Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 25. decembra 1938. Št. 52 Cena 1 Din. NOVINE Dete. Skrivnost Božiča je Dete. Dete z nebes, rojeno na zemli. Dete Bože, ki ma mater zemelsko, a ta je Devica. Dete vsegamogočno, ki je moglo bežati v štalo i se skriti v jasli. Dete neskončno čisto, ki ga čuva poleg deviške matere Marije deviški braniteo, sv. Jožef, a okoli njega, po celom širokom sveti kralüje nezaslišna razvüzdanost. Dete najponiznejše, ki je preganja gizda grešnikov. Dete najsvetejše, ki je zaničava nešteta vnožina blodnikov. Dete rojeno za nas. Rojeno za nas, da nam po vsegamogočnosti pomaga v vseh teškočaj živlenja, če se z vüpanjom obračamo na Njej. Dete deviško, ki devištvo deli vsakoj düši po sv. Krsti i opomina stariše i botrino, dühovne pastire i vzgojitele deteta, da njemi čuvajo najvekši kinč, ki je samo eden jedini, sam sameren: nedužnost. Dete krotko, da na krotkost navči človečo puntajočo se naravo. Dete ponizno, da nas pripela na trden fundament poniznosti, na šteroga jedino se more zidati Kralestvo nebesko. Dete najsvetejše, da iz svojega srca toči svetost vsakoj düši, ki je zazible vu svojem srci po dobrom, vrednom svetom prečiščavanji. Pa to Dete žive. Med nami žive. Za nas žive. Noč no den sameva v maloj hižički tabernakla na naših oltaraj, naj bi brez straha pristopali k Njemi. Noč no den ponavla bethlehemske pesmi vižo i deli z razprestretimi rokami obilno milosti za diko božo i mir srca vsem, ki so na dobro nagnjeni. Na dobro nagnjeni to razmijo i radi prihajajo k tomi Deteti. Radi je varjejo, radi si ž njim pogučavlejo, radi njemi svoje falinge razodevajo, radi se borijo, zmagajo Njemi na veselje i s punim blaženstvom zadobijo na konci živlenja za plačilo korono zmage z rok Božega Deteta. Marija je v nebo vmešena, Sv. Jožef v nebi vživa plačilo svojih trüdov, štere je meo pri odgoji Božega Deteta. Dete je samo na zemli v oltari i je nam zavüpano, da je ohranimo, ki smo dobre vole. Spoznamo svoje veliko poslanstvo? Jezušek nam je zato dao volo na dobro, da s tov voljov iščemo njemi mesto, vsikdar lepše i svetlejše v svojoj düši i v drügih düšaj. Milost prave vere je ta vola na dobro. V toj veri živimo trdno, ne klonimo pred nikim, nego samo pred voljov toga Božega Deteta i njemi i iščimo prostor v düšaj, ki blodijo. To je naša velika dužnost, ki nam jo odkriva Dete v Oltarskom Svestvi, Dete Zapüščeno i v našo skrb izročeno. Vojnim invalidom, dovicam i sirotam. Vlada dr. Stojadinovičaidr. Korošca nam je dala novo invalidsko „Uredboˮ, s šterov so popravlene vse krivice, ka smo je trpeti celi 20 let. Dozdaj nas nanč edna vlada ne štela poslüšati i nam dati tisto, ka smo si s krvjov zaslüžili na bojiščaj. Pa püstimo preminočnost, pozabimo trplenje i dosta, dosta zaničavanja. Vse to smo pretrpeli, dostakrat s skuzami v očeh, a vse to je zdaj popravleno i smo dobili svoje pravice, za štere smo se bojüvali celi 20 let, Vsi tisti, šteri ste odpadnoli i ne dobivate invalidnin, se ravnajte etak: 1. Vsaki invalid, dovica i sirota more biti član invalidskoga zdrüženja. V Slovenskoj krajini so takša zdrüženja v Lendavi, Beltinci s sedežem v Odranci (to se more kim prle prenesti nazaj v Beltince, ar je tü sedež. To zahtevamo vsi invalidi dovice i sirote) i Vel. Polana. Za srez Murska Sobota pa v Soboti. 2. Vsaki invalid, vojna dovica ali sirota, če ma pravico do invalidske podpore i je ne dobiva, naj se zglasi pri zgoraj navedenih krajevnih odborih Udruženja vojnih invalidov. Tam se vsaki vpiše za člana. Sebov pa more vsaki prinesti podatke, štere predpišüje „Uredba”, i tej so: a) Leto i kraj rojstva. b) Svoje zdajšnje stalno bivališče. c) Kda je stopo v kaderski rok i v šterom polki ga je odslüžo. d) Pri šterom polki je bio ranjen ali si nakopao beteg. e) Štere povelnika je meo, (če te ne ve, pa svedoke, šteri so bili ž njim vküper.), f) Šteri den, meseo i leto je bio ranjen, v šteroj bitkov šterom kraji i kakšo, šaržo je meo. g) V šteroj bolnici se je Zdravo. h) Kda je kak ranjenec odišeo od polka ali bio odnešen. i) Kda je bio preglejen i odpüščen od slüžbe v vojski. 3. V slüčaji, da ma v vsem tom pismene dokaze, naj te priloži prijavi. 4. Tisti, šteri ste oženjeni, priložite ešče prijavi: a) Poročni (zdavanski) list, za deco pa krstne liste, b) Potrdilo, da ešče živejo vsi člani rodbine, za štere prosite podporo. (To dobite na občini i tüdi more potrditi župnijski urad). c) Potrdilo od jakostnoga živlenja i od vašega premoženja (da občina). 5. Vojne dovice, starišje i sirota deca v vojski spadnjenih, pogrešeno ali pokojnih, dajo prijave za svoje ravno tak, kak; invalidi. Dodati pa morejo den, mesec i leto: kje je njihov spadno, ali v šteroj bolnici vmro, ali če doma i morajo navesti tüdi svedoke. Po paragrafi 67 „Uredbe" more vsaki to izjavo dati pismeno. Krajevni odbori bodo te izjave dali sküpno. Okrožnomi sodišči v Soboti. Po tom se ravnajte i ne iščite pomoči nikde indri, kak pri invalidskih organizacijaj. Polana je dobila svojega dühovnoga pastira. Višiša cerkvena oblast je imenüvala preč. g. Halas Daniela, lendavskoga kaplana, za župnika v Polano. Novi g. plebanoš so na osmi den Marijinoga svetka, 15. decembra dospeli med svoje vernike. Po njih je prišlo 20 polanska dečkov na okinčanih biciklaj, ki so vozili pred autom, v šterom so se pelali novi g. plebanoš. Na toj poti so Sprevajali g. župnika Halasa dekan, g. Jerič, njegov bivši plebanoš, g. Bakan i urednik Novin. Čeravno se je tiho odpravlao g. Halas z Lendave, vendar so zvedili za njegov odhod verniki i so ga zbrani v čuporaj pozdravlali po Lakošaj, Gaberji i na Kapci, dokeč ne zapüsto meje lendavske fare i se približao k meji svoje fare. Vnogo oko se je zarosilo med potjov i vnogo srčnih želj so poslala srca lendavskih vernikom polanskomi g. plebanoši v pozdrav na njegovoj poti v Polano. V Polano pridoč je novoga g. plebanoša pozdravo pri kapelici, posvečenoj Škap. Devici Mariji, v Maloj Polani g. Horvat Ivan, šolski upraviteo. Za njim je šolarka z lepimi rečmi izročilo šopek beli rož novomi svojemi odgojiteli. Med velikim šeregom šolske dece, vučitelstva i vernikov se je novi gospod plebanoš v procesiji bližao svojoj zaročnici, cerkvi, posvečenoj Presladkomi Srci Jezušovomi, pri šteroj ga je čakala šolska deca z vučitelstvom iz V. Polane pa takrekoč cela fara, vsi verniki. Pod štrtim slavolokom nad stopnicami vhoda v cerkev je stano g. dekan Jerič Ivan v robači cerkvenoj z štolov i z genlivimi rečmi pozdravo novoga gospoda župnika. Povedao njemi je, da je prišo herbijo prevzet, herbijo gorečega dühovnika, f Sakovič Jožefa, velikoga častilca Srca Jezušovoga, ki je to cerkev, dogotovo, njegov naslednik jo je olepšao, dopuno. Naj v dühi pokojnoga, ki so ga vekše sile v tüjino spravile i njemi tam grob skopale, vodi to faro. Pokojni gotovo z veseljom i zadoščenjom gleda zdaj z nebe doli, gda vidi korono na svojem deli, gda od njega nastavlena fara dobi prvoga svojega plebanoša. V imeni občine je novoga gospoda župnika pozdravo predsednik občine g. Jaklin. Za njim je šolarica pozdravila novoga gospoda kateheta, pri štèrom pozdravi se je te razjokao, gda njemi omenila dečico lendavske fare, štere verovučiteo je bio. A potolažila ga je i njemi vroče skuze obrisala, gda je obečala, ka v novih šolaraj najde isto lübezen, ki jo je zgübo v lendavskoj fari. Pozdravila ga je zatém zastopnica Marijinoga vrtca i Marijine drüžbe; nazadnje sta ga pozdravila zastopnika gasilska i kmečke zveze. Po pozdravaj se je novi g. župnik podao v cerkev, ki njemi je Sledila cela fara i napunila do zadnjega kotička lepo cerkev. Pred Najsvetejšim je novi gospod zmolo litanije Srca Jezušovoga i prvič blagoslovo z tem Božim Srcom, skritim v podobi krüha, svoje vernike, da bi ga vodila lübezen Božega Srca za rešenje njihovo i te, da bi verno poslüšali svojega pastira. Zveza poledelskih delavcov v Soboti Vlüdno vabimo vse odbornike i verne pa dobre somišlenike — člane, naše organizacije, da pridejo v četrtek dne 29. decembra t. 1. ob 9 vüri dopoldne vsi v Soboto, kje se bo vršo v Delavskom domi v organizacijskoj sobi jako važen odborniško - zavüpniški sestanek, na šterom bomo razpravlali od načrtov bodočega delovanja ZPD pa od bodočih potreb prekmurskoga delavstva, ki se bo prihodnje leto znova podalo v tüjino, za svojim zaslüžkom. Odbor ZPD. Sestanek v Franciji. Sredstva za prihod na Oravelle na Božič 25. decembra; iz Pariza vzemi autobus št. 111 na Bastille ali pa na Orte de Charenton in to v smeri St. Maur de Fossés, izstop! na postaji Ecole de Oravelle. Z vlakom pa trbej iti do postaje Jolnvllle le Pont. —Ivan Camplin, izseljenski dühovnik, Paris XI. bd. Voltalre 57. Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D.. mali oglasi do 10 reči 5 DIN, više vsaka reč 1.50 Din. JEZUŠEK, BOŽI SINEK, blagoslovi naše dopisnike, naročnike, širitele i vse njihove domače z obema svojima rokicama za Božič i Novo leto: da smrtnoga greha nikdar ne včinijo, da so vsaki• den popolnejši v lübezni, da tvojo Mamiko za svojo mamiko držijo, da so potrpllvi, čisti, nesebični, da vüpanja v nikših težavaj ne zgübijo, da zlübijo tvoj križ i ga mirno nosijo, da srečno vmerjejo, da se rešijo očiščllišča i vživajo veliko slavo v nebesaj. To je prošnja urednikova za vas pri svetoj meši, štero darüje za vas žive i prosi pomoči tüdi za vaše pokojne. UREDNIK NOVIN. SIOVENSKE KRAJINE 2 NOVINE 25. decembra 1938. Nedela Božič. Evangelium (Lukač 2). Tisti čas pastirje so pravili eden drugomi: Pojdmo do Betlehema i poglednimo to reč, štera je včinjena, štero nam je Gospod pokazao. 1 šli so šetüvajoči: i razšli so Marijo i Jožefa i Dete položeno v jaslaj. Videvši pa spoznali so reč, štera je povedana njim od toga Deteta. 1 vsi, ki so čüli, čüaivali so se: 1 nad onimi, štera so povejdana njim od Pasterov. Marija je pa državala vse ete reči premislavajoča n,e vu srci svojem. I povrnoli so se pastirje dičeči i hvaleči Boga vu vseh, štera so čüli i vidili, liki je njim povedano bilo. Ne bojte se! Glejte oznanim vam veliko veselje: dnes vam je v mesti Davidovom rojeni. Zveličar, Kristuš Gospodi To je oznanilo, ki dnes doni po betlehemskoj planjavi, po vseh cerkvah, po celoj zemli. Oznanim vam veliko veselje! Veselje takše, da je takšega zemla ešče ne čüla! Prišeo je tisti, ki ga je zemla čakala jezeroletja i po njem zdihavala. Tisti, brezi šteroga nam ne bi bilo rešitve, brezi šteroga bi vse človeštvo zapadlo v pogüblenje. Prišeo je tisti, ki more zemli odvzeti prekletstvo, edini obrisati naše skuze, edini odpreti vrata nebeska. On je vse naše vüpanje, naša tolažba, naša sreča, naša blaženost, naše zveličanje. „Bog je svet tak lübo, da je dao svojega jedinorojenoga Sina, da bi se nišče, ki v njega verje, ne pogübo, nego meo večno živlenje.ˮ — „Zavolo svoje prevelike lübezni, s šterov nas je Bog lübo, je poslao svojega Sina, da je postao spodoben našemi grešnomi mesi.ˮ Vekšega dara nam je vsemogočni Bog ne mogeo dati kak Sina svojega. I vekše lübezni nam ne pokazati. Pomisli! Bog sam je stopo z visokih nebes na nisiko zemlo. Pa kak? To vam bo znamenje: „Najšli bote dete v plenice povito i v jasli položeno.ˮ Tak je nazvesto angeo pasterom. Prišeo je Bog kak malo detece.. Prišeo bi pa lehko kak mogočen kral s sijajnim spremstvom, ali če tüdi kak dete, rojen v zlatoj palači. Zdaj pa kak malo dete, nedužno, ponizno, lübeznivo, sladko v jaslaj. Nikaj nema takšega na sebi, ka bi nas s svojov mogočnostjov plašilo. S svetim veseljom se njemi lehko približamo. Z nasmehom nas sprejme. To je tisto veselo oznanilo. Bole veseloga nam je ne mogeo prinesti. To je najveselejša novica, ka jih je gda čüo svet, to je najvekši dogodek, ki se je gda zgodio na zemli, to je najvekši dokaz lübezni bože do nas. „Dete nam je rojeno i sinček nam je dani.ˮ Pa te sinček, to lübko dete, je mogočno, je knez, je krao — pa kakši krao! — je neskončni Bog! Zato je pa dnes tak veliko veselje po vsem sveti. Zemla trepeče od radosti, gda čüti na sebi svojega Stvarnika v človečoj podobi. Nebesa se radüjejo z nami vred. Da, Božič je svetek Svetoga veselja. Le veselimo se, iz srca se veselimo. A naše veselje ne sme biti samo zvünešnje, nego notrašnje, srčno, zaistino krščansko. O sladka noč božična ti, presrečna si nad vse noči, zato se vse te veseli, zato se vse te veseli! Sveti Oča so znova zbetežali. Sveti Oča so na nadühi zbetežali. Molimo za svetoga Očo. Seja narodne sküpščine v Belgradi. Naši poslanci se po pravoslavnih božičnih svetkaj zberejo v Belgradi 16. jan. na prvo sejo. Keliko poslancov dobi dr. Stojadinovič-dr. Korošcova stranka. Dobi 304 poslance, dr. Mačkova pa 67. Vladna stranka je najmre v 234 okrajaj dobila absolutno večino, protina pa v 120. V Sloveniji v vsakom volilnom okraji mamo absolutno večino, to je sküpno več glasov naš kandidat, kak vsi kandidati protine, zato Slovenijo bodo zastopali pravi Slovenci i nieden izdajnik, nieden koristilovec. Ka pravijo države Europe od naših volitev. Francoski, nemški i talijanski pa drügi europski listi poveličavlejo naše volitve kak popolnoma slobodna i zato pripisüjejo zmagi vlade najvekši pomen. V Nemčiji obsojajo strahovanje Mačkovih pristašov, ki neso püstili k volitvam pristašov vladne stranke. Nemški listi odločno pišejo, ka je v Jugoslaviji odklenkalo „lüdskoj frontiˮ, to je komunistom. Talijanski listi se čüdijo sloboščini, štero je vlada dopüstila protini i priznava, ka so „nezmožni zavrženiˮ, to je stranke na listi dr. Mačka. Jedino dr. Maček ma zmago na Hrvatskom i v Dalmaciji, vse ovo pa ma vlada. Francoski listi podčrtavajo dr. Korošca zmago v Sloveniji, kde ma „ogromno večino.ˮ Kam je glasao Zagrebečki nadškof, dr. Stepinac? Glasao je na dr. Stojadino vič-Korošcovo listo. S tem je pokazao, da se točno drži navodil kat. Cerkve, štera prepovedava sodelüvanje z komunisti. Ar so se komunisti obesili na dr. Mačkovo stranko, po düšnoj vesti ne smeo glasati te goreči višji pastir, pravi Hrvat, na hrvatsko listo, štera se je drüžila z verskimi i narodnomi sovražniki hrvatskoga naroda. Te čin Presvetloga je občüdovanja i nasledüvanja vredna odločnost. Ukrajinsko pitanje. Ukrajincov ali Malorusov je okoli 42 milijona, Polmilijona jih dobila Podkarpatska Rusija v okviri češkoslovaške države kak samoupravno telo, 7 milijonov jih žive na Polskom, eden milijon v Romuniji, ostali pa v Rusiji z glavnim mestom Kiewom. Ruska Ukrajina je Žitnica cele Rusije, zato so Rusi prle i zdaj tudi zabranili vse pravice ukrajinskomi jeziki, šteri se loči od ruskoga i Ukrajincom dovolili, odnosno njim predpisali samo ruski jezik, da je navežejo na matico Rusijo. A v Ukrajincih žive velika narodna zavest. Majo krasne pe- smi v domačoj reči i dugo senjajo od svoje prišestne sloboščine. Zdaj, ka je mala Podkarpatska Rusija dobila sloboščino v aotonomiji, se je začelo preveliko politično gibanje med Ukrajinci, da bi prišli do samostojne države. Polaki so se toga gibanja, štero podpira Nemčija, tak prestrašili, da so zvezo napravili z svojimi najvekšimi sovražniki, z ruskimi boljševiki i začeli tak kruto preganjati svoje Ukrajince, da so mogli sami sveti oča opomenoti polsko vlado potom svojega nuncija, naj gorhenja z nepravične preganjanjom svojih slovanskih bratov. Italija i Francija sta si v vlaseh. Poleg Italije leži otok Kor ponske.To je tak razkačilo Fran- zika, šteroga ma Francija v svojoj oblasti. To Talijane jako peče kak i to, da Francija s svojim naselbinami v Afriki omejüje razširjanje talijanskih kolonij. Zato so Talijani začeli gonjo proti Franciji, naj bi njim te svoje kraje odstopila, odnosno, da je ona bo vzela s pomočjov Nemčije i Ja- coze, da so se začele velike demonstracije po Franciji proti Italiji. A ta pa ne ostala dužna, v njej se pa vršijo demonstracije proti Franciji. Francija je tak odločna, da je pripravna z orožjom braniti svoje naselbine v Afriki proti Italiji. Francoski listi proti komunistom. Stotreseti francoskih listov je poslalo na francoski parlament zahtevo, naj se prepove komunistična stranka v Franciji. Jasen dokaz, da se Francija prebüja i se izmotava iz obimanja ruskih boljševikov. Kak to včini, se stara slava bo začela znova smejati Franciji. Grof dano na Vogrskom. Z velikov slovesnostjov so Madjari sprejeli talijanskoga zvünešnjege ministra, grofa Ciano, ki je prvič obiskao novoga vogrskoga zvünešnjega ministra, grofa Csákyja. Namen Cianovoga obiska je, da vogrsko vlado pomiri zavolo samostojne Podkarpatske Rusije, štero je štela po vsoj sili pridobiti Madjarska. Ciano bo delao za to, da Madjari privolijo v Plebiscit v Podkarpatskoj Rusiji i ž njim bi prišlo to pitanje z dnevnoga reda. Keliko trošimo za šole v našoj banovini. Pri otvoritvi najlepše lüdske šole, ki se je zgradila v Kranji, je g. ban, dr. Natlačen povedao sledeče podatke: V banovini mamo 863 državnih lüdskih šol z 4168 oddelki, štere obiskavle 188.136 dece. Država je trošila za te šole letos 80.313,498 din., banovina 19,492.895 din., občine pa din. 12,279.941, sküpno letos potrošeno 112,073.334 din., kama pa neso prišteti še izdatki letos zgrajenih devetih novih šol. Na ednoga šolara se tak pri nas troši letno 596 din. Španjolskomi krali vrnjene državlanske pravice i imanje. Vlada generala Franca je vrnila pregnanomi španskomi krali vse pravice i vsa imanja, ar je za krivico držala, da bi se iz države pregnao tisti, ki nikaj ne zakrivo. Ta stopnja vlade bo vplivala na Anglijo i Italijo, da pomaga ta Franca do zmage, ar je Španjolska kralevska drüžina v rodi z italijanskim i angleškim kralevskim dvorom. V Romuniji samo eden stranka. Na predlog i ukaz krala Karola je v Romuniji nastavlena samo edna stranka, štera se zove „fronta narodnoga prebüjenjaˮ. Vse dozdajšnje stranke so prepovedane. Namen te politične poteze je zbrati vse Romune za obrambo pridoblenih krajov, ka je ne bi Madjarska nazaj dobila. Začetek nove linije je fašistični. Na koga se bo Romunija naslonila, še dozdaj ne jasno, bota li to Nemčija—ltalija, ali pa Anglija—Francija. Volitve na Slovaškom. Na Slovaškom so se vršile volitve v prvi slovaški parlament Pri volitvaj se je zgodilo isto, kak v Sloveniji, Slovaki so glasali za svojo krščansko, zvane Hlinkovo stranko. Glasalo je 98% Slovaškoga naroda za to stranko. V glavnom mesti Slovaške, Bratislavi (Požoni) je stranka dobila 66.127 glasov, proti je bilo samo 3359. Prekesno spoznanje. Španjolska bolševistična vláda je izdala odredbo, ka več nede preganjala vere i ka njej da sloboščino. Nadale je določila, da de zidala kostnico, kama zakopa tela šestjezero dühovnikov i dvejezero redovnic, štere je dala po svojih lüdej nedužno vmoriti. To je ne pokora, to je ne povratek k Bogi, nego bojazen, ka narod ne bi prevrgeo k generali Franci. A prekesno je spoznanje, da so boljševiki nedužne vmorjali, bič boži je že v roki Pravice i bo nesmileno pokao po hrbti človečih zverin. Šale pri volitvaj. Javili so nam od sv. Barbare v Halozaj i z Veržeja, da so strelili mačka i ga obesili z velikim smehom na volišči na spomin zmage dr. Korošca nad dr. Mačkom. Kak je te maček mrtev, tak bo mačkovè stranka. V Beltincih so mački rep odsekali v znamenje, ka mačkova stranka bo presekana. V Bosni je neki kandidat dao zvoniti z vsemi zvonovi i razglasiti, ka je te drüge stranke kandidat vmro. Se zna, ka je lüdstvo ne glasalo na tistoga, koga so za mrtvoga meli. Gda je za to zvedo kandidat, je razglaso, ka je to laž, on je ne vmro. Pa kesno je že bilo, ov je zvoljen bio. Proti Mačka stranki je kandidat grmeo v Bosni, ka prejdavle 100 Din. za votum. Tak goreče je govoro, ka so vsi poslüšalci postali tiho i odišli. Odišli so h kortešom mačkove stranke po peneze i glasali na protino. ZAHVALA. Vsem tistim, ki so ob sedanjih skupščinskih volitvah dali javno in odkrito priznanje naporom in gospodarskim ter političnim uspehom sedanje vlade v naši državi, kakor tudi tistim, ki so izkazati zaupanje meni za moje Skromno delo in pridobitve za naš okraj, izrekam ob moji izvolitvi za narodnega poslanca svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvalim vsem tistim kremenitim možem, kateri se niso dati zbegati po brezvestni in lažnjivi agitaciji, temveč so odločno dati takoj svoj glas za vladno tisto in niso čakali na to, kdo bo imel večino, da bi se potem tistemu pridrüžili. Vsem tem tisočem značajnežev in poštenjakov še enkrat čast in hvala, kakor tudi Zvestoba za zvestobo. Bajlec Franc. Staro pa vedno privlačno. V katerokoli hišo oziroma sobo pridemo, v bogato ali revno, povsod vidimo stene okrašeno s slikami. Razlika je danes le v tem da — „tihožitjaˮ izpodrivajo svete podobe. Jaz pa vam bom danes napisala par vrstic v sliki, ki visi pri nas doma v sobi. Pa ne mislite, da imamo samo to sliko, o kateri vam hočem pripovedovati. O vse polno jih je, in same svete: Slika sv. drüžine, Srca Jezusovega in Marijinega, Kristus ko na križu umira, sv. Ana, sv. Jožef in še in še. Ali ena mi je najljubša, ta visi na steni, ob kateri ima moja starejša sestra posteljo. Pa kakšna je ta slika, bi gotovo že radi vedeli! Ni velika, tudi v zlatem okvirju ne. Skromna kot moja sestra je. Jezušček, Čisto mlad, morda leto dni star, napol gol, počiva svojo kodrasto glavico na mehki blazinici. Rekla bi, da spi, a njegov obrazek je tako lep, svetal, rožnordeč, smeh- ljajoč, — poosebljena nedolžnost. Zraven njega na tleh leži kriš pa tisti veliki žreblji, ki so mi bili kod otroku tako zoprni in trnjeva krona. Spominjam se, kolikokrat sem kot otrok opazovala to sliko. Jezuščka sem imela tako rada, da sem ga obsipavala — s pogübi. K njemu sem se zatekala tudi v bridkih urah. Pred njim sem klečala, ko mi je ležala mati bolna — in je — ozdravela. Pred njim sem klečala, ko mi je očé umiral in ga prosila: „Jezušček moj mili, ako je mogoče, pusti mi očata.“ On pa se mi je nasmehne tako se mi je zdelo kot bi mi hotel reči: „Kar ljubiš ti, ljubi — tudi Bog.ˮ Pred Jezuščekom sem klečala, ko mi je sestra — mladenka — ležala na mrtvaškem odru. In še in še se zatekam k njemu, on pa mi s svojim ljubkim smehljajem bodri dušo. Mnogo se je spremenilo pri nas. Ta Jezušček pa je še vedno isti, vedno tako se še smehlja. Kadarkoli pridem domov, grem pred to sliko, samo, da danes vidim tudi krono in križ. Tega nisem do danes prav nikomur povedala. Naša dobra mati vedno pravijo: „Kar se pri hiši zgodi, naj doma ostaneˮ. Mnogo sem že prepotovala, v mnogih sobah bila,tudi vganjali slik, in še na razstavah, ali take slike kot visi na steni ob postelji moje sestre, nisem še našla in vidila nikjer. Vem, da mi bo ta slika ostala vedno draga in mila. Vedno, ko mi je hudo v življenju, potrtim v duhu pred to sliko in prosim Jezuščeka pomoči in opore. On pa me s svojim nebeškim smehljajem vodi skozi trnje in prepade, varno in milo. Vem, da tudi ti, dragi bratec in bralka, ljubiš in častiš svete podobe. Da jih imaš kot okras v svojih sobah. Oh naj bodejo svete slike tudi najlepši okras tvoje duše. Išči pri Jezusu tolažbe, v težkih dneh življenja, vedno pa naj ostanejo najdražji zaklad tvoje hiše in tvojim sobam. Srečo boš našel ob njih, mir in tolažbo, kakršne ti svet nemora dati — nikdar. Malči. 25. decembra 1938. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Misijon pri Gradi. Od 10. do 18. dec, se je vršo pri Gradi sv. misijon, ki je obroditi puno dühovnoga haska. Obširnej se popiše v prišestnoj številki Novin. Dühovnikove matere smrt. Dec. 18. so pokopali v Krogi mater gospoda Bejek Janoša, še beščanskoga plebanoša z veli kov vdeležbov žalüjoče rodbine i vernikov. Gospodi župniki i njegovim domačim naj olejša bo lečino presladko Srce Jezušovo, za pokojno dühovniško mater pa prosimo goreče molitve naših naročnikov. — Naše globoko sožalje. Malo smešno, ali bole žalostno. Gda so se naši delavci vračali domo, sam je počakao v Soboti na kolodvori i njim začeo gučati Pozdrav v imeni Boga. Kak so to reč čüli, so kričali: dol ž njim, mislili so, ka agitiram za dr. Korošca listo. To so se navčili v tüjini. Jaz pa sam eta pravo: „Dragi bratje i sestre, po osem mesečnom trplenji ste se povrnoli domo k svojim dragim iz mrzle tüjine, v božem Imeni bodite pozdravleni. Veseli se vas domovina, ešče bole pa vaša domačija z Vašimi domačimi, šteri so vas teško čakali i zdaj z razprestretimi rokami idejo pred vas: deca k ajteki i mamiki, žena k moži, mož k ženi, starši k deci. Povsod veselje, kde se je poštenost povrnola, a žalost pa pri nepoštenom povratki. Zato pa bratje i sestre „Povsod Boga”, da se vsikdar z veseljom morete vrniti v domači kraj, ne pa z povešnjenov glavov, prebledjenim licom i tužnim srcom. „Povsod Boga, da te se mogli z pozdignjenov glavov, z vedrim obrazom, z smehom na vüstaj i z radostnim srcom vrniti iz tüjine v svoj rojstni dom. Zapišite si v srce boži strah, ž njim te delali tüdi domovini najvekšo last, sebi pa veselje mirne düšne vesti do groba. To naj bo program naših delavcov. Z tem vas pozdravlam bratje i sestre.” — B. delavec. Noršinci. Volilna borba je tüdi pri nas bila nenavadna. V našoj vesi neso ešče popolnoma zgübili svoje koraže razni šokci, šteri so ščeli na vsaki način razbiti naše dobre, dr. Korošci vdane volilce. Ka se njim je pa to ne posrečilo, nam svedoči naslednja volilna štatistika: V Noršinci je volilni upravičencov 90. 7 ji je v inozemstvi. Tak te ostane 83 redni volilcov. Od tej je volilo 64 za dr. Korošca-Bajleca, za dr. Mačka niti eden ne. To pomeni, da je dobo g. Bajlec 62% dr. Maček pa s svojimi pofovci 00% To je vsekak lepi vdarec za naše nasprotnike, šteri je po števili 20 i šteri so vse drügo pričaküvali, samo takši zaslüženi vdarec ne. Med temi so tüdi nešterni takši, šteri se troštajo zaostanjene invalidnine. Za te de pa dobro, če do jo prosili pri dr. Mački, za šteroga so agitirali. Eden se je celo takši najšo, šteri je že vgojdno rano šo na volišče i tam proso od Bajlecovi zavüpnikov 100 din, ka pa se zna zavolo vladnoga šparanja ne dobo, je pa popüsto na 15 din i gda je tüdi tisto ne dobo, je odišo z volišča, ne da bi oddao svoj glas; — sramota! Po volitvaj smo tüdi mi dobili zdrav veter, šteri je ništernomi prepijao glavo i njemi jo je razvedro — pa žalibog prekesno. Nekakomi je celo lato včesno v glavo. No pa to nika ne hüdoga. Na tom mesti z iskrenim veseljom čestitamo našemi novomi poslanci gospodi Bajleci k tak častnoj zvolitvi, štero je tak sijajno dosegno nazlük vsem podtajnim agitacijam komunistov,— Noršinski volilci. Žižki. C. sestre so priredile lepo božičnico. Sprememba pri šolskih nadzornikih. Nadzornik sobočkoga sreza, g. Neržima Aleksander je imenüvani za šolskoga nadzornika v Kamnik. Na njegovo mesto je dodeljen g. Antauer Eugen, tišinsi šolski upraviteo, ki je zednim tüdi preglednik za lendavski srez, dokeč se tü ne spuni spražnjeno mesto nadzornika. Gda g. Antaueri iz srca čestitamo, Želemo, da se g. Neržima dobro püčüti v lepom Kamniki. Junaštvo. Siromak človek, Laki iz V. Polane, nam je dao izjavo, da njemi je bilo ponüjeno od Kranjc Miškove stranke 300 Din., če glasa na Kranjc Miška. Siromak je odločno odbio ponüdbo i glasao na dr. Košcovoj listi na dr. Klara. To je junaško. V. Polana. Naš novi gospod plebanoš so vpelali velko spoved, da se verniki lejko spovejo pri spovednika šteroga si zvolijo. Ta prva velka spoved se je vršila dec. 18., dnestjeden. Prišli so spovedavat sledeči gospodje spovedniki: Jerič Ivan, törjanski plebanoš i dekan, Bakan Štefan lendavski, Zadravec Matjaš črensovski plebanoš, hotiški dühovnik, Berden Jožef, črensovski kaplan Rous Matjaš i urednik Novin. Spovedavali so z g. domačim plebanošom štiri vüre i spovedali okoli petsto vernikov. Črensovci. Kak vsako leto, tüdi letos dobijo na sveti post siromaki farni meso i beli krüh. Teh je nad 120. Cerkev i Dom sv. Frančiška podpirata siromake. Kak je Polana želela zmago. Da je Polana želela zmago pri volitvaj, kaže tüdi dejstvo, da se je dala od nekoga Polančara slüžiti sveta meša za zmago. I slüžilo se je več svetih meš v te namen i vnogo molilo. Jasen dokaz, da je naš pobožen narod spoznao do korna važnost zadnjih volitev. Turnišče. Pri nas se je na vse štiri agitiralo proti dr. Korošcovoj stranki i te kandidati iz same častihleprosti. A vse zaman. Dr. Korošcova stranka je dobila v sami Törniščaj od samih varašancov veliko večino. Vsa čast njim. Zaman so nepremišleni napise redili: „dol z popi”, zaman so ugovarjali, „naj se popi ne mešajo v politiko i ne predgajo od politike”, hujskači i sovražniki cerkve so poraženi. „Vaši popi od politike predgajo.ˮ Tak so širili laži v Turnišči sovražniki dr. Korošcova liste. Istina pa je bila ta, da se je v predgi pri molbi Najsvetejšega omeno sklep ruskoga ministra Jaroslavskoga, ki je pred celim svetom izjavo, da njihov namen ne te, da bi delno poškodüvali cerkve, da bi te samo spremenili v drüge i ne verske namene, nego njihov namen je, da cerkve popolnoma porüšijo z oltari vred. To je vničiti se mora sveta hoštija, najvekša i jedina tolažba trpečega človečanstva. 1 te prepotrebne reči za obrambo vere, za obrambo Presvetoga Oltarskoga Svestva so nešterni vzeli za politični govor. Sram je naj bo. Dühovnik je dužen dati navodila svojim vernikom, gda se ide za obrambo vere, na to se je zavezao pri posvečenji i še posebi pri prevzemi fare. I to te tüdi, če do njemi bedaki gučali, da se meša v politiko. Gda se politika meša v verske i cerkvene zadeve, dühovnik ne sme biti nemi pes, nego goreči ogenj, ki s svojim zgledom, rečjov j navdüšenostjov vdari po prstaj krive politike, ki šče veri škoditi, Komunistov, teh zagriženih sovražnikov Boga, pa že ne bo dühovnik podpirao, nego de je z cele moči podirao pri volitvaj te, gda de goreče molo za njihovo povrnenje. Sv. Sebeščan. Blagoslovitev Farnoga prosvetnoga doma pri sv. Sebeščani (v Pečarovcih) bo na den sv. Treh kralov 6. jan. i bo po blagoslovitvi prosta zabava brez plesa v novom domi. Za dobro pijačo i jelo je preskrbleno i vse to za nizko ceno. Vabimo vas od blizi i daleč. — Prosvetno drüštvo pri sv. Sebeščani. V. Dolenci. Prečastiti g. urednik! Prosim Vas, da bi vtiskali v „Novine” te čanek: „Velka zmaga v Velikih Dolenci”. Gvüšno vsaki človek je pito en drugoga, kelko zato pri nas dr. Maček dobi; ali eden za drugoga je bio tak, ka smo Mačka skoz prerešetali, ka je dobo edno velko 0. Gospod Bajlec so večkrat bili pri nas ešče kak banski svetnik i so nam vse razložili, vsa dejstva naše države, naše politike, dejstva našega kmeta v denešnji časaj pa kak je bio kmet pred 20 leti. Takši eden govor so tüdi meli na den 23. nov., gda je bio pri nas novi svetek, na šterom sestanki so tüdi par reči povedali preč. g. Jožef Klekl, bivši narodni poslanec. Oni so nam razložili, zakaj so obprvim dühovni pastiri kandidirali i zakaj zdaj več ne. Takši govori so nas pripelali do velkoga vküpdržanja. Zato se pa zdaj naj oglasi tista fara, pa tisto volišče, gde so tak skoz prerešetali dr. Mačka, kak mi v Dolenci. Če bi en Mačkov pristaš prišo se nam gledat rezultat v nedelo 11. dec., bi se gvišno razjokao, gda bi šo odtec. Takše velko volišče meti, pa niti ednoga glasa (vou-toma) za dr. Mačka, to je nemogoče. Ja pa mogoče je bilo. Tüdi nam je ne trbelo velke agitacije, že po razpisi narodni volitev smo si zbrali, ka g. Bajlec mora biti naš követ, pa to smo tüdi dosegnoli. Zdaj smo mi bili tisti, kak čüjemo od stari lüdi „Vsi za ednoga pa eden za vse”, to je bilo naše geslo pa naša složna reč do 11. dec. A 11. dec. smo pa pokazali, što smo Dolenčani, pa za koga smo. Zdaj smo tüdi pokazali svojo hvaležnost, g. Bajleci. A vidli mo pa nadale kakšo hvaležnost do pa meli g. Bajlec za nas. Oni tak dobro znajo, ka nam najbole trbe, ka so se že večkrat, kak pišem, oglasili pri nas, pa so vidli, kakše ceste mamo. Či do oni za to gledali, ka mo meli bokše ceste, te tüdi, gda se z motorom pripelajo k nam, pa gda nazaj domo prido, njim nede trbelo motora prati, ka fajn z čistim motorom se domo pripelajo. Zato njim pa ešče ednok vsi zazovemo: Bog živi našega novoga nar. poslanca, pa domačega rojaka, ve ji že vsi poznate, oni so z Bogojine, tam odnet so tüdi njuv pajdaš, z V. Dolenec plivanoš. Bog Vas živi g. Bajlec. ________ Ljubljanski velesejem. Nj. Vel. krao Peter II. je blagovolo prevzeti pokrovitelstvo XIX. mednarodnoga spomladenskoga ljubljanskoga velesejma, ki bo od 3. do 12. junija 1939. in jesenske velesejemske prireditve „Ljubljana v jeseni”, ki bo od 2. do U. septembra 1939. Znižano vožnjo 50% je odobrila Generalna direkcija državnih železnic v Beogradi vsem posestnikom spomladenskoga in jesenskoga velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem vala ta ugodnost za potüvanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem vala znižana Voznina od 28. augusta do 11. septembra odnosno za povratek od 2. do 16. septembra. — Kak je glasala Slovenska dühovščina? Slovenska dühovščina, tüdi naša v Slov. Krajini, je glasala na dr. Stojadinovič-Korošcovo listo. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem in znancem tvrdke ŠTIVAN ERNEST M. SOBOTA NA GLAVNEM TRGU Največja izbira šivalnih strojev vsakevrste in za vsako ceno, radio aparati, gramafoni, plošče, otročji vozički, pisalni stroji in kolesa. Najnižje-cene! Mali mesečni obroki ! Službena naznanila Vsled slinavke in parkljevke, ki se je Pojavila v nekaterih krajih m.-soboškega sreza, je moralo Sresko načelstvo v M. Soboti odrediti zaporne odredbe, ki prepovedujejo svobodno trgovino s parkljato živino. Vendar se pa mora povdariti, da te zaporne odredbe nikakor ne onemogočujejo odprodajo klavne živine, temveč je Sresko načelstvo v Murski Soboti dovolilo, da se lahko odproda živine iz nezakuženih krajev za takojšnji zakol na področju sreza m.-soboškega sledečim tvrdkam: 1. Josipu Benko iz M. Sobote, 2. Antonu Bagola iz Beznovcev, 3. Gizdi Weiss iz Zenkovcev, 4. Tvrdki Weiss in Geder iz Serdice, 5. Josipu Kurnjek iz Šalovcev, 6. Josipu Pojbič iz Moščancev, 7. J. Sečko iz Lemerja. Kdo ima torej živino za klanje, naj javi to s karto eni od teh firm, ter bode lahko brez ovir prodal svojo živino v svrho klanja. Sreš. nač,: Bratina. Prvovrsten Semenski oves po znižanih cenah bo dobavilo sres. načelst. v Lendavi s podporo kralj. banske uprave, onim kmetovalcem, ki bodo za njega zaprosili pravočasno preko svojih občin. Cena ovsu bo določena kasneje, ne bo pa višja od dnevne tržne cene semenskega ovsa. Ker je to ugodna prilika, da pridejo naši kmetovalci do dobrega ovsa, priporočamo vsem, da se za naročilo ovsa zglasijo pri svojih občinah takoj. Vinogradniki iz lendavskega sreza, ki so se udeležili poučnega izleta vinarske podružnice iz Lendave dne 25. IX. 38. v vinograde v okolico Ljutomera, lahko naročijo slike izleta pri g. sres. kmet. referentu v Lendavi. Zdravstvo. Dobri stari časi. Večkrat lehko čüjete stare lüdi, ki z nekšov otožnostjov gučijo od „dobrih starih časovˮ. Med tem pa oni sami ne vejo točno povedati, od šterih časov gučijo. Vendar pa je bole, da je tak, ar če bi se to pitanje bliže proučilo, bi vidili, da telko hvaljeni stari časi ne zaslüžijo telko hvale. Ne trbe dokazüvati, da nišče več ne žele, da bi živo v srednjem veki. Strašne zdravstvene prilike, šterih si dnesden ne moremo predstavlati, i velika živlenjska nevarnost, to so razloga da se ta doba nemre nazivati „dobil stari časiˮ. Niti poznejši čas se ne bi mogeo za nas moderne lüdi smatrati kak dober. Pred vsem je bilo število betegov, zavolo šterih je človečanstvo trpelo v prvejših časih, jako veliko. Tak so na priliko velike bobinke držali za beteg, ki je „svojstveni lüdemˮ i šteroga se nišče nemre ognoti. Gvüšno je, da so vsa deca, ki neso šče bila stara 10 let, mela bobinke i ne bilo nikaj čüd-noga, če je dete melo zavolo njih pokvarjeni obraz. Bili so pa tüdi drügi betegi, ki so neprestano besneli, vnogostevilne se bile žrtve kolere, disenterije, mrzlice, jetike, malarije i drügih betegov. Za modernoga človeka so vsi tej betegi zgübili svojo strahoto. Odlični vučenjaki kak Koh, Jener, Semelweis, Laveran, sir Ronald Ros i vnogi drügi so se izkazati v borbi, štero so meli za zaščito človečanstva proti nalezlivim betegom. Semelweis je odkrio, da upörablanje aseptizoniranih instrumentov zadostüje, da se število slučajov strašne groznice porodnic, štera je spravila na jezere materv grob, zmenša na minimun. Jenerova vakcinacija nas ščiti pred velikimi bobinki. Koh je odkrio bacila jetike i s tem odpro pot siste- matičnoj borbi proti tomi betegi. Laveran je odkrio parazita, ki povzroča močvirsko mrzlico, medtem ka je sir Ronald Ros iznajšeo, da komar s svojim pikom prinaša malarične parazite v človečo krv. On je tüdi najšeo zdravilo proti te vrste malariji. Po proučavanji Odbora Drüštva narodov za pobijanje malarije je zadosta dnevno 0,4 grama kinina za časa sezone malarije kak protisredstvo za okužanje. Za zdravlenje betežnika pa zadostüje dnevno 1,3 grama kinina v časi 5—7 dni. Tak smo dognati, da je moderna doba, čeravno se dostakrat kritizira, v pogledi uspešne borbe proti betegom bolša od »starih dobrih časov". CENE. Penez: nemški čeki 14.21 din za marko, angleški fünt 273.20 din, grčkijboni 37—38 din po drachmi. Holandski goldinar 23.95 din, nemška marka 17.65 din, amerikanslá dolar 43.73 din, francoški frank 1.15 din, taljanske tira 2.30 din, V privatnom prometi se davajo vekše cene, za ameri-kansld dolar celo 50 din. ja še više. Živina: biki, jünci 4—4.75, din, telice 3—4 din, krave 3—3.70 din. 1 kg na živo vago. Svinje 7.75—8 din kita na živo vago. Meso: govedina 8—10 din, svinjsko 13—16 din, slanina 17 din, Svinjska mást 18 din. po 1 kg. Kože: surove govejo 9 din, teleče 11 din,svinjske 7 din. po 1 kg. Med 16 din. kg. Zrpje: pšenica 130 din, žito 150 din, ječmen 200 din, kukorica 110 din, grah 200 din za 100 kg. Krma: seno 50, slamo 25 din za 100 kg, — Jaboka 3.50—4.50 din za kg, Mela: pšenična 3.25—3.50, kukorčna 2.50 din za kg. Vino: navadno 4.25 din liter, sortuano 8 din, staro vino iz navadnoga grozdja 5 din, fino staro 10 din. po litri. Pošta. Kočar Mihael, G. Slaveči. Novine vaše hčeri Adele so prišle iz Francije nazaj s pripombov, da je naslov nepopolen. Javite nam njeni spremenjeni točen naslov. Horvat Janoš, Bakovci. Novine vašega sina Franca so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njegov novi naslov. — Rajbar Marija, Chaumeré. Din 100 sprejeli za naročnino. — Maitz Marta, á villeveque. Naročnina za letos plačana. — Husar Franc, D. Slaveči. Javite nam svoj naslov, ki ste ga meli v Nemčiji. Mamo tam dva Husar Franca, vi neste javiti svojega naslova, tak ne vemo šteromi staviti. — Kerec Adela, Vidonci. Duga je za Novine v Nemčijo 45 Din. 2500.- Din. rabite, da zaslüžite 1000 - Din. mesečno doma Pišite: „ANOS“ Maribor Pozor! pri Pozor! FRITZ ŠTEFANI v Lendavi, Kolodvorska u. 5 si lehko küpite najcenejše božične darove: šivalne stroje, Pfaff Veritas Knoch Radio aparate, pisalne stroje, bicikle po jako znižanoj ceni. Küpiti ne trebe, pogledati pa je potrebno. Zednim naznanjata gosp. motoristom, da se na mojoj benzinskoj pumpi meri glasoviti benzin SHELL kak i zimsko olje te firme. Mojim cenjenim odjemalcom želem srečne i veseli božične svetke FRITZ ŠTEFAN, mehanik, D. Lendava Kolodvorska ul. 5. BANKA BARUCH 11, Rue Auber Paris 9 ° Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Holandija: štev. 1458-66 Ned. Dienst; Francija: štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št, 5967. Luksemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 4 NOVINE 25. decembra 1938. Nemet Marija, La Chatre. Mojemi kateheti za god (preč. g. kaplani Škrabani v Soboti). Prišel je čas godovni spet, ki srečno ste ga doživeli, daj Bog, da bi ga vnogo let obhajali še bolj veseli. Čestitam vam, pozdravljam vas, želeč vam srečo vsaki čas. Naj s cvetjem potrošena bode vedno vaša pot i z lilijami ovenčana vsa leta vaših dni. Za lepe nauke i nasvete izrekam še vedno vam zahvalo, naj vnogo let življenjske sreče, bi vam nebo dobrotno dalo. Kratko moje je voščilo, samo da bi se spolnilo: brez težav i brez trpljenja, dnevi vašega živlenja naj minevajo lepo, tüdi meni to v veselje bo. Bog vas živi na vnoga leta. Vaša nekdanja učenka iz Krplivnika. Pozdrav izseljenskomi duhovniki g. Camplini pri sprejemi na kolodvori v Voves. Pozdravila mala šolarka Žalik Marija iz Črensovec; Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Dragi naš düšni paster, že dugo smo iskali poti v tüjini, ki bi nas pripelala do toga veseloga dneva, kda vidimo pred nami vaš, zbrani na tom tüjem trgi. Zato se naše düše veselijo vas, ki ste njihov kažipot za nebesko kralestvo' z vašov svetov rokov i rečjov. Dragi naš düšni paster, vse rožice, ki so zrasle na zelenom vrti, sam v pušlec povila i vas pozdravlam s temi rožicami i v imeni Jezuša i Marije., Njeva naj vam podelita v nebeskom kralestvi vrt, ki bo z rožcami zasajene z angeli za- grajeni, v sredi pa bote vi. Poslühni Marija moje deteče, prošnje za g. dühovnika i je skleni v svoje srce. Gutman Jožef, á Gichy. Velečastiti gospod urednik! Že dugo sam se pripravlam, da bi vam pisao, ali čas mi je ne dopüščao. Zdaj sam si pa li vzeo telko časa, da vam napišem, kak sam se vrno v tüjino. Vračali smo se iz proslave, štere smo se vdeležili. Tisti čas je bio jako razburkani, lüdstvo je s strahom pričaküvalo, ka se zgodi, ar se je pripravlala bojna. Ali hvala Bogi se je vse mirno poravnalo, srečno smo prišli nazaj v Francijo, kde so nas težko čakali izseljenci i izseljenke, da bi jim prinesli glase iz lübe Slovenske Krajine. Želno so nas čakali tüdi, da bi jim povedali, ka smo doživeli na tabori; v Črensovcaj. V istini, g. urednik, veliko je bilo moje veselje 11. septembra v Črensovcaj. Do srca me je genolo vse, ka sam vido i čüo, kaj takšega se nesam troštao, kda sam se z našim izseljenskim dühovnikom g. Camplinom odpravlao na romanje v domovino. Den, kda smo obhajali 25. letnico Novin i 20. letnico osvobojenja Slovenske Krajine, mi je vsikdar pred očmi. Kda sam prišeo nazaj i so to zvedeli izseljenci i izseljenke, so prišli k meni i morao sam njim pripovedavati, kak je dom i kak je bilo pri nas na proslavi v Črensovcaj. Med mojim pripovedavanjom so nešternim tekle skuze od žalosti, da neso mogli sami biti v domovini na te veseli den, nešternim pa od veselja. Tej so pravili: „Hvala Bogi, če mi ne smo bili tak srečni, da bi sami to lepoto vidili i doživeli doma veliki den Slovenske Krajine, so bar nešterni izseljenci meli to srečoˮ. Izročo sem vsem vaše pozdrave t pozdrave drügih gospodov, ki so mi je naročili za naše izseljence. Vsi se vam iz srca zahvalijo, ki so okoli Ti-gyja i Orleansa. Jaz se vam tüdi zahvalim za vse veliko veselje, ki ste nam ga pripravili. Posebno smo bili vsi veseli, ki smo se vračali iz domovine v tüjino, da ste bili ví, gospod urednik tak prijazni i ste nas nekaj časa Sprevajali, da smo se malo razgovarjali i sprevali lepe Marijine pesmi. Zdaj smo znova v tüjini. Zadnjič je bilo delavsko senje; vido sam dosta naših delavcov i delavk. Malo so se pa plače pobolšale, zato sta pa pošta pa tobak malo drakša. Dosta naših se je pa za stalno povrnolo v domovino. Med temi je tüdi gdč. Ropoša Marija iz Dokležovja. Ona je bila resan za vzgled našim izseljencom: svoje dužnosti je vörno spunjavala, k meši je Šla vsako nedelo, hodila je pogostokrat k sv. spovedi i obhajili. To njej je ne bilo lehko tü v tüjini, kde je telko slaboga za našega človeka. Dosta se je tüdi skrbela za sestanke v Tigy. 3 krat je pomagala Farkaš Anici, 2 krat pa je sama z našov pomočjov, ki smo njej pisali, s svojimi vabili pripravila sestanek. Za vse to se njej vsi izseljenci okoli Tigyja i Orleansa prav lepo zahvalimo. Naj njej Bog v dragoj domovini povrne vse njeno delo i požrtvovalnost. Prosimo jo pa, naj ne pozabi na Tigy, naj moli za nas. Mi, ki smo ostali tü, pa tüdi ne pozabimo na Tigy, vdeležimo se sestanka, kda ga bomo meli i nas obiščejo naš izseljenski dühovnik g. Camplin, vdeležimo se ga v velikom števili, čeravno nas nega več teliko, ar so Vnogi odišli v domovino. Ve je Tigy kak romarsko mesto za nas Slovence. Nešterni pridejo po 300 kilometrov daleč. Jezuš bo povrno vsem, ki majo kakšo skrb za svojo düšo. Tigy pa je tüdi pripraven za naše sestanke, ar tamošnji gospod župnik nam idejo na roke kak le morejo. — Zdaj vas pa g. urednik vsi izseljenci i izseljenke, ki smo tü okoli, prav lepo pozdravimo i vam Želemo zdravje, da bi mogli šče dugo let vrejüvati naše krščanske liste, ki so nam v tüjini posebno potrebni, ar nam tüjina šče iztrgati vero iz naših src. Naj vam bo lübi Bog plačnik za vse vaše delo i skrb. Svoje domače vsi izseljenci okoli Tigyja i Orleansa prav lepo pozdravlamo i je prosimo, naj se spominajo z nas. Maitz Marta, a Villeve que par St. Quentin. Pozdravla g. urednika naših listov. Zahvalüje se na rednom pošilanji listov, ki so njej bili na velko tolažbo i veselje v tüjini. Naznanja veselo vest, da je zapüstila tüjino i se vrača v domovino. Vagner Anika, Nemčija se globoko zahvali na rednom pošilanji Novin, štere teško pričaküje, da ž njih prešte glase z domovine. Škafar Franc, Ferme de la Bazine. Lepo pozdravla g. urednika Novin i Marijinoga lista i se zahvalüje na rednom pošilanji listov. Sedonja Cecilija, Ferme du Bois d’Ambrieres. Pozdravla g. urednika, svojo malo celo ves Mlajtinci i Martjanske faro. Vesele božične svetke i srečno, blagoslovleno novo leto želejo: Jožef Bertalanič a Moreaux par Grllly i Franc Bertalanič a Bellevue par Grilly g. uredniki naših listov, celoj törjanskoj fari i gg. dühovnikom, svojim staršom, brati, sestram i vsem poznancom. — Matuš Franc, Rosenhof, Nemčija uredništvi Novin, g. župniki v V. Dolencaj, celoj dolenskoj fari, staršom i vsem prijatelom i prijatelicam, ki so bili ž njim v tüjini i so njemi iz poti v drago domovino poslali lepe pozdrave. Fartek Jožef, Klement Karol, oba iz Matjašovec, Knaus Karol, Korpič Peter, Barber Viktor iz Markovec, Kerec Ernest, Hajdinjak Jožef iz Vidovec, Žido Imre Iz Čepinec, Hul Anton Kruplivnik, Celec Ludvik, Gor. Lendava, Ketiš Alojz Satahovci, Felkar Anton Sv. Jürij, Novak Janoš, Kuštanovci, Gergar Ludvik, Kukeč, zdaj vsi v Kneževom, Baranja g. uredniki Novin, svojim dragim domačim, znancom i prijatelom posebno dečkom i deklam iz gračke i markovske fare. Német Marija, La Chatre, Francija g. uredniki Novin, vsem svojim domačim, botrini, Marijinoj drüžbi, gg. dühovnikom pri Gradi, g. kaplani Škrabani v Soboti, g. Rataji v Sevnici, vsem naročnikom Novin. Vsem žele tüdi blagoslov božega Deteta Jezušeka. Hajdinjak John, 47 St. Patnck Str. Canada g. uredniki Novin. Bokan Anton, Dolič i Ferko Mihael, G. Slaveči, zdaj Bösbyfeld, Nemčija g. uredniki i upravi Novin, svojim dragim domačim, sosedom, dühovnikom gračke i Jürjanske fare, vsem izseljencom širom sveta, vsem naročnikom i čitatelom Novin i je prosijo, naj še spomnijo na vse, ki neso tak srečni, da bi mogii na sveto noč vživati veličastno glorijo v domačoj cerkvi, v svojih molitvah. Benkič Jožefa, Tanacek Pavla, Žilavec Karolina a Magnicourt uredništvi Novin, svojim staršom, bratom, sestram, celoj cankovskoj fari i celoj Slov. Krajini. Kelenc Jožef, Kelenc Ignac i Matjašec Veronika iz Vel. Polane, zdaj v Franciji, uredništvi i upravi, svojim dragim domačim, celoj polanskoj fari, posebno novomi župniki preč. g. Halasi i njim želejo, da se naj prav dobro počütijo na novom domi. Lopert Gizela, Bourbourg, Campagne g. uredniki i njim žele, naj jih lübi Jezušek ohrani še vnogo let, da bi mogli skrbeti za naše izseljence. Vesele svetke i srečno, milosti puno novo leto žele tüdi izseljenskoml duhovniki g. Camplini, zatem svojoj dragoj mami, dedeki, mamci, bratom, sestram, vsoj rodbini i prijatelicam v Dokležovji. Osko Anton, Ferme Berange urednisti i upravi naših listov, svojim staršom, sestram, svakom, rojstnoj vesi Vidonci, tovarišom i tovarišicam žele vsem, naj jim bota Jezuš Marija na pomoč v leti 1939. Ošlaj Magdica, Dormans, iz Filovec uredniki Novin, svojim domačim i celoj Slov. Krajini, Benkovič Ludvig, Au Chesne, ured-, niki Novin. P1ERRE L’ ERMITE: Čüdna rešitev. Gda se je oddalila od skupine drügi lüdi, ki so čakali pri moji dveraj i je stopila v mojo pisarno, se mi je zazdelo, ka je Murillova „Mati božaˮ stopila doli s. žepa na steni. Bila je mala, i mlada, s čarnimi, nemirnimi očmi. Bojazlivo se je vsedla na ponüjeni divan i mi začnola pripovedavati, ka jo je k meni prignalo. V svojo tolažbo mi je pravila tüdi, ka je na Španskom mogla pretrpeti. Ali spoznao sam, da njoj je šče nekaj vekšega ležalo na srci, štero se je bojala povedati zato ka gda njoj je reč zajšla na tisto pot, jo je nekša nervoznost trosila po celom teli, štere niti premagati ne mogla. — Či bi živela ešče celi sto let, ne bi mogla pozabiti to, ka sem preživela. — Kak se Vam je pa posrečilo rešiti se, sestra ? — S čüdežom. — Ali mi nebi šteli opisati toga čüdeža? — To je bilo tak. Rdeči so strelili skoro petdeset moji sester, štere so vse bile starejše. Drüge sestre pa so odegnali i ešče zdaj ne vem kama, ne vem ka se je žnjimi zgodilo. Ostala sem sáma v velkom strahi pred temi zverinami, čakajoč vsa prestrašena, ka se z menov zgodi. Rdeči so prihajali i odha- jali, poglejüvali me i se mi smejali. Vsaki je meo revolver ali pükšo, jas sem pazila na vsakši njihov stopaj, mislila sam, ka je prišla tüdi moja Zadnja vöra ... Že me pozovejo. Tü se sestra Stavi i se vsa strosi. — Ravno v tom časi — pravi dale — vstopi nikši častnik z zvezdov na kapi i nikaj zapovidava v nekšem jeziki, šteroga sem jas nej razmila. To je bio ruski jezik. Tak so mi drügi pravili i mi velijo: — Vzemite si vaše stvari, odženejo vas na granico. Vzela sam si to malo torbico i bole mrtva kak živa sam šla za njimi do dver, pred šterimi je čakao na mene eden motor, takši kak je majo mesarije za prevoz živine. Bila je pet vöra i se je že mračilo; vse sem se trosila od zime . . . Poleg motora se šečejo moški i ženske z zaničlivim iz razom na obrazi. Vidijo, ka sem sama i vse trepečem. Ništerni me s pükšov cilajo. Tü sam jo prekino v njenom pripovedavanji: — Ste nej meli na sebi redovniške obleke? — Nej sem mela, ali nas vseedno poznajo. — Nato pride nekši vojak, me nekaj časa gleda, nato skoči vu auto, ga napüsti, i ... že sva se pelala. Kama me pela? Zakaj? Nej je potrebno niti praviti, ve- lečastiti, da sem svojo düšo priporočila Bogi; večkrat sem obüdila v srci kesanje . :. . Mesto je ostalo za nama i pot postanjüje či duže hüša, vsa razorana od granat. Tü pa tam naj Stavi stražar z nožom na pükši. Največkrat je to moški, na mestaj tüdi ženske, ali celo dekla sedeča na somari s pükšov prek ram. Preglejüjejo šoferove pravice, čemerno gledajo na mene i naj dale püstijo. V tom časi je nastala trda noč; pred nami se je stezala cesta vse ta do loga i bregov. Strahüvalo me je tüdi to, ka je šofer stalno poglejüvao na desno, na levo i nazaj. Spočetka sem mislila, ka gleda cesto, ali pa se čüdi, ka sam izda na motori. Potom sem pa na pamet vzela, ka se boji, či bi ga što opazüvao, ka se je tüdi poznalo ž njegovoga nemernoga obnašanja. Gda sva prišla v log, požene motor doli s ceste na edno tak vosko pot, ka se je vejevje zadevalo za motor. Nato vgasne posvet, skoči doli i mi pride odpirat. — Izstopite — mi veli. Mene je groza spreletela i tam štela na pomoč zvati. — Tiho bodite! Ste preveč mladi, pa se mi milite, ka bi vas takšo pelao na morišče. Friško izstopite i idite po toj poti naprej, vodi do granice; samo gledajte, ka pridete ta prle kak se zdeni. Celi te poseo jaz lejko z glavov plačam. — Bog vam plačaj! Jaz bom molila za vasi — To dobro napravite ! Pe tej rečaj skoči nazaj na motor i se pela nazaj proti glavnoj cesti. Za sebov sam vidila samo motorni posvet, po tom ... pa samo črno noč ... Oda sam spoznala, ka sam popunoma sama i to v noči, na tistom strnom klanci, obdana s pečinami, sam ne znala, ka bi napravila. Ali ne je to dugo trpelo, včasi sam začütila v sebi nekšo neznansko moč. Znala sam, ka do me te pečine branile i sam se napotila naprej. Oči so se mi pomali privadile na kmico, ali pri najmenšem šümi se mi je srce skrčilo i začnolo močno biti. Ne sam dugo hodila, gda sam začüla bližajoče se stopaje. Taki sam skočila doli s poti i i se skrila, niti genola sam se ne. Mimo mene so šli nekši moški, eden za drügim, na hrbti so nosili nekše pake. S sebov so meli psa. Te pes mi je telko straha včino ! Hodo je okoli mene i cvilo. Moški so pa njegovoga cvilenja niti v pamet ne vzeli. Končno se je zdenilo, nastano je den, žalosten deževni den. Gde sam — v Španiji? v Franciji? Pazlivo i prigenjena sam plazila dele i ne dugo nato sam zaglednola nekšo staro žensko, ka je gnala koze. Jako sam se zveselila. Ali... či je to kakša Pasionaria? ... Ne mogoče, zato ka se mi je vidila dobra; obatrivala sam se, da jo opitam,’ gde sam. — V Franciji mi je pravila. Ah! Kak je to bilo sladko čüti. V vühaj mi je zadonelo, kak znak rešenja, konec strašnih senj. Vrgla sam se na kolena, z rokami sam si zakrila obraz i tak sam se od radosti razjokala. Bila sam rešena! Smilila sam se neznanoj ženski, dala mi je mleko za piti i nikelko drognij penez, ka je pri sebi mela. Pokazala mi je edno bošo pot i mi dala eden. rdeči robec za glavo: — Tak vas nodo mogli spoznati, či bi znali srečati žandare, ka se jako lejko zgodi. Sestra je končala s svojov žalostnov pripovestjov, težka je bila ta pripovest, skoro vsako minuto se njoj je strgao s prsi težki vzdihlaj. — Ah, vetečasni g. župnik, naj dragi Bog ohrani Francijo pred takšimi peklenskimi mokami. — Da, Bog jo ohrani... Gda je obhajala, me je nekam globoko poglednola i vüstnice so njoj šle na Smej. — Idem molit k Mariji Zmagovalki za neznoga šofera, ki mi je živlenje rešo. — Ne samo živlenje, liki šče nikaj več! — sam si mislo, zagledavši se v obraz male sestre z črnimi očmi . . . Prestavo: Bükovski, Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.