da so spoznali, da je za kmeta edina rešitev ravno Samostojna kmetska stranka. Najboljši dokaz popolne zmage tov. Puclja je končno to, da ie bilo nabranih za tiskovni sklad SKS 97 dinarjev, živeli zavedni tovariši, živela kmetska misel!
(Vrhpo'je pri Moravčah.) Na Štefanov dan je priredila pri nas SLS shod. Na shod sta prišla posl. Štrcin in njegov namestnik Smodej. Za shod se je strašno agitiralo in celo s priž-nice je bil shod dvakrat oznanjen. Kljub vsej reklami pa se je shod popolnoma ponesrečil. Na shodu so namreč nastopili možje ter zahtevali jasen odgovor, kdo da je kriv kuluka in raznih drugih dobrot, ki nam jih Je prinesla od klerikalcev postavljena samoradikaina vlada. Ker nista znala na ta vprašanja oba klerikalna veljaka odgovoriti, temveč si hotela pomagati z zabavljanjem čez SKS fn tov. Puclja, je povzel besedo tov. Kokalj ter temeljito razložil klerikalno delo. Njegove jasne besede so silno uplivale na vse navzoče in ljudstvo je spoznalo, kam ga je privedla klerikalna politika. Zato je izreklo poslancem SLS nezaupnico, nakar je zaključil tov. Kokalj shod v imenu SKS.
(Črni graben.) Ko sem prišel dne 30. decembra slučajno v Krašnjo, vidim, kako se je ljudstvo po deseti maši pomikalo proti župnišču. Na pragu župnišča pa je stal župnik, ki je glasno klical: »Vsi drugj ven, samo naši smejo notri.« Aha, sem si mislil, SLS ima shod. Mudilo se mi je sicer naprej, toda vseeno sem še nekoliko počakal Kmalu zaslišim divje vpitje: »Shod je samo za nas, hihče nima pravice ugovarjati ali pa kaj vprašati in že vidim, kako ženejo in tirajo fante skozi vrata in da rabijo pri tem izraze, ki se za kristjane pač ne spodobijo. — Kaj se je godilo potem zn zaprtimi vrotmj seveda ne vem. Od zunaj stoječih mož, ki jih je bilo vsaj toliko ko onih v žup-n;Sču, sem zvedel, da imata shod poslanca Štrcin in njegov namestnik Smodej. ^da na se ne upata Javno zborovati. Ko jih še poprašam po žuoniku in ko izvem ne preradostnlh vesti, se poslovim od možakarjev in jo mahnem proti Blagovici. Ko dospem tja, sem si mislil, no tukaj bo pa že bolj mirno. Pa sem se zmotil. Kajti ko grem mimo prodajalne, kjer jc bil napis Štefan Orilj, slišim razburjene klice: »Zakaj jih nismo? Pa z i ka i jih nismo?« Tudi tu je morala biti kakšna rabuka in radovednost me je gnala, da izvem, kaj se Je zgodilo. Grem zato k nekemu svoiemu prijatelju, obče speštovpnemu možu. Ta mi je povedal, da je bil tudi tu shod SLS in da sta tudi na tem shodu nastopila štrcin in Smodej.
Imela pa sta smolo, da so bili na shodu tudi ti preklicati samostojneži in ti so bili tako radovedni, da so hoteli vse vedeti, kaj da so naredili klerikalni po slanci v Beogradu za ljudstvo. To je tako razjezilo župnika in njegovega organista Štefana, da sta besnela ko divja in da bi najraje vse vun pometala, toda veČina zborovalcev je bila samostojnežev, ki jih je sploh od dne do dne več. In zato nista mogla zadostiti svoji jezi. Aha, sem si mislil, odtod tisto, zakaj jih nismo.
(Iz Braslovč.) V nedeljo, dne 6, t. m. je bil tu shod, na katerem je govoril naš narodni poslanec, tov. Pucelj Shod je bil kljub silnemu mrazu dobro obiskan. — Prišli so tudi naši klerikalci, ki so se organizirali pod vodstvom klerikalnega komandanta Ma-rovta v cerkveni hiši. Z žganjem so si podkrepili korajžo, ker le tako oboroženi so si upali nastopiti nevarno ofenzivo. Pa tudi alkohol jim ni razsvetlil uma — temveč šele tov. poslanec, ki jih je mirno in tako porazno zavrnil, da jim je navzlic hudi zimi postalo prevroče in so takoj začeli iskati vrata. — Končno vprašamo merodajne činitelje, ali je cerkvena hiša za politiko ali za cerkvene pomenke, za kar smo jo postavili.
(Mala Nedelja.) Naš novi gospod župnik znajo zelo lepo govoriti in po sebno v pridigah poveličujejo in priporočajo krščansko ljubezen do bližnjega. Vsa čast dobremu govorniku. Mislili smo torej, da pokažejo to ljubezen tudi v dejanju, — a glej čudo — znamenja kažejo drugače. Dne 4. t. m. smo dobili novega gospoda kaplana, kateremu sta dva voznika pripeljala tudi njegovo pohištvo od prejšnje njegove fare pri Sv. Jurju. Utrujeni vozniki bi bili gotovo potrebni po tej slabi vožnji v tem mrazu kakega okrepčila, — gospod kaplan pa vsaj prijateljskega sprejema. — A glej, — gospod župnik se ob prihodu g. kaplana sploh ni nikjer prikazal in so morali vozniki oditi praznih rok. Vprašamo gosp. župnika, ali se tako izvaja krščanska ljubezen do bližnjega — ali se to pravi, trudne popotnike okrepčati in poživiti? Ali naj bo to novemu g. kaplanu vzpodbuda za mirno bivanje v naši fari? Gospod župnik! Pokažite tudi v dejanju Vašo ljubezen do bližnjih in siromakov — ker po dejanjih — ne po besedah — bomo sojeni. — Farani
(Šmarje pri Jelšah.) Po preteku skoro enega leta se je pri nas vršil zelo dobro uspel shod SKS. Shod je bil jako dobro obiskan in prišli so celo vrli naši sosedje iz Ponikve, Sladke gore in Sv. Petra. Točno ob pol 9. uri je otvoril shod tovariš N u n č i č iz Sladke gore in podal po iskrenih pozdravnih besedah besedo bivšemu poslancu tov. D r o f e n i k u, ki je izčrpno razložil političen položaj ter pogubno delovanje klerikalnih poslancev. Primerjal je njihove »uspehe« z delovanjem bivših naših poslancev. Razjasnil je trud dr. Korošca^ da se je vpostavila samoradikaina vlada, za delovanje katere je povsem odgovorna delegacija klerikalnih tigrov v Beogradu. Povišanje davkov, vojaški zakon, zakon o taksah, zakon o kuluku ali tlaki vse to je »zasluga« klerikalnih poslancev. Zborovalci so z gromkim ogorčenjem nastopili proti klerikalnim varalicam in z medklici pritrjevali stvarnim in mirnim izvajanjem tovariša Drofenika. Na njegov poziv so vsi enodušno in z navdušenjem sklenili, da bodo delali za moč in porast Samostojne Kmetijske Stranke, da bodo prihodnje volitve pokazale zopet v novi moči našo stranko. Nato je tov. Nunčič pozval zborovalce, da širijo »Kmetijski list«, ki bi moral biti v vsaki kmečki in obrtni hiši, ako hočemo poglobiti v narodu kmetsko misel. Koncem shoda so bile sprejete resolucije za takojšen razpis oblastnih volitev, proti zvišanim krivičnim davkom, taksam, kuluku in vojnem davku, proti nameravani omejitvi občinskih samouprav in postavitvi ku-ratorjev čez naše kmečke župane. — Tako se je v najlepšem redu izvršil naš shod.
(Prekmnrje.) Nekaj mesecev pred volitvami je preklel posl. Klekl nared-bo o agrarni reformi, češ da je boljše-viška. Na dolgo in na široko je pisal v svojih »Novicah« o krivicah, ki da se gode veleposestnikom z izvedbo agrarne reforme. Klical je na pomoč klerikalno ljudstvov ki da mora protestirati, če bi se godilo madžarskim grofom slabo. Ljudstvo samo naj bi bilo po Kleklovem mnenju proti temu, da bi dobilo zemljo po zmerni ceni. Tako pi-sarenje je v resnici mogoče le v Klek-lovih »Novinah« in pa za tako zaostalo ljudstvo, kakor ga tu žalibože srečujemo. Pri volitvah je to ubogo ljudstvo zaupalo svojo usodo Kleklu in Radiču. Posledice tega pa prihajajo sedaj na dan. Nastopilo je usodno leto, ko poteče najemninska doba štirih let. Kako bo v bodoče? Ali se izvede agrarna reforma in dobi ljudstvo zemljo v last, ali pa pripade zemlja zopet veleposestnikom. S strahom pričakuje ljudstvo na
to vprašanje odgovora, toda Klekl In. Radič se ne ganeta in molčita. Klekl samo rohni proti načinu izvedbe agrarne reforme na Hrvatskem, dočim se za izvedbo agrarne reforme v korist svojih volivcev ne gane. — Pričakovali smo, da se končno vendarle razdeli ve-leposestvo na Krajni, ki ga ima sedal v najemu veliki madžaron Horvati brat bivšega madžarskega glavarja V Murski Soboti Pa razdelitve še vedno ni. Govorili so, da se ustanovi agrarna zajednica, pa tudi to ne bo šlo. Zakaj ne bi upoštevali siromakov, ki so se oglasili v minulem letu iz bližnjih in daljnih občin? Čemu odlašate, gospodje? Izvršite že enkrat to prepotrebno razdelitev, da ne bo narod dvomil in da prične z resnim delom.
(Listnica uredništva.) Tov. K. v Braslovčah. Knjigo Zuna o narodnem gospodarstvu naročite v Matični knji-garni v Ljubljani.
Popis iz ptujske
No g. UTednik drgoč Vas nadlegujem pa mi oprostite, vete jas pač zai nemrsm več meti mira od kaj so nam dali g. Pucelj take navlke. Obrnem se totokrat na vse naše pristaše v našen kraji in Jin kličen ia vkiip boga gmajna. Dragj mi okoiičanii
Znano Van je. da po iepen vremeni pride grdo ta tak tfidi, de zaj prišlo čista za gvišno po Puclfovih shodih. Cilja sen že, da se prpravla tisti Vesenjak, ki le ve tak pred volitvami oblflbilva, da do znižani davki, fanti nedo več služili v Macedoniji ia celo kopico drilgfh takih laži ie trosa po vseh naših vaseh samo 2a to ke ste m volili in zaj pa Van }e ravno narobe nareda. Davki so petkrat vekši, dragi fantje pa tak morate služiti ta doli, bro sen tfldi o soldačken zakoni, ki Se ga bote le občfitffi, kda do delali manevre. Dati te mo*li konje, voz pa celo vprego, pa nete dobii nobene odškodnine. Vete dragi mi okoličani toga so vsega krivi klerikalci, da »o pomagali postavti toto vfado, kera nan zaj vsaki den pnrese nekaj tak žalostnega in toti Vesenjak je vete ravno v tisten kliimpi in je do toga san pomaga in giih on, de zai začela se prati seveda do mo pomagali vsi kaplani in fajmaštri s predgancami in spo-vednlcami, ke naši liidje so verni pa mislijo. da moTe to tak biti. Jaz pa Van kliče« našin korajžnin Samostojnežon, bodite na moji strani in ite povsodi korajžno za t:tin hfnavcon, ki je že po vseh strankah leta, če še punite kak je toti človik nareda ob Plojevih cajtih, ki je se da podkupiti od kle-rikalcov samo za to, ke ie pošto profesor zakaj še le gnes ne zmožen dosti meje je bija tistokrat. To zai vidite dragi mi kako vest ma taki 5'ovik in taki naj nas zastopa v parlamenti bodite na svojem mesti In mu posod zabrište vgsiht en glasen »nikdar«. Pitajte ga ge so tisti znižani davki, ki jih ie skoz in skoz po svojen slepari razlaia. Dalje kdo je podpisa pooblastilni zakon s ke-rih smo mi izročeni beograjski gospodi in to Je blo leta 1918, ko je predstavlja nas Slovence Dr. Korošec. Zakaj kriči gnes, da hI le Dremalo, tota Je lepa. Jih Je 2niso nič krivi naših pa Je blo samo osen oa morajo biti vse krivi. Ne resen, da se lomu Jehko vsaka krava smele. Zakaj pa potil p« tiste mastne dnevnice čl nič nemre dosss-not in nai nan vsaj tisto pršpara pr davkih. Ker ml jega plačfivlemo za Jegovo legine-nje. Samo eno Van rečen, bodite odločni kak ste že dragi mi okoličani dostikrat pokazali še v prešlih cajtih pa ga nažente kda šž de se drgoč vujoa priti kan takih laži odavat. Še enega takega veljaka mamo mi v našem okraji in to Je tisti gospod Miha, ki še zaj ma od prevrata mehek stolec. kdo pa mo Je totega do če ne klerikalci, v!te to je priča, ke so meli vso oblast v rokah. Jaz mislln, da še se spominjati, da ravno toti Miha na den 18. decembra kriča gor na pa-Jači okrajnega zastopa In oovzdlgflva naj-bol med vsemi govorniki Srbe in toti človek Je celo vuipa zaklicati, da mu te llibše 5 Srbov kak ltl Slovencev in gllh toti gnes najboj kričijo proti Srbiji. Zaj pa te poglejte pa malo samo premislite kaj so to z i eni ltidie če so to ne največji hinavci ke 1 hi svet ma. Saj še malo dosti iz Jegovega gospodarstva pri okrainen zastopi, kak t>n tan dela. V kleteh velike sode, ki držijo po 20 polov (ako v in bogi Dravski most pa de skoro vkup padna. Dragi mi Spuhljančaol Vi te mi gotovo pričali marši kero, Ki de za jega vroča. So boj bogati kmetje v Rpniili kak je on bija in so nI mogli pomagati tak doč, da bi si saj primemo prenovli hiše in kaj pa je on vse štora. Celi hotel je postava tan na sredi Spiihla od kot toti denar, najbojša ie če to sami sebi pogledati v žep, pa te prišli do prepričanja, da je brez greha to ne šlo vkflp. Zato se vsi mosti po celem okraji podirajo, ke Je Jegova tista jlv-n:ca. ki je skoro tak vejka kak kerega ve-letrgovca z vinon dosti cementa zanihala. In to je naš drugi taki lažiprijatel >ad«va. Zaj pa Vas prašan dragi mi okoličani ln Van dan za pomisliti. Vsaki cait je slovanski rospodar napada naše poslance kak si stavijo hiše, ke je neresnica ta o toten bo-gen Mihi pa Je nikdar nič ne ptea. Ki ie postava cele oalače iz kerega dnara M ie bomo ob priliki že zvedli. Zato pa ste vsi zavedni okoličani pokficani, da ne kimate doma za pečioj ampak, da čitate tfldi drage časooisi in te zvedli kake grehe majo klerikalni voditeli in ke *e bote postavil v boj in naredil eno močno fronto in naredil kunec temu paševariju g. Miha. Zadosti coj-ta se že repen*! na ok-ainen zastooi. Ce se teca dugo pflstl', de tak doč prlSlo, d^ na-mrč enega poštenega mosta nemo m^ii v celem okraii. Okoli svoiega gospodarstva pa če nareti na vse strani neke vejke steze. ke bi se on lehko z ene driige ve-si od kake... z avtomobil'on prvleka. Orisa sen Van gnes samo dva glavna vodja našega okraia ob enem vodja klerikalne pol!t;ke in mislin ke mate vsi zadosti od klerikalne stranke in te se odlo II vsi za tiaso pravo pravo kmetijsko stranko. Drugič bon van naštela še grehe vseh klerikalnih prvakov vflno po vesnicah, keri so nič ne lepši od znotreh od vflni še se te neke perelo, da grejo za vižare na Sv. gore, ke se doma ne vujrslejo spovedat! svojih težkih trehov. Za to ke bon od zaj nat^ej vsaki teden poroča o klerika nih orvakth našega okraja Ji naročte vsi kmetiiski list kere zanimajo klerikalne lumoarije.
Le skorajžol pa mo premagali tnteta sovražnika z lehka.	Janez Zgaga.
\
Nevaren ropar pi ilet.
Gospodarstvo.
»Kolo gorskih ptiča« je bila roparska organizacija v Slavoniji, ki je cela 4 leta vznemirjala ondotno prebivalstvo, katero so pa zadnje dni pri Vin-kovcih aretirali z njenim voditeljem Carugo vred. Vse člane te tolpe so prepeljali v podzemne zapore v Osjek, kjer se vrše zaslišavanja. Največjo senzacijo vzbuja med njimi njihov vodja, ki se obnaša skrajno predrzno in vsak odgovor pospremi s primernim dovtipom. Kako je bila družba organizirana, nam kažejo najbolj razni prizori, ki jih pripoveduje Čaruga sam.
Carugove žrtve.
Caruga je doslej popolnoma hladnokrvno priznal, da je sam, ali v družbi izvršil 18 roparskih napadov in 6 umorov. Med žrtve, ki so padle od njegove roke, spada tudi Slovenec, nadgozdar Pirkmayer in njegova žena, ki se še zdravi v bolnici v Osjeku in je Čarugo takoj spoznala, ko so ji ga zaradi ugotovitve identitete pnedstavili. V večini slučajev ga oškodovanci ne spoznajo, ker je izvaja! Caruga svoje zločine vedno preoblečen in maskiran. Pri preiskavi so našli pri njem veliko množino razne obleke od najnovejšega shimmy kroja pa do zamazane in raztrgane beraške cunje. Med raznimi priznanji se Caruga tudi pritožuje nad javnim mnenjem, ker gredo zdaj vsi roparski napadi in umori na njegov račun. V četrtek je prosil med opoldanskim odmorom, da bi se smel obriti in ostričl. Ko so mu ugodili in je prišel popoldne obrit in počesan k zaslišanju, ga je sodnik nagovoril: »O, Jovo, kako pa to?« »Pa dal sem se malo urediti,« mu je odgovoril smeje. Ko ga je podpolkovnik, ki vodi preiskavo, vprašal, zakaj se smeje, mu je odgovoril: »Kar tako. Včasih sem jaz bril druge, zdaj pa brijejo drugi mene.«
Sodišče v Kolu gorskih ptiča.
Med 6 umori, ki jih je Caruga priznal, spadajo tudi 3, ko je Caruga na smrt obsodil svoje podložnike. Leta 1920 je poslal Caruga nekega Janka Župana v Ponikovce, da tam ubije in oropa tamošnjega župnika. Toda mladenič se je povrni!, ne da bi kaj opravil. Caruga je smatral to za nepokorščino in ga je obsodil na smrt Župan si je moral sam izkopati grob, in ko je bil gotov, mu je prebral Caruga smrtno obsodbo in mu dal še par minut časa, da se pripravi za pot v večnost. Jok in prošnje mladega razbojnika ga nista ganile, počil je strel in Župan se je mrtev zgrudil v grob. Na isti način je končal Caruga l. 1922 še dva tovariša in naznanil celo sam smrtno obsodbo In njeno izvršitev v pismu sodišču in vojaški oblasti v Osjeku.
Tedenski pregled dogodkov.
Torek, dne 8. Jauurja. — Obsodba »Kmetijske družbe«, da mora plačati družba 3 jn pol milijona kron globe, je bila od državnega sveta razveljavljena. — »Narodni Dnevnik« objavlja faksi-mile dokumentov, ki dokazujejo, da »Jutrovci« skušajo celo z ukradenimi dokumenti mlstiHcirati Javnost — V Beogradu se vrše zadnje predpriprave za sestanek Male antante. — Zaradi angleškega protesta proti našemu posojilu v Franciji je poslala naša vlada pojasnilno noto Angliji. — Na Bolgarskem je bil sprejet zakon o zaščiti države. Zakon je zelo strog in bi sc mo-
ral pravilno glasiti v zaščito nasilnega režima. —- Na Francoskem so se vršile volitve v francoski senat. Večina izvoljenih senatorjev pripada vladni večini. — Iz južnih krajev prihajajo vesti o novih snežnih zametih.
Sreda, dne 9. januarja. — Kljub častni besedi noče položiti profesor Reisner ljubljanskega mandata. Na-rodno-napredna stranka izjavlja, da plača njej pripadajoči del volivnih stroškov. Zadnji Izgovor demokratov je s tem strt. — Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je prišel v Beograd. Prihod rumunskega zunanjega ministra Duce, se je zaradi snežnih žametov v Rumuniji zakasnil za en dan. Za sestanek Male antante vlada povsodi največje zanimanje. V Beograd je prišlo nad 40 zastopnikov največjih svetovnih listov. — Francoski frank je ponovno padel. — Na predsednika turške republike, Kemal pašo je bil izvršen bombni atentat. Kemal je bil lahko ranjen, njegova žena pa, težko. Atentat so izvršili Staroturki, kj nasprotujejo Ke-malovim reformam. — Na Francoskem je bila velikanska povodenj. Velik del Pariza je bil poplavljen. — Na Grškem se ni politični položaj, kljub prihodu Venizelosa, razčistil.
Četrtek, dne 10. januarja. — Sestanek Male antante se je pričel. Program sestanka je bil v zadnjem trenutku nekoliko izpremenjen. Prva seja je končala s popolnim sporazumom in je bilo ugotovljeno, da je v Mali an-tanti naziranje za bolgarsko, madžarsko in grško vprašanje popolnoma enako. Ob priliki sestanka Male antante so se vršile v Beogradu velike slovesnosti. — Rojstni dan kraljice Marije je bil v Beogradu zlasti svečano proslavljen. Na svoj rojstni dan je darovala kraljica večje zneske za našo mladino. Tako je dobil na vsakem srednješolskem zavodu najboljši dijak po 500 dinarjev. — Vsled kampanje proti »Jadranski banki« je bilo »Jutro« obsojeno. — Dr. Korošec je imel z urednikom »Straže« pogovor, tekom katerega je izjavil, da bodo Slovenci prav gotovo dobili avtonomijo, če bodo vztrajali v klerikalni stranki. Za Slovence je po mnenju dr. Korošca samo en izhod: ali vztrajajo v boju za avtonomijo ali pa se bodo morali vsi izseliti v rudnike in plavže. V resnici, lepo stvar nam je izkuhala klerikalna politika. Ali vztrajati in plačevati vedno nove davke, ali pa s trebuhom za kruhom po svetu. Bo pač veliko bolje ono drugo sredstvo in to je, da prične kmetsko ljudstvo samo odločevati o svoji usodi ter da zapodi vse politične koristolovce.
Petek, dne 11. januarja. — Konferenca Male antante se uspešno nadaljuje. Sklenjeno je bilo, da ne pristopi Mala antanta celotno k francosko-češkoslovaški zvezi. Glavna točka razprav je bilo stališče Male antante do Madžarske. V tem oziru so bili storjeni važni sklepi. — Volitve v oblastne skupščine bodo po poročilih iz Beograda letošnjo pomlad. Tovariši, pripravljajte se za volitve!— V Nemčiji je bil izvršen na voditelje separatistov atentat, ki je uspel, Vsled atentata je prišlo do krvavih spopadov, tekom katerih je bilo pet oseb ubitih. — Vedno večja postaja gotovost, da bo na Angleškem prevzela vlado delavska stranka. Sporazum med konservativci in liberalci je izključen.
Sobota, dne 12. januarja. — Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je bil dosežen ob zaključku sestanka Male antante. Po tem sporazumu dcibi Italija Rekov Jugoslavija pa Baroš in Delto. Tudi bo meja z Italijo popravljena v korist Jugoslavije. Trgovinska pogodba z Italijo naj končno dokaže nove prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. S sporazumom je zopet prelomljena rapallska pogodba in kar je pri tem najbolj žalostno je to, da se je to zgodilo v našo škodo in z našim privoljenjem. Italijani so tudi obljubili, da ne bodo več tako preganjali naših bratov tam preko. Kdor jim veruje, blagor mu. Sporazum ni v našo korist.
Nedelja, dne 13. januarja. Splošno se živahno komentira sporazum med Jugoslavijo jn Italijo. Italijani so vsi zadovoljni, Jugoslovani pa vsi nezadovoljni. — Radičevo rovarenje. Radič se je izjavil dopisniku italijanskega lista »II Secolo«, da je pripravljen pričeti tudi s revolucijo, ker da se ne bo nikdar sprijaznil s Srbi. Pozornost je vzbujalo dejstvo, da je podal Radič to izjavo ravno v času, ko se je vršil sestanek Male antante. Radič je tako pomagal Italijanom. In s takšnim človekom se veže g. Korošec! — Grška vlada je sestavljena. Ministrski predsednik je Venizelos.
Pondeljek, dne 14. januarja. Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se čim preje izvedejo volitve v oblastno skupščino. — Skupšlina bo sklicana okoli 20. t. m. Neoprostljivo je, kako pod radikalno vlado skupščina lenari. — V Nemčiji je položaj vedno bolj kritičen. Prvega februarja bodo vse državne blagajne prazne.
Osebna dohodnina.
Vsaka pritožba proti previsoki osebni dohodnini je brezuspešna, če niste pravočasno vložili napovedi. Po zakonu se mora taka napoved vložiti do konca februarja. Za vložitev napovedi ne dobite nobenega poziva, vložiti jo morate sami. Tiskovine za napoved se dobe pri davčnih uradih, napoveste pa dohodnino lahko tudi na navadnem papirju.
Napoved mora biti kolkovana s 5 dinarji.
Kako sestavim napoved za dohodnino?
Po sledečem primeru naj se sestavi napoved:
Okrajno davčno oblastvo v
Novem mestu.
Podpisani Alojzij Mežan, posestnik v Korenitki štev. 1. naznanjam v svrho odmere dohodnine moje dohodke v letu 1923:
1. Dohodki.
Iz zemljiške in gozdne posesti (tu se navedejo dohodki iz poljedelstva, živinoreje, prodano vino, les, in drugo)	Din 8.300,—
iz poslopij (vrednost lastnega stanovanja ali če ima hlso v najemu) iz posameznih podjetij (zaslužek iz obrti, vožnje, trgovine, itd.) iz službenih prejemkov (plača, pokojnina ali kaj podobnega) iz gotovine (obresti naloženega denarja)
Skupaj . , IL Izdatki.
Popravila poslopij, orodja in drugega. (Tu se sme računati vsa popravila poslopja, ves materijal za popravo poslopij in orodja in strojev, izdatke za delavce in obrtnike, čevljarja, kolarja, kovača, krojača itd. v denarju in hrani)	Din 2200.—
Zavarovanja (zoper požar,
točo itd.) » 400.— Zavarovanje (osebno) » 600.— Prispevki za bolniško blagajno	» -
Davki (vse davke, samo
dohodnine ne)	» 980.—
Obresti od dolgov	» 120.—
Za obdelovanje posestva (hlapci, dekle, dninarji, obleka, gallca, umetna gnojila, itd.)	» 1.800,—
Zdravnik, živinozdravnlk,
zdravila	» 200,—
Razni drugi Izdatki (poginula žival in druge nesreče)	» 800.—
Skupaj ... Din 7;200.~
Vsi dohodki Din 8.780 Vsi stroški » 7.200
D oh. podvrženi doh. Din 1.580
To napoved sem napravil po svoji najboljši vesti.
Korenitka, 18. jan. 1924.
Janez Mežan. Tako sestavljeno napoved naj se pošlje okrajnemu davčnemu oblastvu. En prepis take napovedi naj se obdrži doma, tako da se oblastem vselej lahko dokaže, da je bilo res samo toliko dohodkov.
V gorenjem slučaju je Mežan popolnoma oproščen plačanja dohodnine, ker ne znaša njegov čisti dohodek 2500 Din.
Vsi, kj ste plačali lansko leto dohodnino, napravite takoj napoved. Ako tega ne storite, ne bo pomagala pozneje nobena pritožba!
ICmetijd in kmetijske P®c8ruin!ce v bivšem štajerskem ozemlju pozor!
Dne 9. t. m. se je vrši! na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru pod vodstvom g. ravn. Žmavca sestanek kmetijskih strokovnjakov. Med drugimi važnimi in aktualnimi razpravami se je sprožilo tudi vprašanje posebne po-slovnice Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. Ugotovilo se je, da je taka pošlovnica, ki bi vršila predvsem blagovni promet za vse podružnice mariborske oblasti naravnost življenskega pomena za nadaljni razvoj in obstoj naših kmetijskih podružnic.
Vsak kmetijski veščak, ki je delal zadnja leta med ljudstvom, vč, kako se imajo boriti posamezni še idealni delavci med narodom, da rešijo naše podružnice popolnega razpada in pogina. In marsikdo je že prišel do prepričanja,
da pride neizogibno do katastrofe, ako bo šlo tako naprej, in da se zna zgoditi, da bo ostal prej ali slej najvažnejši činitelj našega naroda, naše države in našega blagostanja — naš kmet brez lastne strokovne organizacije. Kaj bi pomenilo to za nas, ki tvorimo pretežno agrarno državo in za kulturni razvoj slovenskega naroda, ki črpa še vse svoje moči in vse svoje kulturne posebnosti iz kmečkega stanu, si lahko vsakdo predstavlja.
Namesto napredka v gospodarstvu se nam obeta zastoj in nazadovanje, ln z nazadovanjem gre roka v roki propadanje in obubožanje kmečkega sta-leža. Logična posledica tega nazadovanja pa je tudi nazadovanje v kulturnem razvoju.
Mi torej, ki tvorimo pretežno agrarno državo in bi morali v kmetijski produkciji biti na prvem mestu, ako hočemo dvigniti blagostanje države in urediti naše socijalne razmere, gremo torej z našo kmetijsko proizvodnjo nazaj.
Da ustavimo ta, za naše narodno gospodarstvo škodljiv in poguben tok, je potrebno, da posvetimo vse svoje moči zvišanju in zboljšanju kmetijske produkcije. Treba je vzbuditi zasnovane kmetijske organizacije, ki so predpogoj pospeševanju kmetijstva, zopet k življenju in ojačenemu delovanju. Ne zadostuje samo, da dosežemo predvojno intenzivnost delavnosti, delo kmetijskih organizacij moramo vsled nove narodno-gospodarske konstelacije našd agrarne države celo poglobiti in razširiti. Ne izgovarjajmo se vedno na povojne razmere, ki nam bojda ne dopuščajo delaM v okviru kn.et. organizacij! Otresimo se tega neutemeljenega predsodKa!
Nemčija je vsled svoje dvakrat Izgubljene vojne gospodarsko neprimerno huje prizadeta kot mi in vendar uspevajo v Nemčiji kmet organizacije z isto žilavostjo kot pred vojno. Nemški narod se pač zaveda, da leži spas njegovega gospodarstva in njegove kulture edino le v organizatoričnem delu.
Ta vzgled nam daje pobudo,^" da vspričo naših mnogo ugodnejših naravnih predpogojev ne vržemo puške v koruzo, in da korakamo v obrambo in procvit našega gospodarstva s podvojenimi silami k delu za ohranitev in uspešnejši razvoj naših kmet. organizacij.
To naj uvažujemo vsi, katerim leži na tem, da ohranimo Kmet. podružnice, in da jim damo možnost intenzivnejšega delovanja in udejstvovanja v našem kmet gospodarstvu. Na delo torej za naše štajerske kmetijske podružnice!
Kdor je zadnji čas deloval med narodom na deželi je brezdvomno ugotovil, da je ljudstvo skoraj povsod kot povod nezanimanjn in popolni ravno-dušnosti za kmet. podružnice navajalo, da Kmet. družba ne nudi zadosti mate-rijelnih ugodnosti, da našemu kmetu od daleč ne nudi več to, kar mu je lahko dala pred vojno.
Vzroki temu dejstvu so različni in brezdvomno je enega izmed vzrokov iskati v neugodni železniški zvezi in neugodnih prometnih prilikah med Ljubljano in našimi štajerskimi podružnicami. Naše podružnice morajo samo takrat uspešno poslovati, ako jih hitro in na najcenejši način oskrbimo z raznim, za kmeta potrebnim blagom, kot umetnimi gnojili, modro galico itd. To pa bi Kmetijska družba lahko dosegla, ako bi napravila v Mariboru svojo po-slovnlco s svojim blagovnim oddelkom in z lastnim skladiščem. Iz tega izpopolnjenega oddelka bi se potem lahko oskrbovalo podružnice z raznim blagom hitro in z mnogo manjšimi stroški, kakor pa direktno iz Ljubljane. Jasno je torej, kake važnosti bi bila posebna poslovalnica Kmet. družbe v Mariboru. Taka poslovalnica je mogoče naravnost življenskega pomena za nadaljni obstoj naših kmetijskih podružnic v bivšem štajerskem ozemlju.
Dne 30. t. m. se vrši občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani. Izražam vsled tega svojo skromno željo, da v interesu celotnega našega kmetijskega gospodarstva v ozemlju bivše Štajerske vsi merodajnj činitelji obrnejo na občnem zboru vprašanju ureditve posebne poslovalnice in blagovnega oddelka v Mariboru vso svojo pozornost
Vinska kriza, vinarske zadruge in dr«
Pri nas zadružništvo ne napreduje tako kakor bi bilo želeti. Naši ljudje pač tožijo vsak dan, kako jih kapitalisti izžemajo, sami pa nimajo zaupanja do zadrug, ki so edini protiutež bankam. Kaj bi se poznalo pri hiši, če bi vsak vinogradnik plačal na leto 25 Din v zadružno blagajno? Vinogradniške zadruge, ki niso na praktični podlagi, ne bodo imele nikoli velikih uspehov.
Eden ali drugi je mogoče videl vinogradniško zadrugo v Selu Banji pri Arandželovcu v Srbiji. Ta zadruga 3© vodena tako, da jo je veselje gledati. Vinogradniki, zadrugarji, oddajo sortirano grozdje zadrugi, ki ustvari potem enoten tip vina, česar pri nas manjka. Vsa manipulacija se vrši pod strokovnim vodstvom in zato je vino tudi res tako, kakor je treba in ima tudi svoj dober glas. Zadrugarji pridejo vedno na svoj dober račun, ker vino iz vzorne kleti ima vse drugo ceno, kakor pa pri posameznikih. Kadar bo pri nas to mogoče doseči, potem ne bo več govora o vinski krizi, o konkurenci itd. Danes zaide neuk človek v občutno škodo, če ne zna prav kalkulirati ali če čaka mogoče za svojo ne baš prvovrstno robo prvih cen. Kupcev ni, trmasta glava ne odreha niti za krono — rajše ga po>-pijemo doma. Naj se to zgodi dve leti zaporedoma, pa preti občutna gospodarska kriza. Pomisliti je treba, da so prvi povojni časi, ko se je na srečen konec neizmerno pilo in popilo, že minuli in da danes denarja občutno primanjkuje. Zato naj bi se to tudi sedaj pri vinskih cenah upoštevalo. Ce se bomo vsi sprijaznili z mislijo, da bodo morale cene pasti, bodo padle cene same po sebi in veriženie, ki dela draginjo, bo kmalu zatrto. Ce pa se bomo pečali z mislijo, da bi radi prodajali vsaki dan dražje, potem smo na potu, kjer se je zmešalo rusko, avstrijsko — nen ško denarstvo. Potem bo ena žem-lja 1 milijon, 1 kosa pa več milijard. Obrnimo žepe in stresimo tiste borne groške složno na zadružni kupček!
Gospodairke vesti
(Padec francoskega franka.) V zadnjem času Je silno padel francoski frank. Dočim je pred kratkim veljal francoski frank okoli 30 švicarskih vinarjev, velja danes samo 26.35 vinarjev. Francoski frank je postal skoraj enak italijanski liri. Vzrokov za padec franka je več. Predvsem se naglaša, da je padcu kriva fiktivnost francoskega proračuna, ki da je skoraj za 10 milijard pasiven. Francozi pa trde, da ni za padec franka nobenega pravega vzroka in da so njegov padec povzročili Nemci z raznimi špekulacijami. Francoski finančni minister je izdal obsežne odredbe v zaščito franka in upati, je, da bodo imele te delen uspeh. Na vsak način pa je zanimivo, da je pričel padati francoski frank ravno v trenutku, ko je Francija v poruhrskem vprašanju popolnoma zmagala.
(Vrednost denaria.) Ameriški dolar od 87—58 D, angleški funt od 377—380, švicarski frank 15.40—15.50, francoski frank od 3.97 do 4.02, italijansa lira od 3.89—3.90 in češka krona od 2.53 do 2.56 D. En dinar je vreden od 800 do 804 avstrijskih kron ter do 300 madžarskih kron.
(Tržne cene.) V Mariboru, dne 6. Januarja 1924. — Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 65, II. 40 do 35 Din; 1 kg pražene kave I. 70, II. 40 Din; 1 kg soli 3.50 Din; 1 kg popra, celega 40, mletega 45 Din; 1 kg paprike 100 Din; 1 kg testenin 13 Dfin; 1 kg sladkorja
23,	1 kg kristalnega sladkorja 20 do 22, v kockah 23 Din; 1 kg kvasa 32.50 Din; 1 kg riža 6.50 do 13 Din; 1 liter kisav navadnega 2, vinskega 3 Din; 1 liter namiiznega olja 30, bučnega 38 Din; 1 kg rži 3, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 3.50, ajde 3, navadni fižol 5 do 7, leče 14, pšenične moke štev. 0 6.50, štev. 1 6, štev. 6 5, prosene kaše 7.50, ješprenja 6, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5 do 6^ pšeničnega zdroba 7, ržene kave 10, cikorije 26 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 87.50 do 100, ovsene slame 75 do 87.50 Din. — Kurivo: 1 ms trdih drv 200, mehkih 175 Din; 1 q trboveljskega premoga 42 do 45, velenjskega 27 do 30 Din; 1 kg oglja 1.50 do 2, koksa 1 do 2 Din; 1 liter petroleja 7, bencina 17 Din; 1 kg karbida 6.50, sveč1 15 Din. — Zelenjava: 1 kg endivije 1; do 1.25, zelja*, poznega 0.75 do 125, 1 karfijola 3 do 15, kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 2.50 do 3, kumarico komad 0.25 do 0.50, šopek peteršilja 025, Zelenja 0.25, 1 kg čebule 2 do 3, 1 kg češnja 10, pora komad 0.25, korenja, vrtnega 0.25, navadnega 0.25, šopek zelenjave za kuho 0.25, komad pese, rudeče 0.25, komad repe 0.25 do 0.50, 1 kg kolerabe, podzemljice 0.50, hrena 5, zela, kislega 3 do 3.50, repe, kisle 2 Din.
(Tržne cene v Celju.) —■ Meso: govedina v mesnicah, prima 25, II. vrste 22.50 Din. Na stojnicah stane I. 22 do
24,	II. 19.50 Din. Teletina I. 32, II. 30 Din. Svinjina I. 32 do 35, II. 32 Din. Slanina I. 43, II. 41 Din. Mast domača 44, amerikanska 39 Din. Šunka 45, pre-kajeno meso I. 45, II. 40 Din. — Liter mleka 4 Din, surovo maslo 60, čajno 88, maslo 60 Din. Eno jajce 2 do 225 Din. 1 kg belega kruha 7, črnega 6 Din. — Špecerija: Kava portoriko 64, san-tos 50, rio 40, pražent kava I. 68, II. 56 in III. 48 Din. Beli kristalni sladkor 22^ v kockah 23 Din. Riž I. 11, II. 8.50 Din. Namizno olje L 32 Din, bučno 40 Din,
Izleti Caruge.
V Vinkovcih je živel Caruga kot vojni liferant zeio razkošno in je mnogo občeval med boljšimi meščanskimi krogi. Prirejal je različne zabave, večerje in imel mnogo znancev in prijateljev. Za zabavo se je pogosto vozil v Osjek in tudi v Zagreb. Zadnje poletje je odšel na oddih na dalmatinsko obalo. Sploh je imel navado, da je po vsakem zločinu zapustil Slavonijo in pod raznimi pretvezami odpotoval v Bosno ali Dalmacijo in tam ostal toliko časa, da je minula nevarnost, da ga spoznajo in primejo.
Po Carugovl aretaciji.
Aretacija Caruge ni vzbudila v Vinkovcih najprej nobene posebne senzacije, ker so meščani mislili, da gre za kakšno poneverbo. Ko se je pa zaznalo, da je Nikola Drezgič — pod tem imenom je bil Caruga poznan v Vinkovcih — vodja roparske tolpe in da je izvršil številne umore in napade, je nastala zlasti med krogi, med katerimi je bil prijatelj, prava panika. Železniški komisar ga je hotel ustreliti, ravnatelj neke žage je prisegal in stavil glavo, da je Caruga nedolžen. Medtem je pa poslovodja pri istem podjetju priznal, da je bil sam z njim v zvezi.
Zasliševanje Caruge in njegovih tovarišev se nadaljuje vsaki dan in pri vsakem zaslišanju prizna Caruga kak nov zločin. Preiskava bo trajala gotovo do pol leta.
» 100.— » 300.—
» 80.— . Din 8.780
petrolej 7 Din. Testenina L kg 21 Din. II. 15 Din. — Mlevski izdelki: Moka štev. 00, 620 Din, štev. 0, 6.20 Din, štev. 2, 5.70 Din, štev. 4, 5.30 Din, ajdova moka 8.75. — Kurivo: q črnega premoga 51 Din, rjavega 26.50 Din. 1 m® trdih drv 150 Din, q trdih drv 40 Din. 1 m" mehkih drv 130 Din, q mehkih drv 32 Din.
(Žitni trg.) Zagreb, 11. jan. Pšenica 340, oves 335—340; tako domače, kakor inozemsko povpraševanje živahno. Zelo velik promet zaznamuje koruza za Avstrijo in Nemčijo. Notira 340. Otrobi (Zagreb) 175, moka (0) 585—595, moka za živino 200—210.
Budimpešta. 11. jan. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 119—124, rž 92—94, ječmen za krmo 93—95, za pivovarne 95—100. oves 104—105, koruza 49—96, proso 85—87, otrobi 63 65, lncerna 5—6.6.
(Trg z živino.) Zagreb, 11. jan. Voli 11—16 za 1 kg žive teže, krave 10—14.50, prešiči 26—28. Krma: detelja 165 za 100 kg, seno 80—125, otava 125 do 130 dinarjev.
(Zagrebški trg) (V dinarjih.) Zadnji mraz in sneg je povzročil občutno dviganje cen zelenjave. Špinača je poskočila od 3—4 na 10—15, radič 17—20 za 1 kg. Cene italijanske karfijole so vsled velike zaloge padle od 13 na 10. Cene morskih rib valovijo med 30 in 60 1 kg. J a j c a se plačujejo 2.50—3 za komad. Cene m e s a so vsled pomanjkanja klavne živine poskočile in splošno vlada v mesarski obrti kriza, vsled katere je od 357 zagrebških mesarjev že 30 ustavilo obratovanje.
(Trg z perutnino in jajci.) Zagreb, 11. jan. Perutninski trg je zelo slab. Trg z jajci zaznamuje radi zime zmanjšanje dotoka blaga in radi tega povečane cene. Danes notirajo jajca v Zagrebu 2.35 Din (lepo eksportno blago). Tudi inozemski uvozniki jajec pokrivajo le najnujnejšo potrebo in čakajo nazadovanja cen. Izvoz je bil velik v praznikih, zlasti v Anglijo. Zelo male količine so bile izvožene tudi v Švico.
(Lesni trg.) Zagreb, 11. jan. Promet je slaboten, zlasti v hrastu in v mehkem rezanem lesu, v slednjem radi konca gradbene seznne. Bukov rezan les zaznamuje bolj živahen promet, zlasti v Italijo, Španijo in Švico. Tudi z lesom za kurjavo kupčija kljub zimi ni napredovala. Trda drva 190—200, mehka 150—160 dinarjev za kubični meter.
(»Mela«), Ust za narodno gospodarstvo. Industrijo in kmetijstvo prinaša v svoji zadnji številki sledečo vsebino: A. Hribar: Jugoslovanskl-čehoslovaški odnošaji. — Bogumil Vošnjak: Amerikanizacija Jugoslavije. — Milan Nova-kovič: Poljedelstvo na našem Krasu.
—	A. Šepič: Črna oteklina, — Antrax.
—	Stojan Petrovič: Splošni pogoji uspešnega vzgajanja živine. — Ilija Bošnjak: Kmetijske kemije. — Beležke.
—	Razne vesti. — Književnost.
Kar Vi potrebujete, to je Elza-tluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošiljka Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 344, Hrvatska.
Zadružništvo.
Civilizatorično delo na Irskem.
Divne uspehe na Danskem, biseru krone zadružništva, pozna ves svet. Irska, ki se jo zaradi večnega zelenja ■imenuje otok Emoroda, je v tem pogledu mnogo manj znana. Dnevni tisk, ki se zdi. da obstoji samo zaradi političnih brbljanj, prinaša dnevno razne senzacije o Irska, toda z velikim civili-zatoričnim pokretom, ki se razvija v tej deželi, pa čuti mačehovsko. Tem vrsticam ni toliko namen opisati ekonomsko stran irskega zadružništva, kakor pa pokazati njega moralne uspehe. Toda to slednje je mnogo težje izračunati, ker se spiritualni princip ne more izmeriti. Vendar zanimajo zadrugarje danes v prvi vrsti moralne posledice.
Na Irskem je danes nad 1000 kmetijskih zadrug raznih vrst z nad 105 tisoč člani in 3 do 5 milijoni funt šter-lingi (okrog 2000 milj. dinarjev) letnega prometa. Kakor je iz številk razvidno, zavzema irsko kmetijsko zadružništvo prvo mesto za danskim v zapadni Evropi.
Glavni moralni uspeh kmetijskega zadružništva na Irskem je ta, da je isto omejilo izseljevanje kmetskega prebivalstva, ki je prej tvorilo najštviilnejši dotok priseljencev v Ameriko. Po zaslugi razvoja zadružništva je padanje števila prebivalstva na Irskem sedaj prenehalo.
Drugi uspeh zadružništva, ekonomski kakor moralni je ta, da se je znatno znižalo število ljudi, ki so živeli na račun tujih žepov. Na eni strani pada število neproduktivnih posredovalcev, na drugi strani pa nastajajo nove industrije, ki nudijo prebivalstvu priliko, da si na pošten in produktiven način služi vsakdanji kruh.
, Mali trgovci in zadružništvo.
Spretni in zmerni podeželski trgovci vsled razvoja zadružništva niso ovirani v svojem delovanju. Znižanje njih dobičkov se jim kompenzira z večjim prometom, ki je naravna posledica obogatitve ljudstva potom zadružništva. Ovirani so samo velekapitalistični špekulanti in malli ter veliki bankirji ki žive na račun kmetskih žuljev, liki parasiti.
Zadružništvo je ustanovilo mnogo podeželskih kmetijskih industrij, razširilo že obstoječe in tako zaposlilo brezposelne. Na mesto starih neproduktivnih poklicev je ustvarilo nove produktivne.
Končno nudi zadružništvo kmetu neizmerne koristi v pogledu cen, ki so v zadrugah do 50% ugodnejše, kakor v zasebni trgovini.
Na razliko od delavskega zadružništva v ostalih državah irsko kmetijsko zadružništvo ne predstavlja razrednega gibanja!, ampak združuje vse stanove, ki žive na deželi.
Po zaslugi mlekarskega zadružništva je irsko maslo, ki je zgubilo angleški trg, zopet postalo važen narodni in izvozni produkt. Isto velja za jajca im surovo svinjsko meso. Po zaslugi zadružništva se je razvila industrija volne. Po zaslugi zadružništva, ki je uvedlo. prvovrstna umetna gnojila in jih populariziralo, se je poljski pridelek irskega kmeta podvojil.
Raznoterosti.
Strašen zločin zblaznele matere. V Li-
verpoolu Je nedavno neka ženska izvršila strašno dejanje na svojem sinu edincu. Žena prokurista in upravitelja neke družbe za eksport olja, gospa Royle, je prišla na policijo in izjavila, da leži njen sin doma mrtev. Policisti so se takoj odpravili na lice mesta in našli njenega 12 letnega sina Gerarda mrtvega. Truplo ie ležalo poleg kamina, odrezana glava pa je bila položena na sredi mize. Ta grozen zločin Je storila nesrečna ženska v času, ko se ie nahajal njen mož, dečkov oče v prvem nadstropju pri počitku. Kakor so izpovedali sosedje, sta zakonca naravnost oboževala svojega sina, toda nesrečna mati izhaja iz rodbine, v kateri Je zbaznelo že več članov. Po mnenju zdravnikovem. Je bil deček najprej udarjen s kladvom, nato pa mu Je blaznica z britvijo odrezala glavo. Morilko so oddali na opazovalnico.
Na olilizuite znamk! Večina ljudi ima navado, da znamko oblizne, preden jo pritisne na pismo. Zdravniki resno svare pred to nevarno navado. Ne le, da so znamke na zadnji strani guminirane z lepom, ki je za želodec nevaren, na tem lepu se tudi pri-
jemljejo razni bacili, ki jih z oblizovanjem znamke človek prenese na svoj Jezik, v slino, požiralnik in pljuča. Tako se zanese mnogo bolezni v človeka, in žal, da Je med temi boleznimi večkrat tudi tuberkuloza. Zato ne oblikujte znamk, ki zanašajo v telo razne bacile in povzročajo razne bolezni!
Deset pravil za ozdravljenje Jetike, ki jih je ustvaril profesor Jaks v Pragi: 1. Je-tika je ozdravljiva. 2. Poljubovanje in kaš-lianje v obraz je nevarno. 3. Ne pljuvaj na tla. 4. Snaži svoje stanovanje! 5. Ne trpi prafhu v nJem! 6. Odpovej se alkoholu. 7. Vtrjuj si telo! 8. VživaJ tečno hrano! 9. Najboljši zdravili proti jetiki sta zrak in svetloba. 10. Jetika je prokletstvo nezdravih stanovanj.
Pozor na obuvalo šolo oblskujočik
otrok. Pozimi, zlasti ob deževnem vremenu, čujerno pogosto pritožbe, da obuvalo šolskih otrok ni vstrajno zoper mokroto in da morajo otroci s premočenim obuvalom sedeti v šoli, zaradi česar si lahko nakopljejo prehlad. Temu se da lahko in za mal denar priti v okom, ako nove čevlje, preden jih začnejo otroci nositi pripravimo takole: Na-taremo podplate s pomočjo krtače s pre-varjenim, tedaj že ohlajenim lanenim oljem ter pustimo, da se podplati tega olja
dobro napijejo. »Urbase« Ttamažemo s pomočjo cunje iz bombaža nekoliko z ricino-vim oljem toda vselej le samo toliko, kolikor ga usnje zamore popiti, sicer bi sedal nanje prah in obuvalo bi radi tega dobilo sivo, nič kaj lepo barvo. Na ta način postanejo čevlji vstrajni zoper mokroto in zategadelj tudi trpežni.
(Človeška zver.) Te dni so aretirali v Ologau-u morilca, kakršnega menda še ne zaznamuje svetovna kriminalna statistika. Karol Schiebner iz Berlina Je tip človeškega mesarja. Prvotno se je pečal le s tatvino. Ko pa se je oženil drugič, se je vrgel tudi na roparske umore. Pri tem sta mu pomagala tudi njegova žena, že neštetokrat predkaznovana, in njen dvanajstletni sin. Bila sta priči in pomagata neštetih tatvin in umorov. Schiebner ie umoril celo vrsto ljudi: kmete, delavce, gostilničarje, kočijaže itd. Po vsakem ropu se Je odpeljal v Berlin, kjer Je prodajal oropane stvari. Komaj po dveh letih delovanja, je prišel v roke pravice. Preiskava ie zelo otežkočena, ker Schiebner strašno besni v zaporu. Njegova žena in sin pa sta priznala toliko roparskih umorov hi tatvin, pri katerih sta pomagala zločincu, da so se kriminalnim organom kar ježili lasje...
Naročila za najbollšo
modro galico
sarantiraro 98 do 99%
Bosna-pošto
(pribl žno 10% ceneiSa kakor modra ga lic a) sprejema
sElconom'
v Ljubljani
Kolodvorska ulica St. 7.
Nudim po najnižjih cenah,
prvovrstno blago, kakor: pSenfco, otrobe, drobne ln debele, moko za krmo St. 8, novo koruzo, najboljši Trboveljski cement" za Izdelovanje opeke
Iijutieult Sire, Branj.
še stoječih dreves je naprodaj. Kje, pove upr. „Kmet. Usta".
Ekonom,
ki je dovršil goriško kmetijsko šolo z 12 leti prakse, želi službe na kakem veleposestvu. Ponudbe na upravo „Kme-tijskega lista" pod A. B.
Naprodaj sta dva lepa
▼ starosti treh in dvanajst mesecev. Kje pove upr. „Kme-tijskega lista''.
Proda se
pod (skedenj)
v najboljšem stanju iz hrastovega lesa. 20 m dolg in 6 m širok Cena se izve pri g. Jarcu, Noro mesto št 109.
INBER širini stroji
Na celem svetu znani kot najboljši.
Podružnice is zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za državo SHS ZAGREB.
MarulKeva ulica br. 5 II. kat. Filiala LJUBLJANA. Selenburgova ulica 13. MARIBOR In NOVOMESTO.
„D ANICA"
MAJZEU & RAJŠEU
LJUBLJANA, Zurjaški trg štev. 1
trgovina 2 manufakturo, galanterioj in usnjem vseh vrst Prvovrstno Blago. — Najnižje cene.
Na debelo.
Na drobno.
Stalne službe
na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
za prvovrstne samske delovne moči:
en vrtnarski pomočnik, en volar, en podvornik (za razna dela), Štirje vinogradniški delavci.
Ponudbe z dokumenti čimprej, najpozneje do 1. februarja 1924.
»Ekonom"
osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani, ^1011^ & ?
a

Priporočamo tvrdko
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra n. 7,
za vodo, blizu PreSernovega spomenika
v najcenejši nakup vseh potrebščin za krojače, čevljarje, sedlarje, šivilje, toaletnega blaga, pletenin, galantrije, žlice, vilce, nože, škarje, žepne robce, brisalke, guml-platno za otroške posteljice, kravate, čipke, vezenine, razne bombaže, svilo, šivalne stroje Gritzner in Adler, posamezne dele za kolesa in vse sisteme šivalnih strojev.
SHS""!.....'l>",Tr "'rfff-^r^^n..—iU.!--;-)^
Ima v zalogi:
Najboljši dalmatinski portland cement iz splitske tovarne,
lepo suho, zdravo koruzo, staro in novo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo,
ajdovo moko, kašo,
ješprenjček,
najfinejšo banaško pšenično moko, Ogg,
Og, 0, 2, 6, lepo čisto banaško pšenico, slavonski, bosanski in banaškl oves, lepe in čiste pšenične otrobe, debele in
drobne, krmilno moko,
mleto morsko sol v vrečah, 50—80 kg, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg, sladkor v kockah v zabojih po SO kg, razne vrste prvovrstnega mila za pranje, pristno banaško mast, amerlkansko mast, brazilsko mast,
riž, -------
kava, olje, petrolej,
seno, vezano aH prosto, pšenično in ovseno slamo, vezano ali prosto, (seno in slamo za Ljubljano ln najbližjo okolico v množini od 1000 kg naprej, za oddaljenejše kraje ie v vagonih),
vse po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih. Vse ostale predmete preskrbimo na željo vsakemu članu, j
I
»1

zavarovalna in pozavarovalna družba v Beoyradia.
Osnovni kapital Din 5,000.000.
Ranateljsttio podružnice za Slovenijo: v Ljubljani, Sodna ul. 2/1.
Družba fzvrfinje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovan e proti požare.
2.	Zavarovane proti posledicam \MM zgoi
3.	Zavarovanje proti M intofi.
k. Zavarovanje preti vlomu in tatvinL
5.	Zavarovanje vseh transportov..
6.	Zavarovanje jamstvenih dolžnosti
7. Vse vrste zavarovani življenja pod najnuolnd-
8. Zavarovanje stekla.
Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjih krajih.
teeeee«
o
o
O

i®
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Din 50,000.00"— Rezervni zakladi ca.: Din 10,000.000"-
TTTHITfflT

Centrala: LJubljana — Dunajska cesta
Dnrfnirfniro' Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, kranl, Maribor, rUUrlMIlIbG. MetkovK, Novi Sad. Ptuj, Sarajevo. Split, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504.
Iti	XII .. - v-.,s"	11 Se priporoča m Mm ¥ bančno stroko spadajoče g»osle. j	mu	umnim lin
L
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
SlovenJgradec Slovenska Bistrica
D., LJUBLJANA
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL ln REZERVE Din 17,500.000.-
izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje.
Brzoiavi: Trgovska.
Telefoni: 139, 146, 458.
EKSPOZITURE: Konjice
Meža-Dravograd
Nosilo .7if»7in Holrama« y T tilhliani/^
.Urednik: Ivan Pucelj.