Ljubljansko Posavje v Ijudski revoluciji
Nadaljujemo z objavl/anjem od-lomkov Iz knjlge Ljubljansko Po-K savje v IJudskl revolucijl avtorja Mlh« Čerina. Knjlga bo Izšla za praznik občlne Bežigrad, kl Je 24. Junlja, v zalotbl Občlnske konfa-rance SZDL Gratllvo za objavo Iz-blra avtor.
OBČINSKE VOLITVE NAJEŽICI15. dec. 1935
Na teh volitvah je v Sloveniji prvič javno nastopila lista Slovenske Ijudske fronte. To so bile edine občinske voli-tve v Sloveniji, ki jih je leta 1935 razpi-sala Stojadinovič-Koroščeva vlada, kot posledico petomajskih Jevtičevih voli-tev v narodno skupščino. Sledila je sprememba režima, kot rezultat zuna-njepolitične preorientacije jugoslovan-ske buržuazije k zbliževanju z Hitlerje-vo NemCijo. To spremembo so sprem-Ijale demagoske obljube vlade in dr. Antona Koroica, da se bo vlada vrnila k »demokraciji«. Novi režim sl je hotel utrditi množično podlago po diktaturi vlad Petra Živkoviča in Bogoljuba Jevti-ča. Volitve 5. maja 1935 so poleg očit-nlh volilnih ponaredkov Jevtičeve vlade pokazale, da je vefiina volilcev proti njeni politiki. Jevtič je moral odstopiti, vendar združena opozicija ni prišla na oblast. Združena opozicija je pred za-četkom zasedanja novo izvoljene na-rodne skupščine sprejela resolucijo, v kateri je ostro obsodila Jevtičevo šesto-januarsko politiko in ponarejanje volil-nih rezultatov. Novo vlado je takrat po nalogu namestnika princa Pavla sesta-vil dr. Milan Stojadinovič, predstavnik velekapitala in potem šef državne stranke JRZ - Jugoslovanske radikal-ne zajednice. Partija je izkoristila pre-mo4 politiSne opozicije na volitvah za nadaline razvijanje ekonomske in poli-
tične borbe delavskega razreda in Ijud-skih množic, pa tudi za razkrinkavanje demagoških obljub Stojadinovič-Ko-roifieve vlade o demokratičnih svoboš-činah. V Sloveniji je bila eksponent teh obljub klerikalna reakcija z NatlaCe-nom na čelu.
Sredi leta 1935 se je začelo Ijudsko-frontno gibanje na Slovenskem, ki je poudarjalo boj za gospodarsko, politič-no in kulturno samostojnost Slovenije. S tem se je začela diferencijacija v slo-venskem strankarskem in politifinem življenju. V ospredju nj bila fašistična nevarnost, temveč zahteve po sloven-8ki samostojnosti, demokratizaciji živ-Ijenja, socialni pravičnosti in vse tisto, ob katerem bi se lahko zbirale sloven-ske napredne sile. Jedro Ijudskofront-nega zbliževanja naj bi bil delavski raz-red, kl je bil politično glede na svetovni nazor močno razdeljen v sindlkatih in druStvih. Slovensko ijudsko fronto je organizirala in vzpodbujala komuni-stična organizacija v Sloveniji. To je bil dolg in trd boj, ki se je začel z gesli na celjskem zletu Svobod z zahtevo po enotni delavski frontl. Sistematieno de-
10   za ustanovitev Slovenska Ijudske fronte se je začelo s pozlvom Ljudske pravice 1. novembra 1935. Doseženi so bili nekateri uspehi konec leta, potem ko so bili že popreje napovedane ob-činske volitve.
Uradna JRZ se je odločila, da bodo prve občinske volitve v občini Ježica ki jo je imela za svojo in kjer se ji ni bati nobene opozicije.
Že na poletje je notranji minister dr. Anton Korošec poslal ministra dr. Miho Kreka v Maribor, nato pa je imel še shoda v Križevcih pri Ljutomeru in v Lenartu v Slov. Goricah. V istem časov-nem obdobju so Koroščevi pristaši 15. septembra v ježenski občini organlzira-
11 veliko prireditev Rdečega križa.
V članku je navedeno, da je bil Rdeči križ ustanovljen pred Sestimi leti (po 6. jan. 1929) in mu sledi na čelu g. Franc Sever. Od takrat dalje so se ježenski klerikalci po prepovedi njihovih organi-zacij organizirali v Rdečem krlžu In s to priredltvijo pokazall vrnltev dr. Korošca v vlado na posebno mamfestativen na-čin s povorko konjenikov, narodnih noš, gasilcev, iz Ježice na Črnuče k maši, nato nastopom pevcev in govo-rom voj. kurata Turka pri spomeniku padlim v prvl svotovni vojni. Ker je ime-la ježenska občina še liberalnega župa-na Ivana Ramovža v Stožicah, so s sprevodom odili na Črnuče, kjer je bila po celjskem zletu Zveze Svobod z od-ločbo banske uprave dravske tanovine II/2 No 361/57 z dne 13. julija 1935 raz-puščena tudi podružnica -Svobode-, delavske in kulturne zveze za Jugosla-vijo na Črnučah.
Tako so bile okoliičine, ko sa je de-lavsko gibanje v Sloveniji in na Ježici ob rojevanju Slovenske Ijudske fronte prlpravljalo na občinske volitve.
Tajnih volitev, ki so jih popreje ob-Ijubljani, ni bilo, tudi javni shodl niso bill dovoljeni in povsod ovirani. Orga-nizatorji liste Slovenske Ijudske tronte nlso imeli razen poznanstev med de-lavci in kmeti nobene druge možnostl za ustno agitacijo. »Ljudska pravica«, kl je za te volitve izšla v posebni izdaji na dveh straneh in je volitvam ponudi-la še vrsto letakov, je bila listi Sloven-ske Ijudske fronte glavna opora v volil-nem boju.
Na listi SLF so kandidirali od komu-nistov Maks Pečar in Vinko štupar, oba iz Črnuč, socialista delavca Lojze Erjavec in Jože in Martin Petrič Iz Gmajne, več delavcev in obrtnikov iz Male vasi, Stožic, Savelj in Tomačeve-ga. Med kandidati za odbornike je biio
8 kmetov, 3 obrtniki in 12 delavcev (23 članski odbor). Msd namestniki za od-bornike pa je bilo 8 kmetov, 5 obrtni-kov, 9 delavcev in 1 upokojenec Med kandidati za odbornike in namestnike je bilo 6 članov Sokola (delavci) in 5 članov kmečke delavske zveze, ki so sodelovali pri občinskih volitvah 3. ma-ja 1921. Kandidat za župana je bil kmet Nace Dovč, član Sokola, kandidat za namestnika pa Lojze Erjavec, mizar socialist.
Volilnemu odboru je predsedoval pristaS JRZ domačin iz Stozlc dr. Ivan Bizjak, takrat stareSina sreskega sodiS-ča v Trebnjem, člana pa sta bila Anton Grmek, nadučitelj In Matevž Smole, železmčar, oba člana Sokola. Za javne volitve In formalno zakonitost ja bllo poskrbljeno po JRZ.
Na kahdidatni listi JRZ je kandidiral za župana Franc Sever, preje omenjeni predsadnik Rdečega križa. Ježenski pristasi JRZ so pripravili Se drugo listo z nosilcem Jankom Snojem, posestni-kom In trgovcem. ki naj bi bita bolj poStena od Severjeve, vendar je niso vložili.
Volilni letaki In članka v Ljudski pra-vlci zanimivo prikazujejo programsko politiko Slovenske Ijudske fronte z ge-sll: za nestrankarsko zvezo delovnega Ijudstva, resnično in popolno občinsko samoupravo, pomoč občanom v go-spodarski krizi, živ promet z mestom, pravično zmžanje mitnine, pospeiava-nje tujskega prometa, oskrba državne ceste, regulacija Save in po samou-pravnl občini do samoupravne Slove-nije. Ta gesla ze kažejo zahtevo po preobrazbi družbe, popolni samoupra-vi v Sloveniji in odpravi strankarskega sistema.
Volilni boj za listo Slovenske Ijudske fronta ni bil lahak ob takem javnem
glasovanju, pritisku na volilce In teror-ju klerikalnih agitatorjev, ki so razde-Ijene izvode Ljudske pravice In letake pobirali po hišah in jlh nato v bližini volišča zazgali. Tudi s tem so hoteli pokazati svojo moč in oblast Prislaši SLF so na to početje zbrali nekaj izvo-dov klerikalnih listov m jih na istem mestu zažgali. Orožnikov nl bilo blizu, ker so slutiii, da jih bo novi gospodar v vodstvu zamenjal. saj je zamenjava ko-mandirjev in komandantov sledila, ko si je JRZ tudi orožništvo popolnoma podrediia Glasovanje na volltvah je bi-lo javno, nedemokratično in za veimo v strahu pred vladajočo JRZ, da lahko zgubijo službo, delo ali pa jim grozi pramastitev in podobne posledice, ča ne bodo glasovali za listo Franca Se-varja, to Je za JRZ. Glasovanje za listo Slovenske Ijudske fronte je pomenilo za nekatere volilce velik rizik in navar-nost, da bodo preganjani. Zato sa je dal volilcev izognil glasovanju.
Volitev s« ja udelezilo od 956 vpisa-nih volilcev la 683 ali 71,45%. To po-meni, da ni priilo na volišče 273 volil-cev ali 28,55%. Za listo Slovenske Ijud-ske fronta je javno lahko glasovalo la 136 volilcav ali 24,86%, za listo JRZ pa 547 volicev ali 80,09%. Glede na struk-turo voliicev so bili delavci ježenske obiine v veCini za 15,73%. Zato ja ne-demokratiian in javen volilni postopek najbolj vplival na delavce z nizko raz-redno zavestjo. Gotovo pa je. da je bila abstinenca državnih in javnih usluž-bencev (med njiml železničarjav) zara-di povedanega ie veija.
Volilna udeležba z dobrimi 70% vo-lilcev ob javnih volitvah je kazala na slab političan polotaj za vladajoči raz-red. Pri tajnih volitvah bi Slovenska Ijudska fronta gotovo lahko zmagala. Ugotovljeno je bilo, da ja za SLF gla-sovalo znatno Stevilo tlanov Sokola, kmetov in obrtnikov. Reči je vseeno treba, da je bil rezultat volitev ugoden za takratne razmere. ko je bilo Ijudsko frontno gibanje Sele na zaietku.