43 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Andrej Studen
LAKOTA NA 
NOTRANJSKEM 
1865
PRIMER OKRAJA LOŽ
PROLOG
Kar se tiče kulture darovanja, lahko za prebivalce dežele Kranjske trdimo, da 
so se ob raznih ujmah, vremenskih neprilikah in požarih po svojih močeh ved-
no izkazali s svojo milosrčnostjo in se držali starih krščanskih imperativov, to 
je ljubezni do bližnjega in vere.
78
 Tudi sredi 60. let 19. stoletja zavoljo primerov 
la ko te, pomanjkanja in požarov, ki bodo osrednja tema razprave, ni manjkalo 
pozivov k pravi krščanski usmiljenosti. Že bežen prelet takratnega časopisja nas 
prepriča, da so se kar naprej vrstile spodbude k osebni dobrodelnosti in pomoči 
številnim nesrečnikom. Poleg milodarov za nesrečne pogorelce so se zbirali tudi 
prispevki za rojake in rojakinje, ki so žalostno stradali zaradi pomanjkanja in 
grozeče lakote. 
Ponekod, kot na primer na Notranjskem, so se kmetje morali sprijazniti z neu-
godno klimo in zelo slabo rodovitno zemljo, zaradi česar je bila tudi »žetev itak bolj 
78 Prim. Čeč, »Srce vsakega«, str. 37–70.
44 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
pičla in manj izdatna«.
79
 Agrarno krizo so spremljale slabe letine, glavni povzročitelj 
nezadostne kmetijske produkcije pa so bili »večinoma vremenski dogodki«,
80
 ki so 
lahko botrovali bridki suši, dežju in mrazu, toči, izredno ostri in dolgi zimi ter 
podobnim nevšečnostim. Vreme je bilo torej eden izmed pogla vitnih dejavnikov, 
ki so vplivali na pojav lakote, spremljajoče draginje in bolezni.
 81
Podnebne razmere so torej mnogo prispevale nadregionalnim ali pa regio-
nalno omejenim lakotam. Velika lakota, ki je v letih 1816 in 1817 hudo prizadela 
nekatere predele Evrope, obiskala pa je tudi naše dežele, je bila, kot so pokazale 
najnovejše klimatološke raziskave, posledica začasnih podnebnih sprememb na 
globalni ravni, ki jih je povzročil izbruh indonezijskega vulkana Tambora aprila 
1815.
82
 Omenjeni izbruh, ki je klasificiran tudi kot najmočnejši izbruh vulkana 
v zadnjih 10.000 letih, velja za »najzanimivejši primer vulkanske ohladitve«, saj 
je po vsem svetu tako onesnažil ozračje, da je povzročil večletno ohladitev za 
okoli 3 do 4 stopinje.
83
 Leto 1816 je bilo po tem, ko so si slabe letine sledile že 
nekaj let zaporedoma, razglašeno za »leto brez poletja«, leto 1817 pa za »leto 
l a k o t e«.
84
 Eksistenčna kriza v letih 1816 in 1817, ki jo Wilhelm Abel uvršča med 
»zadnje krize starega tipa«,
85
 je bila med najhujšimi v novem veku, bila je »pla-
netarna katastrofa, povezana s klimo«.
86
 Nenormalne razmere so ponekod po 
Evropi prispevale k hitremu širjenju epidemije tifusa. Draginja je naraščala. Na 
Kranjskem so tako leta 1816 zelo narasle cene žita, ki so nato leta 1817 (zlasti 
junija in julija, torej pred žetvijo) še dodatno neizmerno poskočile.
87
 
Vrsta nerodovitnih let se je pravzaprav ponavljala že od leta 1813, 
»zlasti slabo je bilo leto 1816, ko zaradi stalnega deževja ni bilo niti mogoče 
povsod obdelati polja. Take izredne vremenske razmere so imele v vsej 
Srednji Evropi za posledico slabo letino, primanjkovalo je žita in drugih 
pridelkov; žito je doseglo pred žetvijo leta 1817 najvišje cene v 19. stoletju, 
v Ljubljani je mernik pšenice veljal skoraj 6 goldinarjev. Tedaj je zavladala 
lakota tudi v nekaterih podeželskih okoliših, ki so običajno dovolj pridelali 
za svojo prehrano.«
88
 
79 Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 510.
80 Vasold, Hunger, Rauchen, Ungeziefer, str. 214.
81 Prim. Mal, Zgodovina slovenskega naroda, str. 497; Žibert in Nadbath, Kakšno je bilo vreme na 
Gorenjskem?, str. 10.
82 Gl. Čeč, Družbena percepcija, str. 247; Čeč, Gospodarska in družbena kriza, str. 4–7; Stergar, 
Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen, str. 121.
83 Behringer, Kulturgeschichte des Klimas, str. 217.
84 Gl. npr. Behringer, Tambora und das Jahr ohne Sommer; Krämer, »Menschen grasten nun mit dem 
Vieh«; Nussbaumer, Vergessene Zeiten in Tirol; Kasper, Die Hungerjahre 1814–1817 in Tirol. 
85 Abel, Massenarmut und Hungerkrisen, str. 302 in sl.
86 Lamb, Klima und Kulturgeschichte, str. 274; Veits-Falk, »Zeit der Noth«, str. 49.
87 Prim. Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem, str. 166, 167. 
88 Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem, str. 134.
45 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Uvoz žita iz Ogrske in Hrvaške, pa tudi Rusije in drugih vzhodnih dežel 
»je preprečil, da cene v Ljubljani niso še bolj narasle. Potem ko je žito leta 1817 
dobro obrodilo, so cene takoj po žetvi padle za polovico. V začetku avgusta je stal 
mernik pšenice 3 gld. Ker so sledile v naslednjih letih na splošno dobre letine in 
je bil tudi obseg uvoza žita v nekaterih letih precej nad običajnim, so cene sredi 
dvajsetih let močno nazadovale, mernik pšenice je veljal komaj 1 gld.« 
Vlado Valenčič ugotavlja, da je bil omenjeni padec cen pridelkov za 
pridelovalce neugoden, ker jim nizka cena ni pokrila pridelovalnih stroškov. 
Gospodarski položaj kmetijstva se je v takih razmerah zelo poslabšal. Hkrati pa 
Valenčič meni, da so nizke cene žita najbrž 
»pospešile nekatere spremembe v takratnem kmetijstvu. Kultura krompirja 
se ver jetno po prejšnjih slabih letinah ni širila le zato, da bi pridelovalci na 
raz položljivih njivskih površinah pridobili več hrane, temveč so to njihovo 
odlo čitev pospešile in utrdile takratne nizke cene, ki niso zagotavljale 
donosnosti pridelovanja žita.«
89
 
Dodajmo še, da sta krompir in koruza kot novi kulturi postopoma spravila 
s polj veliko starih tekmic, saj sta bili zanesljivejši, odpornejši in rodovitnejši od 
tradicionalnih kultur.
90
 
»Revnejši sloji, ki so se pred tem prehranjevali večinoma z žiti, saj do mesa 
preprosto niso imeli dostopa, so sedaj morali spremeniti svoje navade in 
sprejeti krompir in koruzo za osnovni prehranjevalni dobrini. Krompir 
in koruza /…/ sta postala hrana tistih, ki si kruha niso mogli privoščiti. 
Uveljavila sta se kot živili revežev, zagotavljala sta le pomanjkljivo in enolično 
prehrano, najhujša obdobja lakote pa so vseeno uspeli prebroditi prav po 
zaslugi teh dveh poljedelskih kultur.«
91
Danes, v časih izobilja, se le redki spomnijo hude izkušnje, kot je lakota. Zdi 
se nam nekako samoumevno, da ima večina Evropejcev iz dneva v dan pred sabo 
obložen krožnik. Brez pretirane slabe vesti se iz dneva v dan zavrže tudi občutno 
preveč hrane. Zdi se, da je tudi sama zgodovina lakote nekako odrinjena v pozabo 
in potlačitev, tako regionalno kot nadregionalno. Vzrok, zakaj je ta raziskovalna 
tema tako mačehovsko obravnavana, sta v svojem razmišljanju o razumevanju 
lakote posrečeno strnila Sara Millman in Robert W. Kates: »Lačni redko pišejo 
zgodovino, zgodovinarji pa so redko lačni.«
92
89 Prav tam.
90 Montanari, Lakota in izobilje, str. 173.
91 Remec, Bakh, tobak in Venera, str. 33, 34.
92 Cit. po Nussbaumer, Vergessene Zeiten in Tirol, str. 3.
46 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
Danes se tudi vse premalo zavedamo, da omenjena zadnja velika lakota 
izpred 200 let še zdaleč ni bila zadnja. V naslednjih desetletjih 19. in vso prvo 
polovico 20. stoletja je bila na Slovenskem med revnejšim prebivalstvom še 
kako prisotna. Pomanjkanje in glad sta nastopala predvsem v krajih, ki so jih 
prizadele elementarne nesreče (toča, pozeba, suša, povodnji). Lakota je nepres-
tano spremljala življenje določenih regij z revnim prebivalstvom in majhno 
razdrobljeno posestjo. Slabe letine zaradi neugodnih vremenskih razmer so v 
nekaterih letih revne ljudi, kot so kočarji, gostači ali viničarji, dobesedno pahnile 
v pomanjkanje in stradež. Živeža je ponavadi začelo primanjkovati že v zimskih 
mesecih, stradež pa se je zavlekel še v pomlad. Pomanjkanje hrane je seveda 
vplivalo tudi na zdravstveno stanje prebivalstva. Ljudje, zlasti otroci, so hujšali in 
podlegali boleznim. V času pomanjkanja se je uživala slabša in nezadostna hrana 
kot na primer zelje, repa in krompir.
93
 
»Sezonska pomanjkanja so obstajala v zavesti večinskega prebivalstva kot stal-
na grožnja. /…/ Ob sezonskih stradežih je obstajal strah pred še hujšo lakoto.«
94
 
Na to nas spominjajo številni reki, ki izražajo negotovost za prihodnost, na primer: 
»T rebuhi so gluhi« in »T rebuh kakor zlodej! Starih dobrot ne pomni«.
95
 Grenka ironija 
o negotovem jutri se izraža tudi v dolenjskem pregovoru, ki ga je v svoje Zapiske 
zabeležil Janez Trdina: »Bog Kranjca nikoli ne zapusti: če ni žejen, je pa lačen.«
96
 
Na permanentno prisotnost lakote in pomanjkanja v 19. stoletju nas spominja 
tudi lik dobrega duha Netka. Besedo netek Pleteršnik razlaga kot nikoli sit, nena-
siten požeruh (Nimmersatt, Vielfrass). V ljudskih bajkah je bil Netek bitje, ki 
neprestano potuje po svetu v človeški podobi in prosi jedi in pijače. Kjer ga ljudje 
iz skoposti odpravijo od hiše brez jedi in pijače, tam se pojavijo žalostni časi lakote 
in si zaporedoma sledijo slabe letine.
97
 Fantastični antipod lakote pa se prikazuje 
oziroma odslikava tudi v mitološkem izročilu o Indiji Koromandiji, o deželi izo-
bilja v slovenskem ljudskem slovstvu in njegovih antičnih, starokrščanskih in 
sr e d n j e v eš k i h s es t a v in a h.
98
 
Kot vsaka zgodovinska tema je tudi raziskava regionalno omejenih slabih letin, 
pomanjkanja in lakote na Slovenskem v desetletjih po veliki lakoti v letih 1816 
in 1817 pogojena z ohranjenim arhivskim gradivom. Pri iskanju relevantnega 
gradiva sem v Arhivu Slovenije naletel na konvolut deželnega predsedstva za 
Kranjsko o lakoti na Notranjskem leta 1865.
99
 Ker je gradivo zelo obsežno, se bo 
pri čujoča študija primera omejila le na prikaz eksistenčne krize v okraju Lož, ki 
93 Prim. Pirc, Zdravje v Sloveniji, str. 623; Studen, Ljudožerec pred porotnim sodiščem, str. 139.
94 Makarovič, Prehrana v 19. stoletju, str. 160.
95 Prav tam.
96 Prav tam.
97 Prim. Kelemina, Bajke in pripovedke, str. 14 in 53–55.
98 Prim. Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev, poglavje Dežela izobilja: Indija, str. 241–262.
99 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10.
47 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
doslej še ni dočakala resnejše raziskave zgodovinarjev. Nekoliko preseneča, da 
se s kakršno koli posebno omembo omenjene grozeče lakote in pomanjkanja v 
dose danjih razpravah ne srečamo. Ne omenja je niti Janez Kebe v svoji obsežni 
monografiji o Loški dolini z Babnim poljem, ki je sicer v XVI. poglavju Naravne 
nesreče in bolezni podal kratek oris slabih letin in poplav.
100
 Kebe se sklicuje 
pred vsem na poročanje Bleiweisovih Novic, zato nas tudi preseneča, da je med 
novicami o stanju na Notranjskem, denimo, spregledal uvodni nagovor, ki ga je 
za dobrodelno bésedo za pomoč Notranjcem v stiski, ki jo je aprila 1865 priredila 
Ljubljanska čitalnica skupaj z Južnim sokolom, napisal »domoljubni Notranjec in 
živa priča ondašnjih razmer«, častiti gospod duhovnik in pesnik Ivan (Janez) Bilc. 
Bilčevo besedilo, ki naj bi nagovorilo srca rojakov k dobrodelni milosrčnosti, je 
redko javno objavljeno pričevanje tistega časa in ga lahko uporabimo za uverturo 
pričujoče razprave. Na odru praznično okrašenega gledališča ga je »s slavoklici 
sprejeta prva govornica gospodičina Ema Tomanova z njej lastno zdaj miločutno 
zdaj krepko besedo« deklamirala takole: 
»Notranjska stran se razprostira na jugu bele Ljubljane tje do Nanosa in od 
goriške meje do visokega Snežnika. Nekoliko te pokrajine je rodovitne, pa 
velik del Notranjskega je pust, gol, divji svet, pravimo mu Kras. Po goricah 
in planinah, ktere drugod košata drevesa in zeleni logi venčajo, ne vidiš tu 
druzega ko golo skalovje. Pa ne le gore, temuč tudi ravnine so posute s ska-
lovjem, ktero revnega Notranjca dan in noč opominja njegove revščine. /…/ 
Prebivavce teh pokrajin, ki že mnogo let pod težkim jarmom revščine stokajo, 
je v sedanjem času britka šiba pomanjkanja in lakote posebno hudo zadela. 
Živinska kuga, ki se klati kakor morivna pošast po Jugoslovenii, se je bila tudi 
na notranjsko stran priklatila in je med blagom njenim mnogo škode nare-
dila. Al tudi tam, kamor morivke moč ni segla, je bila ona kriva, da ljudje 
zavoljo zaprtije na cesto smeli niso, in tako jim je še to malo bornih krajcarjev 
od ust odtrgala. – Več srednjim letinam je sledilo lansko zelo slabo leto. Po 
hudi zimi je prišla mokra spomlad, in za njo skoraj še bolj mokro poletje. Kar 
so ljudje sejali, je v zemlji segnjilo, ali pa le reven sad rodilo. Ni čuda, – ker je 
deževalo, kakor da bi se imel vesoljni potop ponoviti, da so narasli studenci 
in potoki, in ljudem vse, kar ni segnjilo, nemilo pobrali. ‚Jesen bogata‘, kakor 
je sicer imenujemo, bila je Notranjcem tužna in revna. – Burja, ki je že lansko 
zimo nenavadno hudno divjala, tudi letos ni prizanesla. Tulila in razsajala je 
svečana meseca, da je bilo groza. Iz rodovitnih njiv je naredila puščave, in 
dobre strehe je razkrila in podrla, tako, da mnogo kmetov nima v hiši živeža 
in celo dobre strehe ne nad seboj. Pa tudi najstrašnejša šiba požara je zadela 
nekoliko vasi in ljudem živež, obleko in stanovanje uničila ter jih popolnoma 
spravila na beraško palico. Vse to je pahnilo Notranjca v veliko potrebo, v 
100 Prim. Kebe, Loška dolina z Babnim poljem. 
48 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
strašne stiske. Malo hrane, ki jo je pridelal, je kmalu pošlo, zaslužka pa, da bi 
si potrebnega živeža omislil, obleke preskrbel, razkosmano streho popravil, 
ali poplačal davke, za ktere mu gre strašno trdo, zaslužka – pravim – ni 
od nobene strani! Tu zdihujejo otročiči in prosijo matere kruha, ona pa se 
obrača od njih s solznim očesom, ker že zdavnej ga sama nima in ga jim 
toraj tudi dati ne more. Tam očetu žalost srce stiska, ker vidi otroke bose in s 
slabimi cunjicami oblečene, pa jim obleke preskrbeti ne more!« /…/ Prišla je 
mila pomlad; sneg se taja; žarki ogrevajo zemljo; prijazne ptice žvrgole zopet 
svoje mile pesmice, in rano jutro kliče kmeta na noge. ‚Na noge kmetovavec! 
Vzemi oralo, naprezi voliče, pojdi njive obdelovat!‘ – ‚Kaj bom revež oral, 
kjer nimam ničesa sejati? S semenom namenjenim polju, se mi je pozimi še 
komaj družina hranila!‘«
101
V OKRAJU LOŽ ŽE LETA POGREŠAMO DOBRO LETINO
»Skrajno nenaklonjene vremenske razmere v letu 1864 so zlasti v okrajih 
Lož in Senožeče, ki sta zaradi njihovih klimatskih in talnih razmer tako 
in tako manj primerna za poljedelstvo, tako zelo uničile letino, da jima je 
sredi pretekle zime leta 1865 glede na podrobno uradno preiskavo vse bolj 
grozila strahotna lakota z vsemi njenimi posledicami. Spomladi pa naj bi jih 
prizadela še druga nesreča, saj bi zaradi popolnega pomanjkanja vseh vrst 
semen morali pustiti polja neobdelana.«
102
S temi besedami je na seji deželnega zbora novembra 1865 deželni odbornik dr. 
Janez Bleiweis povsem na kratko predstavil eksistenčno krizo, ki je v omenjenem 
letu prizadela Notranjsko. Iz citata je razbrati, da sta bili neprijazna klima, pa tudi za 
poljedelstvo manj primerna zemlja, glavna činitelja ponavljajočih eksistenčnih kriz. 
Pomanjkanje in lakota sta okraj Lož v teh letih pogosto obiskala. Danes vemo, da je za 
Loško dolino in Babno polje značilen odprt in precej raven trav nat in njivski svet sredi 
notranjskih kraških gozdov in gora in da so za te kraje značilne dolge in ostre zime. 
Ovira za poljedelstvo so tudi pogoste in pozne slane. Prebivalcem večkrat grenijo 
življenje tudi povodnji, saj ob hudem deževju voda ne odteka in zalije travnike.
103
 
Takšna opažanja srečamo tudi v preteklosti. Pred stojnik okraja Lož Anton Ogrinc je 
v enem od poročil izrecno poudaril: »Okraj Lož ima zaradi svoje visoke nadmorske 
lege, ker je proti jugu zamejen z visokim Snežnikom in drugimi gorskimi hrbti, zelo 
neprijazno podnebje, kot tudi slabo, kamnito in hladno zemljo.«
104
 
101 Novice, 19. 4. 1865.
102 Stenographischer Bericht der vierten Sitzung des Landtages zu Laibach am 29. November 1865, str. 38.
103 Podrobneje gl. Kebe, Loška dolina z Babnim poljem, str. 11, 12.
104 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 329 Poročilo okrajnega urada Lož c. kr. predsedstvu z dne 6. 
februarja 1865.
49 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Loški okrajni predstojnik Anton Ogrinc je konec decembra 1864 deželno pred-
sedstvo v Ljubljani pokorno opozoril na splošno mizerijo, pomanjkanje in pre-
tečo lakoto v okraju in zaprosil za pomoč. Predsedstvo je v začetku januarja zato 
odredilo, da naj se do 15. januarja 1865 opravi natančno preiskavo stanja na terenu. 
Okrajni predstojnik je skupaj s skromnim številom pomočnikov – ce nil cev, ki jih 
je imel na razpolago – lotil zbiranja podatkov od hiše do hiše v 22 občinah okraja. 
Popisovalci, ki so za vsako občino posebej beležili podatke v posebne tabelarične 
operate, so kmalu opazili, da naporni in zamudni nalogi nikakor ne bodo kos do 
odrejenega roka. Okrajni predstojnik je v prošnji za njegovo podaljšanje do konca 
januarja z dne 8. januarja 1865 poleg hude zime in kratkih zimskih dni izpostavil 
še samo velikost okraja: »Okraj Lož je namreč zelo raztegnjen in obsega napornih 
9,1 kvadratnih milj povsem hribovite pokrajine, kjer leži 101 raztresenih naselij in 
šteje 1426 hiš.«
105
 Popisovalci stiske so v takih razmerah obiskali 1602 družini.
106
 
Anton Ogrinc je skupaj z maloštevilno ekipo na terenu zbiral podatke o celotni 
razpoložljivi zalogi vseh žit in poljščin, o stanju živine in krme, o stanju jesenske in 
spomladanske setve vsakega posameznega posestnika in vsakega go stača, potem 
preostalih zalog hrane, ki so jih ljudje dali na stran za golo preživetje, in končno o 
manku semen in živil. Podrobna preiskava o stiski je bila zaključena 30. januarja 
1865 in okrajni urad v Ložu je v začetku februarja obvestil deželno predsedstvo, 
da bo v roku 5 do 6 dni operate o stiski poslal v Ljubljano, »ker prej, na vkljub kar 
največjemu prizadevanju, to absolutno ne bo mogoče«.
107
 
Bistvene navedbe januarskih operatov so predpostavke, koliko živil bi 
potrebo vali, da bi se izognili grozeči lakoti, in seveda, koliko semen primanjkuje 
za spomladansko setev. Kmetje so se morali torej izjasniti, kaj po pokritju jesen-
ske in spomladanske setve od vsake žitarice ali poljščine še preostane za golo 
preživetje do naslednje žetve. Okrajni predstojnik je izpostavil, da od začetka 
februarja, ko so bili operati dokončani, pa do srede avgusta, ko v Loški dolini 
pričakujejo letino, do letnega pridelka preteče 180 dni, v okolici Babnega polja 
in Blok, kjer letino v povprečju pričakujejo šele okrog 10. septembra, pa najmanj 
okrog 200 dni.
108
 Poudaril je, da bo ta čas potrebno nekako premostiti z milosrčno 
pomočjo v obliki živil, denarja in seveda semen vseh vrst, ki bodo pripomogla 
oživitvi poljedelstva v okraju.
Predstojnik Ogrinc je glede potreb po živilih za preživetje prišel do zanimivih 
ugotovitev, ko pravi: 
»Če reduciramo primanjkljaj živil izključno na običajno živilo revnih, na 
koruzo, pri čemer se pravzaprav opiram na opravljene poizvedbe in kal-
105 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, 75/P Prošnja predstojnika Ogrinca z dne 8. januarja 1865.
106 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Summarium (povzetek) operatov za 22 občin, priložen k št. 328.
107 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 329; 264/P Poročilo okrajnega urada Lož z dne 3. februarja 1865.
108 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 329 Poročilo okrajnega urada Lož c. kr. predsedstvu z dne 6. 
februarja 1865.
50 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
kulacije, da mernik (30,74 litrov) koruze da 20 bokalov (1,4 l X 20 = 28 litrov) 
moke, se za bedno životarjenje potrebuje v povprečju po glavi pol bokala (0,7 
litra) moke na dan.«
109
Po mnenju Ogrinca bi to pri pomoči lahko služilo kot izhodišče, čeprav naj 
bi bilo, kot je zapisal februarja 1865, »z ozirom na stanje, komaj ustrezno četrtini 
običajne arestantske prehrane«.
110
 Revni so namreč imeli enolično prehrano in 
so pogosto jedli koruzni močnik. Poudaril je tudi, da neznatne zaloge krompirja, 
korenja, repe in zelja pri ugotavljanju pomanjkanja živil za preživetje niso 
upoštevane. Zaradi šibkega deleža, čeprav so poleg koruze nepogrešljive za pre-
živetje po glavi na dan, so bile torej omenjene poljščine izpuščene iz cenitve. V 
tem kontekstu seveda ne gre pozabiti tudi lačne živine. Ogrinc je zapisal, da ena 
glava živine (z izločitvijo telet) na dan za preživetje povprečno potrebuje 25 fun-
tov (preračunano torej 14 kg) sena.
111
 Deželnemu predsedstvu je potožil, da bo 
velik del posestnikov prisiljen kupiti krmo za živino, s tem pa se njihov položaj 
še poslabšuje.
112
 
Ekipa preiskovalcev je v tabele operatov po vnaprej zamišljeni enotni meto-
dologiji vpisovala podatke o zatečenem stanju zalog in primanjkljaja živil in se-
men v občinah okraja Lož od hiše do hiše. Za vsakega posestnika oziroma gosta-
ča je navedenih pet vrstic, in sicer: 
1. V prvi vrstici so navedene vse zaloge žita in drugih pridelkov, živine in krme z 
izjemo sena, ki so bile na razpolago januarja 1865; v drugi vrstici je navedeno, 
kaj so posejali že jeseni 1864, kar je označeno s kljukico, kar pa se bo še 
sejalo spomladi, pa brez oznake (4 + 2 na primer pomeni, da so bili 4 merniki 
žita posejani že jeseni, 2 mernika istega žita pa bosta posejana spomladi – ta 
oznaka se pojavlja samo pri pšenici in ržu, redkeje pri ječmenu, torej v 5., 6. 
in 7. rubriki tabelaričnega razvida); v tretji vrstici je prikazan manko semen 
(Abgang an Samen); v četrti vrstici je prikazano, kaj po pokritju jesenske in 
spomladanske setve od vsake žitarice ali poljščine še preostane za preživetje; 
v peti vrstici se je ugotavljalo, kaj od živil se bo sploh potrebovalo za golo 
preživetje prebivalcev do naslednje žetve (Abgang am Lebensunterhalte). Če-
prav so poleg koruze nepogrešljive za preživetje po glavi na dan tudi zaloge 
krom pirja, korenja, repe in zelja, se jih zaradi njihovega šibkega deleža v peti 
vrs tici ne navaja. Pri navajanju primanjkljaja živil se od poljščin torej navaja 
samo koruza. 
109 Prav tam.
110 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, št. 87, Poročilo c. kr. okrajnega urada Lož z dne 7. februarja 1865 k št. 
2, ki zadeva stisko pogorelcev Gorenjega Jezera.
111 Prav tam.
112 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 329 Poročilo okrajnega urada Lož c. kr. predsedstvu z dne 6. 
februarja 1865.
51 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
2. V razpredelnicah operatov so modro podčrtani posestniki ali gostači, ki so 
sami izjavili, da ne potrebujejo nobene pomoči, oziroma ki so bili dovolj pre-
možni, da so si lahko pomanjkanje živil in semena pokrili sami, oziroma so 
bile njihove potrebe po semenu in živilih popolnoma pokrite z zalogo.
3. Zaradi pomanjkanja časa so se sešteli samo podatki 3. in 5. vrstice, t. j. manko 
semen in živil v popisu vsake občine sprva brez izjeme, potem pa samo tisti, 
ki niso modro podčrtani. Seštevek primanjkljaja živil je naveden s številkami. 
Prvi dve vsoti v I. VSOTI (I. Summe), zadnja vsota pa v II. VSOTI (II. Summe) 
na koncu vsakega razvida in prav tako preneseni v skupni okrajni sumarij 
(seštevek vseh tabelaričnih razvidov).
4. Pri vsakem posestniku in gostaču je razvidna obrt (pridobitna dejavnost), če 
jo je opravljal.
5. Navedeno je število oseb, ki jih mora oskrbovati in prehranjevati poglavar 
družine. Navedeno je posestno stanje vsakega družinskega poglavarja v 3. in 
4. rubriki razvidov po občinah.
6. Na začetku (v glavi) so za vsako občino navedeni vzroki za slabo letino in iz 
tega izhajajoče stiske.
113
Kot primer naj navedem zapis zatečenega stanja pri posestniku pol hube 
Jerneju Palčiču v hiši št. 1 na Bločicah, ki je moral preživljati osem oseb. Popiso-
valci so v prvi vrstici, ki navaja zaloge žit in drugih pridelkov, januarja 1865 na-
vedli naslednje številke v mernikih (Merling = pol vagana = 30,74 litrov): pšenica 
1, rž pol, ječmen 2, oves 5, ajda 2, proso in koruza nič, fižol 4, bob 1, grah in 
leča nič, krompir 5, korenje nič. Navedli so še 16 škafov repe in 15 škafov zelja. 
Pri hiši sta bila še 2 vola, 3 ovce in 3 koze ter 35 funtov (1 funt = 0,56 kg) sena 
ozi roma detelje (Heu u. Klee). Iz druge vrstice razbiramo, da je Palčič že jeseni 
1864 posejal 5 mernikov pšenice in 1 mernik rži (označeno s kljukico), spomladi 
pa naj bi se sejalo še 2 mernika ječmena, 5 mernikov ovsa, 3 mernike ajde, pol 
mernika prosa, 2 mernika fižola, pol mernika boba in 12 mernikov krompirja. 
Iz tretje vrstice je razvidno, da je Palčiču primanjkoval 1 mernik semen ajde in 
pol mernika semen prosa ter 7 mernikov semenskega krompirja. V četrti vrstici 
raz biramo, da mu po pokritju jesenske in spomladanske setve za preživetje pre-
ostane 1 mernik pšenice, pol mernika rži, 2 mernika fižola, pol mernika boba, 16 
škafov repe in 15 škafov zelja. V peti vrstici je končno navedeno, da mu za golo 
preživetje do naslednje žetve manjka 36 mernikov koruze.
114
Z namenom primerjave se podrobneje seznanimo še z enim primerom, ki 
skrajno odstopa od pravkar navedenega. 49-letnemu vdovcu Jakobu Teliču iz 
113 Prav tam.
114 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga k št. 328, Operat XIV . Ortsgemeinde Obločič (Občina Bločice). 
52 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
Gorenjega Jezera št. 16, ki je bil prav tako posestnik pol hube, so v hudem požaru 
15. julija 1864 zgoreli hiša, hlev, gumno (mlatišče), kozolec, lesena skrinja za žito, 
poljsko orodje, več kosov oblačil in pet vozov (5 X po 12,5 funta) sena po 9 gld. 
Nesrečnemu poglavarju petčlanskega gospodinjstva (na kmetiji so prebivali še 
sin Mihael, hči Marija ter svak in svakinja Jakob in Elizabeta Malnarčič) je pred 
ognjenimi zublji uspelo rešiti vsaj hišno opremo, pogorelo pa mu je kar za 230 
goldinarjev živil ali skoraj petina vrednosti (18,6 %) celotne ocenjene ško de, ki je 
skupaj znašala 1237 goldinarjev. Požar je upepelil 19 mernikov ajde, 20 mernikov 
rži, 6 mernikov pšenice, 10 mernikov fižola, 6 mernikov prosa, 12 mernikov 
ječmena, 16 mernikov češpelj, 30 kosov svinjine in 2 čebra kislega zelja (Sauern).
115
Pri kmetu Jakobu Teliču so popisovalci januarja 1865 popisali: V prvi vrstici 
(zaloge žit in drugih pridelkov januarja 1865) so navedli sledeče številke v mer-
nikih: pšenica 7, rž 8, ječmen 8, oves, ajda, proso in koruza nič, fižol 1, bob, grah 
in leča nič, krompir 40, korenje nič. Navedli so še 16 škafov zelja. Pri hiši sta bila 
2 vola, 2 kravi, 2 junca, 1 teliček ter 40 funtov (= 3,2 vozova) sena (krme). Iz 
druge vrstice je razvidno, da je Telič že jeseni 1864 posejal 4 mernike pšenice in 
4 mernike rži (označeno s kljukico), spomladi pa naj bi se sejalo še 5 mernikov 
ječmena, 3 mernike ovsa, 2 mernika in pol ajde, četrtino mernika prosa, šest-
najstino mernika koruze, 3 mernike fižola, pol mernika graha in 7 mernikov 
k r o m p ir j a. I z tretje vrstice razbiramo, da so T eliču primanjkovali 3 merniki semen 
ovsa, 2 mernika in pol semen ajde, četrtina mernika semen prosa, šestnajstina 
mernika semen koruze, 2 mernika fižolovih in četrtina mernika grahovih semen. 
V četrti vrstici je navedeno, da mu je za preživetje preostalo 7 mernikov pšenice, 
8 mernikov rži in 3 merniki ječmena, 22 mernikov krompirja in 16 škafov zelja. 
V peti vrstici je navedeno, da mu za golo preživetje do naslednje žetve manjkajo 
4 merniki in pol koruze.
116
Jakob Telič je bil eden premožnejših kmetov v Gorenjem Jezeru, zato ga velja 
primerjati še z manj premožnim sovaščanom Janezom Gerlom, posestnikom 
četrtinske hube, ki je skupaj z ženo Marijo in otroki Jožefom, Janezom, Jernejem, 
Jakobom in Marijo prebival v hiši št. 10. Sedemčlanska družina ob požaru sicer 
ni utrpela tako velike škode kot Jakob Telič. Pogoreli sta namreč samo streha 
in strešna konstrukcija in nastala je škoda v višini 250 goldinarjev. Če k temu 
prištejemo še pogoreli svinjak v vrednosti 5 goldinarjev in nekaj uničene obleke, 
živil ter hišnega in poljskega orodja v višini 10 goldinarjev, je skupna škoda 
znašala 265 goldinarjev. Mlatišče in kozolec sta namreč ostala nepoškodovana.
117
 
115 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga Tabelarični protokol (cenitev škode ob požaru v Gorenjem 
Jezeru) k št. 2/P .
116 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga k št. 328, Operat XIII. Ortsgemeinde Oberseedorf (Občina 
Gorenje Jezero). 
117 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga Tabelarični protokol (cenitev škode ob požaru v Gorenjem 
Jezeru) k št. 2/P .
53 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
In kakšne so bile zaloge žita in drugih pridelkov, živine in krme, ki so jih 
popisali pri Janezu Gerlu? V prvi vrstici (zaloge žit in drugih pridelkov januarja 
1865) so vpisali sledeče številke: 3 merniki ječmena, 1 mernik ovsa, 1 mernik 
ajde, 13 mernikov krompirja in 19 škafov repe. V hlevu sta ostali 2 kravi, 1 junec 
in 2 ovci, za krmo pa je preostalo 40 funtov sena. Kot je razbrati iz druge vrstice 
je Gerl že jeseni 1864 posejal 2 mernika pšenice in 1 mernik rži (označeno s 
kljukico), spomladi pa naj bi se sejalo še 2 mernika ječmena, 1 mernik ovsa, 1 
mer nik in pol ajde, dve šestnajstini mernika prosa, šestnajstino mernika koruze, 
1 mer nik in pol fižola, četrtina mernika graha in 13 mernikov krompirja. Iz tretje 
vrstice je razvidno, da je Gerlu primanjkovalo pol mernika ajdovih semen, dve 
šestnajstini mernika semen prosa, šestnajstina mernika semen koruze, 1 mernik 
in pol fižolovih in četrtina mernika grahovih semen. Iz četrte vrstice je razbrati, 
da mu je za preživetje preostal 1 mernik ječmena in 19 škafov repe. V peti vrstici 
je navedeno, da kmetu Gerlu za golo preživetje družine do naslednje žetve manjka 
30 mernikov in pol koruze.
118
Razlike med zalogami žit in drugih pridelkov med Teličem in Gerlom so 
opazne. Stanje pri Jakobu Teliču, ki mu je požar tudi glede živil in semen sicer 
povzročil veliko škodo, je bilo ugodnejše kot pri Janezu Gerlu, ki je poleg tega 
moral prehranjevati še dve lačni usti več. Telič je imel na zalogi boljše žitarice 
(pšenica, rž, ječmen), na voljo je imel tudi mernik fižola, kar 40 mernikov krom-
pirja in 16 škafov zelja. Pri hiši je imel več živine, a oba kmeta sta imela na zalogi 
isto količino sena. Gerl januarja 1865 ni imel več na zalogi pšenice ali rži. Kot 
navaja druga vrstica je vse zaloge posejal že jeseni. Spomladi naj bi v primerjavi s 
T eličem posejal tudi manjše količine preostalih žitaric in poljščin. Za preživetje je 
Teliču preostala tudi znatna količina boljših žitaric, pa tudi krompirja in zelja. Za 
golo preživetje mu je zmanjkalo zgolj 4 mernikov in pol koruze. Medtem zaloge 
Janeza Gerla izkazujejo vso mizerijo pomanjkanja ter enoličnost in nezadostnost 
vsakdanjega jedilnika v njegovem gospodinjstvu. Od živil je imel na razpolago 
mer nik ječmena in devetnajst škafov repe, za golo preživetje pa naj bi potreboval 
še 30 mernikov in pol koruze.
Ostane nam še primerjava obeh kmetov iz Gorenjega Jezera z Jernejem Palči-
čem iz Bločic, ki jih je, česar seveda ne smemo spregledati, v zadnjem desetletju 
kar dvakrat prizadel požar. Stanje posestnika pol hube Palčiča je bilo kar se tiče 
jesenske in predvidene spomladanske setve nedvomno boljše od tistega pri Gerlu 
in nekoliko slabše kot pri Teliču. Velika razlika med Palčičem in Teličem pa se 
kaže predvsem v zatečenih zalogah živil za preživetje. Palčič je posedoval le mer-
nik pšenice in pol mernika rži, Telič pa kar 7 mernikov pšenice in 8 mernikov 
118 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga k št. 328, Operat XIII. Ortsgemeinde Oberseedorf (Občina 
Gorenje Jezero). 
54 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
rži. Palčič je imel na zalogi bistveno več stročnic kot Telič, slednji pa ga je izrazito 
prekašal z zalogo krompirja. Palčič je prednjačil z zalogami hrane revnih (repa 
in zelje). Primanjkovalo pa mu je seveda koruze za golo preživetje in sicer kar 36 
mernikov za osem članov gospodinjstva. Pri T eliču, kot omenjeno, se navaja samo 
primanjkljaj 4 mernike in pol za potrebe preživetja petih članov. Po drugi strani 
pa se je Palčič povsem približal revnejšemu Janezu Gerlu, ki mu je primanjkovalo 
30 mernikov in pol koruze za preživetje sedmih članov gospodinjstva.
119
Koruza je glede na opravljene poizvedbe na terenu dejansko veljala kot živilo 
revnih. Omenili smo, da je okrajni predstojnik Ogrinc ugotavljal, da za bedno 
životarjenje (mlatenje koruznega močnika) v povprečju potrebujemo približno 
0,7 litra (kilograma) koruzne moke na osebo na dan. Podatki kažejo, da koruza v 
času obravnavane eksistenčne krize ni igrala odločilne vloge v strategiji preživetja 
pri gospodinjstvu Jakoba T eliča. Vidnejšo vlogo je v T eličevem primeru imel kveč-
jemu krompir. Drugače je bilo v Palčičevem in Gerlovem gospodinjstvu. Tu se je 
koruza izkazala za preživitveno kulturo, ki je sicer tudi drugod lajšala ob močne 
stiske z živežem. Koruza je bila torej kultura, ki se je (poleg krompirja) »bolj 
uvel javljala v revnejših območjih«.
120
 Bila je izrazito živilo za hude čase, za čase 
s t i s k e . I z pete vrstice operata je razvidno, da je, če preračunamo, kmet Palčič za 
preživetje potreboval 1106,64 litrov koruze (36 mernikov X 30,74 litra), kar naj bi 
dalo 1008 litrov moke, s to količino pa naj bi preživelo osem članov gospodinjstva, 
ki naj bi v povprečju potrebovali 5,6 litrov koruzne moke (0,7 litrov X 8 oseb) na 
dan. Če spet preračunamo, naj bi ta količina zadostovala za 180 dni (1008 : 5,6 = 
180). Kmet Gerl pa naj bi potreboval 854 litrov koruzne moke in ta količina naj bi 
zadostovala za 174,3 dni premostitvenega časa do naslednje žetve. Zaradi manka 
koruze sta kmeta lahko samo upala na pomoč soljudi, ki naj bi z milosrčnostjo 
preprečili stradež, pred katerim sta v strahu trepetala. V mučni negotovosti sta se 
po vsej verjetnosti spraševala, ali bo žetev tokrat dobra ali ponovno slaba, ji bo 
vreme tokrat naklonjeno ali ne. 
Omenim naj še, da pri Palčiču ni navedeno, da namerava spomladi sejati 
koruzo. Pri Gerlu pa je tako kot pri veliki večini kmetov Gorenjega Jezera vpi-
sano, da naj bi spomladi sejal šestnajstino mernika koruze in da mu prav toliko 
koruznih semen primanjkuje. Iz vsote II. (peta vrstica) na koncu tabelaričnega 
raz vida za občino Gorenje Jezero, v katero sta spadala še kraja Laze in Otok, ki je 
bil ja nuarja 1865 primerjalno z drugimi občinami loškega okraja gotovo najbolj 
prizadet in v najhujši stiski, je razvidno, da je za golo preživetje 232 prebivalcev 
primanjkovalo vsaj 35 mernikov in tri četrtine pšenice, 50 mernikov in pol rži, 15 
119 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga k št. 328, Operat XIV . Ortsgemeinde Obločič (Občina Bločice); 
Operat XIII. Ortsgemeinde Oberseedorf (Občina Gorenje Jezero).
120 Makarovič, Prehrana v 19. stoletju, str. 156. 
55 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
mernikov ječmena, 1 mernik ajde, 3 mernike in tri četrtine prosa, 917 mernikov 
in tri četrtine koruze, 6 mernikov in pol fižola, 1 mernik in pol graha, 86 mernikov 
krompirja, 36 mernikov korenja, 195 škafov repe in 105 škafov zelja. Vidimo, da je 
med žitaricami daleč prednjačil navedeni primanjkljaj koruze, grozečo lakoto pa 
bi lahko nekoliko omilile še navedene količine krompirja, korenja, repe in zelja, 
a velika večina ubogih siromakov je januarja 1865 podobno kot o koruzni moki 
za močnik tudi o teh živilih lahko samo sanjala in upala na skorajšnjo pomoč.
121
 
Povem naj še, da je v omenjenem sumariju samo količina primanjkljaja koruze 
vpisana s črnilom, vse drugo pa so dopisali s svinčnikom. 
Dejstvo, da je bila koruza pomembna preživitvena kultura v času območnih 
stisk, lahko podkrepimo tudi s podatki iz sosednjega postojnskega okraja. Pokor-
no podpisani predstojnik c. kr. okrajnega urada in tudi župan Postojne An ton 
Globočnik je 23. februarja 1865 takole poročal deželnemu predsedstvu v Ljubljani:
»Osebno sem obhodil 10 od toče prizadetih sosesk od kraja do kraja in od 
hiše do hiše in na podlagi priloženega izkaza ugotovil, kakšne so razpoložljive 
zaloge kot tudi nujna potreba po živilih in žitnem semenu. Iz izkaza lahko 
razberemo, da ljudem v veliki meri manjkajo živila, da jim je poslej ostalo 
na razpolago še nekaj kislega zelja in tu pa tam nekaj korenja in repe. Kruha 
nisem našel v nobeni zasebni hiši, v boljših hišah so imeli koruzni močnik 
(Kukuruz Mozhnik), v veliki večini pa samo kislo zelje ali pa sploh ničesar, 
kar bi lahko skuhali. Pokazali so mi hiše, kjer so si nekaj skuhali samo vsakih 
nekaj dni, beda in obup pa pri vsem tem še nista tako velika, a vendarle sem 
primoran prositi za pomoč. /…/ Spričo ugotovljenih razmer je pokorno po-
dpisani prepričan, da bo pomanjkanje za prebivalce do naslednje žetve, to je 
do konca julija, v vseh teh krajih zelo pereče in bo imelo med drugim zaskrb-
ljujoče posledice tudi za zdravje ljudi. Do umiranja zaradi lakote pa vendarle 
ne bi smelo priti, saj se bodo ljudje razpršili po deželi, deloma, da bi kaj zaslu-
žili, deloma pa, da bi kaj priberačili. Drugi posestniki si bodo pomagali s 
kreditom ali pa bodo terjali po zemljiško odvezni poti svoj delež gozda in v 
njem zaznamovali merkantilni les za sečnjo ter s tem skušali začasno pokriti 
pomanjkanje živil.
Spričo tega pa se ne moremo izogniti dejstvu, da je do žetve še skorajda 
pol leta in da prebivalci že zdaj trpijo zaradi strašnega pomanjkanja in da 
bo stiska iz dneva v dan večja, v času pridelovanja, ko kmetje pri napornih 
poljskih opravilih nujno potrebujejo izdatnejšo prehrano, pa bo dosegla svoj 
vi šek. Zato je nujno potrebno, da si v bolj poseljenih krajih pomagajo z milo-
dari. Pomagajo naj še posebno najrevnejšim družinam iz teh krajev in jim v 
121 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga k št. 328, Operat XIII. Ortsgemeinde Oberseedorf (Občina 
Gorenje Jezero).
56 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
določenih časovnih obdobjih za preživetje razdeljujejo živila.
Sedaj naj bi bila tozadevna potreba seveda še večja, ker pomoči potrebni pač 
glede na znižane tabelarične podatke poizvedovanja izkazujejo 2099 mer-
nikov koruze, kar trenutno sicer predstavlja nekaj nad polovico same nor-
malne potrebe, vendar bi bila za omilitev pomanjkanja dejansko zaželena že 
kakršnakoli količina, da bi jo lahko razdelili vsaj med najrevnejše v občini in 
med vdove s številnimi otroki, ki ne morejo nič zaslužiti.«
122
Iz Globočnikovega poročila razbiramo, da najrevnejši iz vasi v postonjskem 
okraju, ki jih je prizadela toča, niso premogli niti koruzne moke za kuho koruz-
nega močnika. A vrnimo se k operatom za 22 občin loškega okraja. Omenil sem 
že, da so vsi operati na začetku (v glavi) navajali vzroke za slabo letino in stis-
ko ter posledično mizerijo in grozečo lakoto. Iz tabele 10 je razvidno, da so vse 
občine okraja že leta pogrešale dobro letino. V letu 1864 je te kraje prizadelo 
pogosto in preobilno deževje, pridelkom pa je škodovala tudi prezgodnja slana 
in ponekod hud mraz. Toča je prizanesla samo sedmim občinam. Medtem ko 
v občinah Dane, Sv. Trojica, Sv. Duh, Lipsenj, Otave, Podcerkev, Štrukljeva vas, 
Sv. Vid in Vrhnika pri Ložu ni povzročila večje škode, pa je toliko bolj klestila v 
občinah Velike Bloke (zlasti v krajih Pudob in Viševek), Kozarišče, Lož, Gorenje 
Jezero, Bločice, Radlek, kjer so morali zaradi znižanja davkov popisati precejšnjo 
škodo. V občinah Dane, Lož, Gorenje Jezero, Podcerkev so povzročala škodo 
tudi poplavljena polja in travniki, kar je deloma uničilo pridelke, onemogočilo 
košnjo in prispevalo k hudemu pomanjkanju sena. Še večjo nesrečo in stisko pa 
so povzročali požari. Bločice so v zadnjih devetih letih kar dvakrat pogorele, sredi 
julija 1864 pa so pogorele tudi vse stavbe in zaloge vaščanov Gorenjega Jezera.
Tabela 10: Vzroki za veliko bedo in stisko v občinah okraja Lož
Občina A B C Č D E
Stari trg • • •
Babno polje • • •
Dane • • • • •
Sv. Trojica • • • •
Sv. Duh • • • •
Velike Bloke • • •
Kozarišče • • • •
122 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 357 Poročilo c. kr. Okrajnega urada Postojna o stiski v tem okraju 
z dne 23. 2. 1865.
57 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Iga vas • • • •
Lož • • • • •
Lipsenj • • • •
Metulje • • •
Nova vas na Blokah • • •
Gorenje Jezero • • • • • •
Bločice • • • • •
Otave • • • •
Podcerkev • • • • •
Radlek • • • •
Ravne • • •
Štrukljeva vas • • • •
Studenec • • •
Sv. Vid • • • •
Vrhnika pri Ložu • • • •
Odstotek vzrokov 100 100 100 68,2 18,2 9,1
Pojasnila k tabeli:
A = Prekomerna moča (včasih pospremljena z mrazom) zaradi pogostega in preobilnega deževja v letu 1864, ki je imela 
za posledico slabo letino.
B = Prezgodnja slana v jeseni.
C = Že nekaj let ni bilo prave blagoslovljene (dobre) letine.
Č = Toča, ki pa je imela ponekod večji, drugje spet manjši pomen.
D = Preplavljanje polj in travnikov.
E = Požar.
GORENJE JEZERO – SKRAJNI PRIMER EKSISTENČNE KRIZE 
Ugotovili smo, da je bilo vreme glavni agens ponavljajočih območnih pojavov 
pomanjkanja in lakote. T edanji kmečki človek pa se je zelo bal tudi ognja. Požarna 
nevarnost je bila še posebej velika na podeželju, kjer so bile domačije še večinoma 
lesene in krite s slamo oziroma lesenimi skodlami. Čeprav so razna protipožarna 
navodila izdajali že od konca 18. stoletja naprej, so se kmetje še vedno oklepali 
tradicionalnih, požarno nevarnih načinov gradnje hiš in gospodarskih poslopij. 
Pozivi, da je vendarle treba kaj ukreniti za požarno varnost, so bili nekaj povsem 
običajnega tudi sredi 60. let 19. stoletja: 
»Če se hočemo učinkovito postaviti po robu požarni nevarnosti, si moramo 
po eni strani prizadevati, da prebivalci bolje kot doslej zaščitijo svoje hiše in 
jih v to prisiliti tudi z zakonom. Vse s skodlami krite strehe v strnjenih krajih, 
vsaj v mestih in trgih, se morajo odstraniti, dopus titi pa se sme samo opečnate 
58 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
strehe ali strešno kritino iz skrilavca oziroma dru gega po žar novarnostnega 
materiala.«
123
 
Ne gre spregledati, da je 
»veliko po mo či pri lajšanju gorja ob požarih« organizirala tudi Cerkev. Tudi 
duhovniki so pri poročali požarnovarnostno gradnjo, svarili pred kajenjem 
v hlevih in zavarovanje hiš. Poleg tega so župniki »med prvimi zbirali 
vsakovrstno pomoč za pogorelce v hrani, obleki in denarju«.
124
 
V eč desetletne izkušnje s preštevilnimi požari so torej pokazale, kako nevarne 
so strehe, krite z lesenimi skodlami ali s slamo. Požari so povzročali velikansko 
škodo. Če je hišo iz tega ali onega razloga doletela ognjena stihija, si je večinsko 
kmečko prebivalstvo znalo le malo pomagati. Tudi vse priprošnje zavetniku proti 
požaru sv. Florijanu niso kaj dosti pomagale.
125
Sredi julija 1864 je strahovit požar v pičlih dveh urah z izjemo nekaj hiš do 
tal upepelil vas Gorenje Jezero. Nesrečnikom je zgorelo skorajda vse. Iz poročila 
cenilcev škode z dne 21. julija 1864 je razvidno, da je bila večina hiš krita s slamo 
in brez varnih dimnikov, pri tamkajšnjih ljudeh pa so bili namesto zidanih še 
posebej priljubljeni oboki iz malte pomešane s slamo, ki, kot je zapisala komisija, 
»po napačnem prepričanju ljudi manj stanejo in so tudi močnejši kot oboki iz 
opeke«.
126
 Zato ni čudno, da je ogenj uničil praktično vse, kmetu Mateju T eliču med 
drugim tudi 400 snopov (požarno nevarne) slame za strešno kritino (400 Bund 
Schabstroh). Komisija je ugotavljala škodo in izdelala poseben tabelarični zapisnik 
ter izračunala obseg stiske vsakega posameznega posestnika. Popisali so ime in 
osebni stan pogorelca, člane gospodinjstva, hišno številko in velikost hube, opisali 
pogorišče (kaj je pogorelo in kaj ostalo od hiše, hleva, svinjaka, mlatišča, kašče, 
kozolca, čebelnjaka, hišne opreme, poljskega orodja, živil, obleke, krme) in navedli 
vrednost škode. Od 24 hiš jih je ogenj uničil 21 in samo dve sta bili zavarovani proti 
požaru pri Notranjeavstrijski vzajemni zavarovalnici. Zavarovanje se je kmetoma 
Andreju Steržaju in Mihaelu Janežiču obrestovalo, drugi nesrečniki pa so ostali 
brez vsega.
127
 Škoda je bila skupaj ocenjena na 18.051 goldinarjev.
128
123 Triglav. Zeitschrift für vaterländische Interessen, 9. 6. 1865.
124 Kebe, Loška dolina z Babnim poljem. II. del, str. 533, 534.
125 Prim. Hieng, Sv. Florijan, str. 14.
126 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, 2/P Poročilo prisotnih in podpisanih o požaru v Gorenjem Jezeru z 
dne 21. julija 1864.
127 Primer nazorno ilustrira, da čeprav so kmete prepričevali (tudi v Bleiweisovih Novicah), da naj 
zavarujejo hiše, ti zavarovalništvu ali niso zaupali ali pa zaradi uboštva dejansko niso zmogli plačati 
zavarovalnine.
128 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, priloga Tabelarični protokol (cenitev škode ob požaru v Gorenjem 
Jezeru) k št. 2/P .
59 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Tabela 11: Rekapitulacija ocenjene škode zaradi požara v vasi Gorenje Jezero 15. julija 1865
Zap. št. Ime in osebni stan 
Pogorelca
Hišna št. Velikost hube Cenilna vrednost škode
1 JENC Andrej 1 1/4 948 gld
2 KOTNIK Jožef 2 1/2 1013 gld 50 kr
3 ŠKERBEC Jožef 3 1/2 1273 gld
4 MAVKO Jakob 4 1/2 990 gld 50 kr
5 MARTINČIČ Janez 5 1/2 100 gld
6 MARTINČIČ Janez 6 Poddružnik 
(Hofstatt)
/
7 KOTNIK Jakob 7 1/4 744 gld
8 MELC Mihael 8 1/2 /
9 STERŽAJ Andrej 9 1/4 666 gld
10 GERL Janez 10 1/4 265 gld
11 ULE Helena 11 1/2 250 gld
12 MELC Jakob 12 1/2 477 gld
13 MELC Janez 13 1/4 1054 gld 50 kr
14 MARTINČIČ Franc 14 1/4 985 gld
15 JANEŽIČ Mihael 15 1/2 978 gld
16 TELIČ Jakob 16 1/2 1273 gld
17 KRAJC Jakob 17 5/12 1162 gld 50 kr
18 TRUDEN Andrej 18 1/2 1237 gld
19 Cerkovnikova hiša 19 Poddružnik 
(Hofstatt)
/
20 MRAMOR Luka 20 5/12 815 gld
21 GERL Jožef 21 1/4 843 gld
22 KOTNIK Janez 22 5/12 865 gld
23 TELIČ Matej 23 1/2 1080 gld
24 ULE Jernej 24 1/2 1067 gld
Skupaj: 9 celih 
hub 
Končna vsota
18.051 gld
Zdi se, da se je prebivalcev Gorenjega Jezera v letu 1864 še kako držalo reklo, 
da »nesreča nesrečo podi«.
129
 V prvih sedmih dneh avgusta jih je namreč obiskala 
še toča, ki je splošno mizerijo še povečala. 
129 Novice, 10. 8. 1864.
60 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
»Skromno količino žita, ki je zaradi slabega vremena zorelo na poljih vaščanov 
Gorenjega Jezera, je v noči z 2. na 3. avgust 1864 oklestilo silovito neurje s točo. 
Tisto, kar je vaščanom še preostalo, pa je 7. avgusta povsem opustošilo drugo 
neurje s točo.«
130
 
Dragotin Hojkar je v Novicah poročal: »Še celó požeto žito je vničeno, ker je 
zavoljo pomanjkanja poslopij moralo na polji ostati.«
131
 
Jeseni je nato veliko škode povzročila še prezgodnja slana. Okrajni predstojnik 
Ogrinc je konec decembra 1864 poročal v Ljubljano, da so usmiljenja vredni 
»Jezerci« zaradi toče in slane utrpeli še dodatno škodo v višini najmanj 5000 
goldinarjev. Da bi bila mera polna, pa ravno to leto 
»zaradi nenehnih nalivov ni presahnilo tudi Cerkniško jezero, kjer se nahajajo 
travniki vaščanov Gorenjega Jezera. Zaradi tega so ti izgubili tudi velik del 
njihove krme, tisto malo, kar je je preostalo na nepoplavljenih mestih, pa so 
morali pogorelci nepokrito pustiti na prostem, kjer so brez strehe nad glavo 
tudi sami životarili. Zaradi tega so še enkrat utrpeli škodo v višini najmanj 
2000 goldinarjev.«
132
 
Anton Ogrinc je ocenil, da je celotna nastala škoda v letu 1864 znašala 25.051 
gol dinarjev. Čeprav je takoj po požaru zaprosil c. kr. deželno vlado v Ljub  ljani »za 
dovoljenje in pobudo za splošno nabirko za pomoč pogorelcem v de želi Kranj-
ski«,
133
 ki jo je ta nato odobrila v vsej deželi Kranjski in za pomoč pri njeni izvedbi 
zaprosila knezoškofijski ordinariat v Ljubljani ter kranjske okraj ne urade, pa na-
biranje milodarnih prispevkov ni bilo ravno uspešno. Po tej poti se je namreč do 
27. decembra 1864 glede na statistiko
134
 in s prištevkom milodarnega prispevka 
njegovega c. kr. apostolskega veličanstva v višini 100 goldinarjev nabralo skupaj 
samo 214 gld. in 98 kr., s tem denarjem pa bi lahko »le malo pomagali samo enemu 
samemu nesrečniku, če bi mu namenili to vsoto«. Predstojnik Ogrinc je še dodal: 
»Zdi se, da je s tem nabirka zaključena, saj ni več nikakršnega dotoka pomoči v 
denarju.«
135
130 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 3272 Poročilo okrajnega urada Lož deželnemu predsedstvu z dne 
27. decembra 1864.
131 Novice, 10. 8. 1864.
132 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 3272 Poročilo okrajnega urada Lož deželnemu predsedstvu z dne 
27. decembra 1864.
133 Prav tam.
134 V celotni kronovini Kranjski so poleg velikodušnega prispevka cesarja Franca Jožefa (100 gld.) uspeli 
zbrati samo še 114 gld. 98 kr. Iz »izkaza o doslej prispelih milodarih za uboge pogorelce« je razvidno, 
da so z izjemo ljubljanskega mestnega magistrata od 31 političnih okrajev pomoč v denarju prispevali 
le še trije okraji kronovine Kranjske, in sicer Vrhnika 16 gld. 60 kr., Brdo pri Podpeči 3 gld. 20 kr. in 
Kamnik 4 gld., vsi skupaj torej 23 gld. 80. kr. Ostali so po svoji moči prispevali kakšen goldinar ali po 
par krajcarjev. Gl. SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Seznam prispevkov v podporo pogorelcem, ki so 
do 27. dec. 1864 prispeli na okrajni urad Lož. Priloga k poročilu št. 3272.
135 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 3272 Poročilo okrajnega urada Lož deželnemu predsedstvu z dne 
27. decembra 1864.
61 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Okrajni predstojnik je bil upravičeno zaskrbljen nad ekstremno stisko, ki 
je pestila prebivalce Gorenjega Jezera, »ki so nemočno čakali v svojih barakam 
podobnih pogoriščih, da bi žalostno preživeli zimo«. Resignirano je ugotavljal, 
da »kot se zdi, v svoji hudi stiski lahko zaman računajo na pomoč sočloveka« in 
v maniri pokornega uradnika pristavil: 
»Visoko c. kr. deželno predsedstvo naj blagovoli spregledati mojo vsiljivost, 
ki sem jo glede na svojo naravo spravil na papir, saj mi ta ne da miru, ko 
vidim okrog sebe nesrečnike. Če bi mogel, Bog to ve, bi jim, ne da bi vas 
nadlegoval, sam pomagal.«
136
 
Zaradi hudega pomanjkanja in grozeče lakote »Jezercev« Anton Ogrinc 
končno ni videl drugega izhoda, kot da ponižno prosi za pomoč deželno oblast 
v Ljubljani:
»Da ti ljudje ne bi popolnoma propadli, naj c. kr. deželno predsedstvo ven-
darle blagovoli kaj ukreniti. Na eni strani naj terja pomoč iz deželnega 
sklada, na drugi strani pa naj ponovno pozove vse okrožne urade, vključno 
z ljubljanskim magistratom, naj čim prej s pomočjo občinskih predstojnikov 
skrbno izvedejo nabirko, morebiti tudi s pritegnitvijo občinskega svetnika, 
ki naj bi pobiral milodare od hiše do hiše. Knezoškofijski ordinariat pa naj 
pozove dušne pastirje, da naj v zvezi s tem s prižnic odločno nagovorijo ljud-
stvo. Kar zadeva naš okraj Lož, se tudi tu zbira pomoč za pogorelce, čeprav 
je celotni okraj v tekočem letu močno prizadela stiska zaradi slabe letine. 
Poleg nekaj denarnih prispevkov, župnik iz Starega trga je uspel zbrati okrog 
100 goldinarjev, se zbirajo vsakovrstni milodari v naturalijah, gospodarska in 
druga orodja, posodje, itd., ki so jih pogorelci izgubili v požaru. Vse to smo 
po svojih močeh razdelili med pogorelce, a vendarle je vse to pri enormni 
ško di preko 25 000 goldinarjev, ki se porazdeli samo med 20 pogorelcev, le 
skrajno majhna pomoč za prve dni stiske. Če bi bil okraj Lož premožen, kar 
pa ni, in se ne bi moral sam bojevati s stisko in pomanjkanjem, se ne bi bilo 
treba bati, da bi z nekaj denarja pokrili škodo nesrečnikov. A v danih raz-
merah je navkljub trudu nemogoče storiti kaj več.«
137
136 Prav tam.
137 Prav tam.
62 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
POMEMBEN PREMIK – KLIC NA POMOČ NOTRANJCEM  
Z VIŠJE INSTANCE
»Nadloge tarejo marsikateri kraj mile naše domovine; 
al groznejše ni nikjer revščine kakor je na Notranjskem, 
zlasti v senožeškem in ložkem okraji.«
138
Poleg težkih razmer v loškem okraju, s katerimi smo se pravkar seznanili, so 
konec decembra 1864 tudi iz senožeškega okraja poročali o skrajni revščini, ki naj 
bi zaradi že dolgo ne tako slabe letine žugala z lakoto.
139
 Oba predstojnika okrajnih 
uradov sta zato o kriznih razmerah obvestila deželno predsedstvo v Ljubljani in 
prosila za pomoč v najkrajšem možnem času. Deželno predsedstvo je na začetku 
januarja 1865 obema predstojnikoma naročilo, da vsak za svoj okraj izdelata operate 
o stanju v posameznih občinah, o katerih smo že pisali zgoraj. Potem ko so bili 
operati do konca januarja dokončani, sta jih oba okrajna urada skupaj s poročilom 
poslala v Ljubljano ter z njimi seznanila visoko c. kr. deželno predsedstvo.
O loškem okraju, ki je tema naše študije primera, je predstojnik Anton Ogrinc 
poleg splošne predstavitve ugotovljene stiske v okraju »poskrbel tudi za natančno 
in eksplicitno preiskavo o stanju stvari pri pogorelcih Gorenjega Jezera«.
140
 Še en-
krat spomnimo, da je skupaj s cenilci zbral in zabeležil podatke o primanjkljaju 
semen za spomladansko setev in o manku živil za čas od 1. februarja do žetve (na 
osebo je torej upošteval primanjkljaj za čas 180 dni), pri manku živinske krme pa 
za čas 90 dni (od 1. februarja do konca aprila). Poročal je, »da sta doslej zaradi 
pomanjkanja osnovnega gradbenega materiala ponovno pokriti s strešno opeko 
samo dve strehi zavarovanih pogorelcev, tri strehe so ponovno pokrite s slamo, ena, 
nezavarovana hiša, pa s strešno opeko«.
141
 Poleg pogorelcev, ki so se premraženi in 
ob hudem pomanjkanju skušali pretolči skozi zimo, je pomanjkanje krme prav tako 
trpela tudi živina. 
»Nekaj so jo bili zato prisiljeni prodati daleč pod ceno, nekaj pa jo bodo še 
morali prodati, da si bodo lahko z izkupičkom, če ne bo prišla nikakršna 
pomoč, pomagali, zgolj, da bi preživeli. Zaradi pomanjkanja semena, živine in 
gnoja spomladi ne bodo mogli obdelati njihova polja. V najboljšem primeru 
lahko zato pričakujejo le neznaten pridelek. In ker njihove hiše in gospodarska 
poslopja zaradi pomanjkanja vseh sredstev tekom leta še ne bodo ponovno 
138 Novice, 1. 3. 1865.
139 Novice, 28. 12. 1864.
140 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 87 Poročilo c. kr. okrajnega urada Lož z dne 7. februarja 1865 k št. 
2/P , ki zadeva stisko pogorelcev Gorenjega Jezera.
141 Prav tam.
63 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
zgrajene ali vsaj po pravljene, bodo dobesedno prišli na beraško palico in ne 
bodo več zmogli plačevati davkov, ki so jih doslej redno plačevali.«
142
Loški okrajni predstojnik je ocenil, da naj bi primanjkljaj semen znašal 187 
mernikov in eno šestnajstino, primanjkljaj živil 555 mernikov in štiri šestnajstine, 
skupaj torej 742 mernikov in pet šestnajstin. Manko živinske krme je ocenil na 
1673 funtov sena. Izračunal je, da če bo vsak mernik primanjkljaja žita in semen 
zaračunan v povprečju samo 1 gld 70 kr, stot sena pa samo 1 gld 10 kr, potem se za 
pokritje primanjkljaja semen in živil v denarju potrebuje 1261 gld 93 kr, za pokritje 
nakupa primanjkljaja živinske krme pa 1840 gld 30 kr. Skupaj torej 3102 gld 23 kr. 
Da pa bi pogorelci v tekočem letu spet lahko zaživeli v svojih bivališčih, bi morali 
škodo zaradi požara pokriti najmanj s tretjino celotne ocenjene škode, primakniti 
bi bilo potrebno vsaj 3000 goldinarjev, s katerimi bi pogorelci vsaj lahko začeli z 
ob no vo svojih stavb. Zaključil je: »Potemtakem se ocenjuje, da znaša minimalni 
zne sek za nujno potrebno pomoč ubogim prebivalcem Gorenjega Jezera 6102 gld 
23 kr.«
143
Okrajni predstojnik Ogrinc je na koncu poročila potarnal, da 
»nesrečni prebi valci Gorenjega Jezera, ki jih zaradi kalamitet preteklega leta 
pestita huda stis ka in velika beda, razen ukvarjanja s poljedelstvom in živinorejo, 
nimajo dru gih virov zaslužka in so zaradi tega pahnjeni v tako žalostno stanje, 
da se brez tuje pomoči ne bodo mogli spet postaviti na noge.«
144
Poročila in operati o eksistenčni stiski, ki so poleg okraja Lož slikali tudi pereče 
razmere v okrajih Senožeče in Postojna, so po njihovi skrbni preučitvi februarja 
1865 prepričali Nj. ekscelenco, državnega namestnika in deželnega predsednika 
barona Johanna von Schloissnigga (Janeza Nepomuka), da naj bi bile grozote 
lako te in posledično vsakovrstne usodne bolezni v prizadetih okrajih dejansko 
vse bliže in da naj bi splošna stiska dosegla že takšno alarmantno stopnjo, da je ni 
več mogoče omiliti z običajnimi lokalnimi sredstvi.
145
Splošna mizerija na Notranjskem je bila res velika in kruh so dejansko pre-
mogla samo še zelo redka gospodinjstva. Poslanec dr. Lovro T oman je celo ugota-
vljal, da tam ni grozil samo izbruh lakote, temveč da je ta ponekod dejansko bila 
prisotna. Na seji deželnega zbora je s kančkom pretiravanja celo izjavil: »Neki mož 
naj bi na Dunaju o teh krajih povedal, da je videl smrt malodane v živi podobi.«
146
142 Prav tam.
143 Prav tam. Spomnimo, da je celotna škoda znašala 25051 goldinarjev, z milodari za pogorelce pa so do 
konca decembra 1864 uspeli zbrati zgolj 214 gld 38 kr.
144 Prav tam.
145 Prim. Stenographischer Bericht der zweiten Sitzung des Landtages zu Laibach am 25. November 1865, 
Rechnenschaftsbericht des Landesausschusses, str. 12.
146 Stenographischer Bericht der vierten Sitzung des Landtages zu Laibach am 29. November 1865, str. 38.
64 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
Potem ko se je deželni predsednik von Schloissnigg prepričal, da ima lahko 
eksistenčna kriza na Notranjskem hude posledice, je objavil »topel poziv« prebi-
valcem domovine Kranjske za dobrodelne prispevke, namenjene sobratom No-
tranj cem v stiski, in hkrati imenoval tudi komite za pomoč v stiski.
147
 Poziv so 
obja vili vsi ljubljanski časopisi (Laibacher Zeitung,
148
 Triglav,
149
 Novice
150
), p o s l a li 
pa so ga tudi vsem okrajnim uradom, na ljubljanski mestni magistrat in kne zo-
škofijski ordinariat. Dobrotniki naj bi s svojimi milodari preprečili izbruh lakote 
in hkrati omogočili nakup manjkajočega semena za spomladansko setev, ki naj bi 
ga razdelili med pomoči potrebne majhne posestnike. Izpostavili so, da si 
»mali kmet, ki živi od žetve do žetve, ne more več pomagati, če mu povsem 
umanjka ena letina; ta pa bi morala umanjkati, če ne bi imele prizadete občine 
semena za setev. Če bi morale stotine oralov polj ostati neobdelanih, so na 
dlani tudi vse neizogibne žalostne posledice za kmetijstvo. Če pa zaradi lakote 
pride tudi do bolezni, je stiska še toliko večja in zaradi nje v končni fazi ne 
bi ostal nedotaknjen tudi deželni sklad, ki ga deloma zadevajo tudi stroški ob 
epidemijah.«
151
Da so na deželnem predsedstvu Kranjske natančno in ažurno preučili dospe-
la poročila in operate za okraja Lož in Senožeče, kaže tudi pismo cesarskega na-
mest nika barona von Schloissnigga državnemu ministru Josefu Lasserju von 
Zoll heimu, vodji oddelka za politično upravo na Dunaju, v katerem je Vašo eks-
ce lenco najponižnejše prosil za podporo nesrečnim Notranjcem iz državnega za-
kla da v višini 4000 goldinarjev. Deželni predsednik von Schloissnigg je v pismu 
ta kole opisal perečo stisko Notranjcev:
»Okraja Lož in Senožeče sta za poljedelstvo, zlasti za pridelovanje žitaric, manj 
primerna. Prvi zaradi njegovih neugodnih klimatskih razmer, drugi pa zaradi 
147 Prav tam.
148 Aufruf zu milden Beiträgen für die Nothleidenden in Inner–Krain. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 
25. 2. 1865. Poziv za pomoč postojnskemu okraju je izšel v: Laibacher Zeitung, 4. 3. 1865.
149 Aufruf zu milden Beiträgen für die Nothleidenden in Inner–Krain. Triglav, 28. 2. 1865. Aufruf (poziv 
za pomoč postojnskemu okraju) – Triglav, 7. 3. 1865.
150 Klic revežem na Notranjskem na pomoč. – Novice, 1. 3. 1865. Poziv za pomoč postojnskemu okraju 
je izšel teden kasneje: Dostavek h »Klicu na pomoč na Notranjskem«. Novice, 8. 3. 1865.
151 Stenographischer Bericht der vierten Sitzung des Landtages zu Laibach am 29. November 1865, str. 38. 
Oblasti so namreč v hrani videle zdravilo. Verjele so, da se z izboljšanjem prehrane revnih poveča 
njihova naravna odpornost (in tudi delovna storilnost). Zavedale so se, da revni sloji prebivalstva 
zaradi lakote in bede prvi zbolevajo in umirajo. Ob epidemijah in drugih nesrečah, ki sta jih 
spremljala pomanjkanje in lakota, je tudi deželno predsedstvo na Kranjskem nalagalo okrajnim 
oblastem, da morajo za prehrano najrevnejših poskrbeti ljudje, ki so najbolj seznanjeni z lokalnimi 
potrebami, torej okrajna administracija s pomočjo občinskih oblasti, duhovnikov in zdravnikov. Pri 
organizaciji priprave in delitve krepkih govejih juh v času kolere 1855 so bili pogosto najbolj aktivni 
duhovniki. Z organizacijo kuhe juh za uboge pa so imele lokalne oblasti navkljub navodilom zaradi 
nezadostnih sredstev marsikje težave. – Podrobneje: Keber, Hrana, ki zdravi, str. 5–13. O kakršni 
koli kuhi juh ob grozeči lakoti na Notranjskem 1865 nisem našel nobenih poročil, čeprav lahko 
domnevamo, da so se vsaj ponekod posluževali tudi te dobrodelne pomoči. 
65 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
njegovih kraških tal. Primanjkljaj žitaric je tako opazen celo v najboljših letih. 
Večidel siromašno prebivalstvo nekaj dodatno zasluži v trgo vini z lesom in 
deloma z živinorejo, drugi viri zaslužka pa jim, še posebno po odprtju železniške 
proge od Ljubljane do Trsta in s tem povezanim pro padom prevozništva 
blaga, niso več na razpolago. Zato je razumljivo, da vsa ka izjalovljena žetev 
prebivalstvo teh revnih okrajev pospremi z najbolj žalostnimi posledicami.
Poletje in jesen preteklega leta z neprestanimi nalivi sta bili za uspevanje polj-
ščin vseh vrst zelo neugodni. Žitarice nikakor niso uspevale in žetev je kme-
tom komaj povrnila seme, ki so ga posejali. Krompir, prevladujoče živilo teh 
krajev, je zaradi mokrote začel gniti in se kvariti, zato so ga morali kmetje 
stalno prebirati, da bi rešili, kar se da. Travniki so bili poplavljeni in trava je 
zgnila ali je bila tako blatna, da je bila povsem neuporabna za krmo.   
T oda ta katastrofa še ni bila dovolj huda. Ponavljajoča neurja s točo so popol-
noma uničila še tisto malo poljščin, ki jih ni pogubila že vlaga. V Gorenjem 
Jezeru je bil še požar, ki je odvzel prebivalcem njihova bivališča in vse njihovo 
imetje.
Prebivalstvo okrajev Lož in Senožeče je že sedaj izpostavljeno velikemu po-
manj kanju, ker je, če ne povsem, pa vsaj v veliki meri porabilo še tisto ma lo 
žita, ki ga je pridelalo. Prebivalci so tako odvisni zgolj od krompirja in repe oz. 
kakšnih drugih korenovk, kot sta npr. korenje in pesa, katerih zaloge pa bodo 
sicer komajda pokrile potrebe še za nekaj tednov. Če odmislimo trenutno 
odrekanje, ki mu je podvrženo prebivalstvo, so izgledi za bodočnost nadvse 
žalostni. S širjenjem in stopnjevanjem bede se je bati predvsem izbruha 
bolezni, zlasti t. i. tifusa zaradi lakote (Hungertyphus).
152
 Upravičeno smo 
lahko zaskrbljeni, če se lahko kmetje samo zaradi preživetja odrečejo živini, 
ki je nepogrešljiva pri gospodarjenju. Odločno moramo tudi predpostavljati, 
če ne bodo doslej še nedotaknjenega semena porabili za prehrano. Slednji 
dve okoliščini je treba še posebej upoštevati, saj bo že ob sedaj vladajoči stiski 
ta vztrajno naraščala in hromila nadaljnje gospodarjenje kot tudi davčno 
zmožnost posestnikov.« 
153
152 Z naraščajočim pomanjkanjem hranilnih snovi naj bi bil bolj občutljiv tudi želodec, posledica 
stradanja pa naj bi bili močen glavobol, delirij in besnilo, omedlevice, krči. Končno naj bi bila posledica 
stradanja strašna smrt. Medicina s sredine 19. stoletja je tifus zaradi lakote razlagala kot »obliko 
nenehne vročine, ki jo povzroča součinkovanje bede, uživanja nezdravih živil in pijač, pomanjkljive 
higiene in utesnjenega sobivanja več oseb in naj bi bila pogosto skorajda domača med revnim 
kmečkim prebivalstvom na Irskem, poleg tega (tako je pač razlagal Brockhausov Conversations-
Lexikon iz leta 1853) pa je včasih ta bolezen prisotna tudi med drugimi revnimi prebivalci, npr. v 
zadnjem času zelo močno med šlezijskimi tkalci.« – Brădiceanu-Persem, Der Hunger in der Literatur, 
str. 312, 313.
153 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 325/p Pismo deželnega predsednika (sestavil referent Anton 
Aleksander grof von Auersperg) državnemu ministru, Ljubljana 18. 2. 1865.
66 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
Baron von Schloissnigg je po tem splošnem orisu prešel k prikazu stiske v 
posameznih okrajih. Za okraj Lož je navajal:
»Glede na operate preiskave, ki naj bi služili kot podlaga pri razdeljevanju 
denarne podpore, je bilo konec januarja 1865 v okraju Lož za skupno število 
5804 ubožnih in pomoči potrebnih prebivalcev na voljo 1170 vaganov (Metzen 
= 61,48 litra) žita vseh vrst, 901 vaganov stročnic in 1238 vaganov gomoljnic. O 
tega odpade za setev in pripravo polj v prihajajoči pomladi polovica omenje nih 
vrst žita in poljščin. Ker je za pokritje življenjskih potreb količinsko potreb-
no dati na razpolago 885 vaganov žita, 450 vaganov stročnic in 619 vaga nov 
gomoljnic, je seveda očitno, da omenjene količine ne morejo zadoščati.«
154
 
Cesarski namestnik von Schloissnigg seveda ni pozabil omeniti hudega 
požara v Gorenjem Jezeru, ki je »požrl vse zaloge in imetje« pogorelcev. Poročal 
je o zgoraj omenjeni škodi v skupni višini 25.051 goldinarjev, ki so jo »Jezercem« 
povzročili še drugi elementarni dogodki.
155
V ponižnem pričakovanju, da bo njegova prošnja za pomoč uslišana, je pismo 
zaključil takole:
»Iz te predstavitve lahko Vaša ekscelenca razbere, da so moje skrbi v zvezi z 
izbruhom lakote v obeh okrajih Lož in Senožeče povsem utemeljene, moja 
skrb pa je še močnejša ob upoštevanju, da prebivalci niso zmožni z zaslužkom 
ali siceršnjimi lastnimi sredstvi preprečiti nastanka omenjene kalamitete. V 
teh okoliščinah si dovoljujem, ker je pomoč in podpora teh ljudi v stiski nujna, 
nimam pa za to na razpolago nobenih sredstev, da prosim Vašo ekscelenco, 
da izposluje milostno podporo iz državnega zaklada, ker z ozirom na hudo 
revščino in na dolžino mučnega časa, v katerem se bo prizadeto prebivalstvo 
moralo bojevati z vsemi mukami bede in lakote, dobljeni milodari, zbrani z 
začeto nabirko, za ljudi v stiski ne bodo zadostovali, da bi ublažili njihovo 
težko usodo. Zato najponižneje prosim Vašo ekscelenco, da podpre moje 
pisanje in da izposluje iz državnega zaklada podporo v višini 4000 goldinarjev.
V primeru najmilostlivejše odobritve te vsote za podpore si bom vneto 
prizadeval, da bom po temeljitem preudarku vseh okoliščin in s pomočjo 
komisij za stisko, ki se bodo ustanovile, podporo naklonil samo tistim, ki po-
tre bujejo hrano za preživetje, torej to vsoto za pomoč bom porabil zlasti za 
nakup živil in manjkajočih žitnih semen.«
156
154 Prav tam. Preračunano v litre gre torej za 1170 vaganov = 71.931,6 l žita; 901 vaganov = 55.393,48 
l stročnic; 1238 vaganov = 76.112, 24 l gomoljnic. Za pokritje življenjskih potreb: 885 vaganov = 
54.409,8 l žita; 450 vaganov = 27.666 l stročnic in 619 vaganov = 38.056,12 l gomoljnic. 
155 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 325/p Pismo deželnega predsednika (sestavil referent Anton 
Aleksander grof von Auersperg) državnemu ministru, Ljubljana 18. 2. 1865.
156 Prav tam.
67 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
C. kr. deželni poglavar Janez baron von Schloissnigg je imel na Kranjskem 
velik ugled in vpliv. Zato je bil bolj kompetenten tudi njegov »Klic revežem na 
Notranjskem na pomoč«. Njegov poziv k milosrčnosti je imel torej večjo težo 
in z njim je kot avtoriteta dosegel večjo odzivnost darovalcev. Kot rečeno, so ga 
objavili vsi trije ljubljanski časopisi, državni namestnik von Schloissnigg pa je 
izrecno zahteval, da se seznami tistih, ki so prispevali milodare za Notranjce, tudi 
javno objavljajo v časopisju.
157
 
Denar se je glede na časopisna poročila zbiral tudi na bésedah, ki so jih 
prirejale čitalnice, nekaj se ga je tradicionalno zbralo z gledališkimi predstavami, 
koncerti in drugimi družabnimi prireditvami.
158
 Med pomembnejšimi darovalci 
za Notranjce v stiski naj omenim ljubljanski magistrat, ki je prispeval 500 gol-
dinarjev,
159
 deželni odbor, ki je prispeval 1000 goldinarjev, s pridržkom, da se 
znesek porabi izključno za nakup žitnih semen za bližajočo spomladansko se-
tev,
160
 in deželni fond za poljedelstvo, ki je primaknil 500 goldinarjev.
161
 Še naj bolj 
ra dodarno pa je odprla mošnjo cesarska hiša. Cesar Franc Jožef je za No tranj ce 
prispeval 4000, cesarica Karolina Avgusta 1000, nadvojvoda Franc Karel 2000 
in nadvojvoda Albrecht 200 goldinarjev. Do 18. junija 1865 se je skupaj z ome-
njenimi prispevki dvora tako nabralo 17.675 goldinarjev.
V Ljubljani so pričakovali tudi pomoč iz državne blagajne, a zaman. Baron 
von Schloissnigg je že 28. februarja 1865 z Dunaja prejel pismo, v katerem ga 
je minister Lasser von Zollheim seznanil, da dodelitev teh sredstev ne pride v 
poštev, »ker je stiska lokalna in takšni izdatki niso predvideni v državnem finan-
čnem načrtu«. Njegovi Ekscelenci von Schloissniggu je zgolj priporočil, »da za 
pomoč proti grozeči stiski deluje v lastnem delokrogu, če bo treba sporazumno 
z deželnim odborom, s skrbno uporabo vseh lokalnih in provincialnih sredstev, 
kot tudi z vzpodbujanjem dobrodelnosti za uboge Notranjce.«
162
Razdeljevanje prispelih milodarov je kasneje potekalo preko s strani deželnega 
predsednika posebej ustanovljene komisije za stisko,
163
 v prizadetih okrajih pa 
157 Sezname z naslovom Milodari za siromake Notranjce so od 8. marca do 17. maja 1865 objavljale tudi 
Bleiweisove Novice, 57 darovalcev pa je skupaj zbralo 597 gld 90 kr in 2 cesarska cekina ter 2 zlata 
(zlatnika) po 5 frankov. Gl. sezname v: Novice, 8. 3.; 15. 3.; 22. 3.; 29. 3.; 12. 4.; 26. 4.; 10. 5. in 17. 5. 
1865.
158 Na primer v Novicah, 1. 3.; 15. 3.; 22. 3.; 29. 3.; 12. 4.; 19. 4. 1865, itd.
159 Novice, 8. 3. 1865.
160 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 568/P , 11. 3. 1865.
161 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 568/P , Deželni odbor za Kranjsko – Nota št. 785 z dne 11. 3. 1865; 
Ad Nr. 652/P II. pola, 27. 3. 1865.
162 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 481/P Odgovor z Dunaja z dne 28. 2. 1865.
163 Poleg c. kr. deželnega poglavarja barona von Schloissnigga so bili njeni člani še gospod c. kr. svetnik 
državnega namestništva pl. Pavics, gospod c. kr. deželni svetnik Josef Roth, gospod deželni odbornik 
dr. Janez Bleiweis in gospod c. kr. notar dr. Jožef Orel kot predstavnik c. kr. Kranjske kmetijske 
družbe, pomemben povezovalni »element« pa je bil referent deželnega predsedstva grof Aleksander 
von Auersperg. Gl. npr.: SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 610/P , 16. 3. 1865: Z. 621/P , Nota št. 815 z 
dne 17. 3. 1865; Ad Z. 652, vabila na posvet komiteja za stisko z dne 23. 3. 1865.
68 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
preko tamkajšnjih komisij za stisko. Glavna naloga komisij, ki so jih sestavljali 
člani in zaupniki iz vrst dušnih pastirjev in v glavnem kmetov, ki so bili obenem 
občinski predstojniki ali pa svetniki, je bila, da po strogi in vestni preiskavi ter 
po temeljitem preudarku razdelijo prihajajočo podporo glede na okoliščine in 
razmere. Glavno načelo dajanja pomoči je bilo olajšanje položaja ljudi v stiski 
in preprečevanje še večje bede. Komisija pod vodstvom deželnega predsednika 
je obvestila predstojnike notranjskih okrajev, da se bodo pošiljke živil in semen 
kupile v Ljubljani, nato pa bodo opremljene s certifikatom c. kr. deželnega pred-
sedstva s pomočjo Južne železnice prepeljane do primerne postaje, kjer se bodo 
pretovorile za prevoz do končnih postaj.
164
Predstojnik Ogrinc je 27. februarja 1865 obvestil deželno predsedstvo v Ljub-
ljani, da je v okraju ustanovil šest komisij za stisko, in priložil spisek imenovanih 
članov in zaupnikov. Komisije naj bi si na terenu pomagale z izdelanimi operati, 
ob pošiljanju žita ali denarja pa naj bi vsakič določale količino, ki je namenjena 
posameznemu distriktu. Ogrinc je v pismu predsedstvu dodal, da bo vestno po-
skr bel za razdeljevanje pomoči in ga strogo nadzoroval.
165
 
Marca je stiska v okraju iz dneva v dan naraščala, zato je Anton Ogrinc pred-
sedstvo v Ljubljani opozarjal, da je pomoč več kot samo nujna. Opozarjal je tudi 
na bližanje spomladanske setve. Zavzel se je, da naj bi se načrtno razdeljevale 
samo večje količine pomoči in da naj bi bilo to razdeljevanje izvedeno največ 
dva krat do trikrat.
166
Referent deželnega predsedstva Anton Aleksander grof von Auersperg je ko-
nec marca za okrajne urade Lož, Senožeče, Postojna in Vipava (za kraj Podkraj, 
ki je pogorel 7. januarja 1865
167
) sestavil dopis, v katerem jih je v imenu deželnega 
predsedstva opozoril, da »mora deželno predsedstvo ugotoviti in poročati, 
kako velik je primanjkljaj semenja nasploh in še posebej ugotoviti, katere vrste 
semen, glede na v času spomladanske setve neugodne vremenske razmere, so 
najbolj potrebne in primerne.« Da bi vsem naštetim okrajnim uradom lahko 
pri skrbeli potrebna semena za spomladansko setev, ki naj bi jih nabavili iz pre-
jete denarne podpore, morajo ti »v najkrajšem času posredovati podatke, vse-
kakor s posvetovanjem z izvedenci, ki poznajo krajevne razmere in potrebe 
prebivalstva«.
168
 Grof von Auersperg je 4. aprila omenjenim uradom poslal še do-
dat no opozorilo, »da mora biti poročilo zanesljivo pripravljeno do 10. aprila«.
169
164 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 568/P Dopis direkciji c. kr. priv. Južne železnice z dne 14. 3. 1865.
165 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 568/P Poročilo c. kr. okrajnega urada Lož z dne 27. 2. 1865, ki mu 
je priložen spisek imenovanih članov in zaupnikov ustanovljenih komisij za stisko za 1. župnijo Stari 
trg; 2. za župnijo Bloke; 3. za župnijo Sv. Vid; 4. za lokalijo Sv. Trojica; 5. za lokalijo Babno polje in 6. 
za k lokaliji Grahovo v okraju Planina pripadajočemu kraju Bločice (občina Bločice). 
166 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 656/P Dopis na c. kr. deželno predsedstvo z dne 21. 3. 1865.
167 Poročila v: Laibacher Zeitung, 10. 1. 1865; Umni gospodar, 18. 1. 1865; Novice, 25. 1. 1865.
168 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 656/P Koncept dopisa za omenjene okraje (24. 3. 1865).
169 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, ex offo, ad Z. 656/P 4. 4. 1865.
69 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
Okrajni urad Lož je poročilo na visoko c. kr. deželno predsedstvo poslal na 
začetku aprila 1865.
170
 Predstojnik se je pri tem oprl na izsledke operatov o stiski 
in navajal: 
1. Pomanjkanje različnih semen je razvidno iz sumarija I., iz vsote v 3. preč-
ni rubriki: 10 mernikov in pol pšenice, 18 mernikov rži, 662 mernikov ječ-
mena, 1191 mernikov in pol ovsa, 292 mernikov in dve šestnajstini ajde, 45 
mernikov in tri šestnajstine prosa, 2 mernika in devet šestnajstin koruze, 
151 mernikov in četrtina fižola, 44 mernikov in petnajst šestnajstin boba, 36 
mernikov in ena šestnajstina graha, 10 mernikov in sedem šestnajstin leče in 
3410 mernikov in pol krompirja.
2. In prav tako v I. sumariju v 5. prečni rubriki se izkaže kot primanjkljaj živil 
26.945 mernikov in šest šestnajstin koruze, slednji pa se po opustitvi vseh tistih 
primanjkljajev živil, ki si jih lahko prebivalci okraja, ne da bi propadlo njihovo 
premoženje, priskrbijo iz lastnih sredstev, kar je razvidno iz količine v sumariju 
II. v peti prečni rubriki, ki je zmanjšana na 22.769 mernikov in štiri šestnajstine.
Okrajni predstojnik je opozoril, da se ugotovljeni primanjkljaj semen in ži-
vil doslej še ni mogel pokriti iz pravkar zbranih sredstev oziroma v bodoče tudi 
tistih, ki se bodo predvidoma še zbrala. Zavoljo tega naj bi bili ljudje v stiski 
soočeni še z eno hudo preizkušnjo. Na eni strani so »vsi tisti, ki so še v stanju, 
da se sami oskrbijo z živili in mankom semen, izpostavljeni tveganju, da bodo 
morali do naslednje žetve žrtvovati del ali celo večji del svojega imetja«. Na dru-
gi strani pa so posebej zabeleženi prebivalci okraja, ki si primanjkljaja živil in 
semen, kot je razvidno iz priloženega okrajnega sumarija z dne 3. aprila 1865, 
»zaradi svoje popolne revščine in posledičnega pomanjkanja kreditov pod nobe-
nim pogojem ne morejo priskrbeti«. Slednji si torej tako primanjkljaj semen 
kot primanjkljaj živil priskrbijo zgolj s tujo pomočjo. Omenjeni okrajni sumarij 
prikazuje naslednje številke: 
1. Pomanjkanje semen, ki ga lahko pokrijemo samo s tujo pomočjo: pšenica 6 
mernikov in osem šestnajstin, ječmen 553 mernikov in štiri šestnajstine, oves 
868 mernikov, ajda 235 mernikov in dve šestnajstini, proso 38 mernikov in 
ena šestnajstina, koruza 2 mernika in dve šestnajstini, fižol 131 mernikov in 
petnajst šestnajstin, bob 35 mernikov in dve šestnajstini, grah 27 mernikov in 
dve šestnajstini, leča 9 mernikov in pet šestnajstin in krompir 2617 mernikov 
in osem šestnajstin.
2. Pomanjkanje živil, ki ga lahko pokrijemo samo s tujo pomočjo, znaša 1140 
vaganov (70.087,2 litra) koruze.
170 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, N° 858, 784/P Poročilo okrajnega urada Lož z dne 3. 4. 1865 s prilogo 
Bezirks-Summarium (Okrajni sumarij).
70 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
Anton Ogrinc je v poročilu poudaril, da se ne glede na nenehne neugodne vre-
menske razmere s setvijo zelo mudi in »da bi razen rži morali neogibno saditi tudi 
semena drugih poljščin, če bi jih seveda imeli«.
171
 Obenem je potožil, 
»da se je v pomlad zavlekla in še traja ostra zima, kakršne ne pomnimo že 80 
let. V marcu, ko naj bi se razmočena zemlja že odmakala, je kar naprej snežilo 
in zapadlo je od 4 do 7 ali 8 čevljev (od 4 X 0,32 m = 1,28 m do 2,24 ali 2,56 
metra) snega. Zavoljo tega je bila nenehno onemogočena komunikacija, zaradi 
kraljevanja burje (Bora) pa kljub kidanju snega niso mogli sprostiti poti, saj je ta 
med kidanjem v trenutku nanosila še več snega. To je v okraju seveda bistveno 
poslabšalo situacijo ljudi v stiski, ki odslej ni naraščala samo intenzivno ampak 
tudi ekstenzivno, vtem ko je bila prebivalcem odvzeta kakršnakoli možnost, da bi 
kaj zaslužili. Potem ko bo ostra burja nehala briti, ljudje upajo, da se bodo razmere 
izboljšale in da bo prispela pomoč v živilih in semenih. Če iz zbranega denarja 
za podporo ne bi bilo mogoče priskrbeti manjkajočih semen, med katerimi igra 
najpomembnejšo vlogo krompir, bi zato namenjena polja ostala neobdelana in 
bi bila letina zato tudi toliko manjša. Če pa do preskrbe s semeni vendarle pride, 
naj c. kr. deželno predsedstvo blagovoli ukreniti vse potrebno, da bo to seme še 
dobro kalivo in da zaradi tukajšnje neprijazne klime izvira iz Gorenjske.«
172
V začetku aprila se je na Kranjskem mudila tudi Nj. ekscelenca, gospod višji 
konjušnik grof Karl grof Grünne, ki je bil odgovoren tudi za dvorno kobilarno 
v Lipici.
173
 Referent deželnega predsedstva grof von Auersperg je zato obvestil 
okrajna urada v Ložu in Senožečah, da ga v primeru, če bi želel obiskati tamkajšnji 
okraj, da bi lahko o razmerah stiske poročal cesarju, sprejmejo z najvišjim spošto-
vanjem, mu izčrpno poročajo o razmerah in ga seznanijo s podatki operatov. 
Referent je pripisal, da »hočejo priti gospod višji konjušnik v Postojno v petek, 7. 
aprila zvečer, ali vsaj v soboto, 8. aprila zjutraj«.
174
 
Višji konjušnik grof Grünne se je namreč v Postojni udeležil posveta za omilitev 
stiske v okrajih Postojna, Senožeče in Lož, ki ga je sklical deželni predsednik, Nj. 
ekscelenca gospod c. kr. cesarski namestnik baron von Schloissnigg. Udeležili so 
se ga tudi predstojniki omenjenih okrajev. Zapisnik posveta navaja: 
171 Prav tam.
172 Prav tam. Ogrinčeva opazka, da mora seme izvirati iz krajev s podobno klimo, izraža miselnost, da 
seme iz krajev z milim podnebjem v loškem okraju ne bi dobro uspevalo. Podobne dvome je v enem 
od poročil izrazil tudi postojnski okrajni predstojnik Anton Globočnik, ki je zaupal samo domačemu 
semenu. Z zbranim denarjem za pomoč ljudem v stiski »naj bi kupili žitno seme iz takšnih pokrajin, 
katerih prst je podobna tukajšnji«. – Gl. SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 357/P Poročilo okrajnega 
urada Postojna o stiski v tem okraju z dne 23. 2. 1865.
173 Višji konjušnik grof Grünne (1808–1875) je bil odgovoren za habitus, torej za telesne in duševne 
lastnosti dvora v javnosti. S tem je bil odgovoren tudi za dvorne kobilarne, jahalno šolo in hleve, 
vozni park in celotno javno delujoče osebje. – Die k.u.k. Oberststallmeister (1562–1883); Karl Grünne.
174 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 758/P Dopis za predstojnika okraja Senožeče in Lož z dne 4. 4. 1865.
71 Studen: Lakota na Notranjskem 1865
»Grof Grünne je na kratko seznanil cesarskega namestnika na Kranjskem, da 
naj bi bil za omilitev stiske zagotovljen najmilostnejši prispevek iz najvišjih 
krogov. Nj. Ekscelenca je želela, da bi sprejeli ukrepe za smotrno porazdelitev 
pomoči. Zbrani so z gospodom višjim konjušnikom izčrpno razpravljali o 
vseh pomembnih neprilikah. Gospodje okrajni predstojniki so predložili 
izkaze, iz katerih je razvidna približno ocenjena potreba po živilih, da bi pre-
prečili lakoto do naslednje žetve ali vsaj do trenutka, ko bi lahko ljudje v 
stiski kako drugače zaslužili za njihov nakup. Ocenjena je bila tudi potreba 
po semenih, ki so potrebna za obdelavo polj. Ti izkazi so dodani zapisniku 
in glede na finančni predračun izražajo v številkah, da se za živila potrebuje 
3543 gld., za semena 18.457 gld., skupaj torej 22.000 goldinarjev.
Med sredstvi, ki naj bi pokrila to potrebo, je c. kr. deželno predsedstvo do 7. 
aprila 1865 uspelo zbrati 7608 goldinarjev. T oda po odbitku 1600 gld., ki jih je 
že porabilo za pomoč Notranjcem, je preostalo še 6008 goldinarjev. Deželni 
predsednik je izrazil upanje, da naj bi z nadaljnjim zbiranjem milodarov za 
Notranjce v deželi zbrali še 1000 goldinarjev. Ob tem je Nj. ekscelenca višji 
konjušnik razkril, da je s strani cesarja in dvora na razpolago denarna pod-
pora, ki skupaj znaša 7200 goldinarjev. S tem je razpoložljiv znesek v celoti 
narasel na 14.208 goldinarjev.
Ker ta razpoložljiva vsota kaže primanjkljaj 7791 goldinarjev glede na pred-
stavljene potrebe in ker za zdaj ni na razpolago kakeršnakoli možnost, da bi 
pri dobili še kakšen pomenljivejši znesek denarja, je torej nujno, da se za po-
moč Notranjcem pač porabijo razpoložljiva sredstva, še posebej, da se priskrbi 
potrebna semena, da bi se končno lahko obdelala polja. Zato bi bili na eni 
strani potrebni pri predstavljenih potrebah določeni proporcionalni odbitki. 
Na drugi strani pa bi bilo dobro, da se razpoložljiva vsota kar najhitreje in 
smotrno razdeli med posamezne okraje.
Po ponovnem temeljitem preudarku vseh razmer in z ozirom na posamezne 
okraje, ki jim je že bila dana določena podpora, so se končno zedinili, da se 
da okraju Postojna 4000 goldinarjev, okraju Senožeče 4000 goldinarjev in 
okraju Lož 5400 goldinarjev.«
175
Višji konjušnik grof Grünne je prisotne razveselil še z novico, da je pravkar 
prejel telegram, v katerem »je ravnatelj c. kr. priv. Južne železnice Bontout pri volil 
v brezplačen transport tovora za pomoč Notranjcem«.
176
 S tem so seveda od pad li 
stroški tovornine. Gospodje okrajni predstojniki so se na koncu Nj. eksce lenci 
175 SI AS 16, konvolut : 24, t. e. 10, Z. 812/P Zapisnik o posvetu za omilitev stiske v okrajih Postojna, 
Senožeče in Lož v Postojni dne 8. 4. 1865.
176 Prav tam.
72 Lakote in pomanjkanje: slovenski primer
višjemu konjušniku v imenu svojih okrajev najspoštljivejše zahvalili za iz po-
slovano velikodušno podporo in tudi za njegovo človekoljubno osebno udeležbo 
pri ukrepih pomoči.
Posvet v Postojni predstavlja sklepno dejanje pri organiziranju pomoči No-
tranj cem v stiski s strani deželnega predsedstva. Po njem so z milodari uspeli 
zbrati še nekaj sredstev. Ob zahvali c. kr. državnega namestnika barona von 
Schloiss nigga za vse milodare za Notranjce, ki jo je 3. julija 1865 objavil Laibacher 
Zeitung, je objavljen tudi natančen izpisek izdatkov, iz katerega je, če opustimo 
podrobnosti, razvidno, da so: 
1. za nakup živil, t. j. 1100 vaganov (nemško Metzen = to je staroavstrijska votla 
mera, 1 vagan = 61,48 litra), torej 1100 vaganov koruze, 110 centov ali stotov 
(dunajski cent = 100 funtov = 56 kg), torej 110 centov moke, 75 vaganov 
fižola, 6 stotov soli in 4 stote in 14 funtov masti, porabili 3762 goldinarjev in 
65 krajcarjev; 
2. za nakup semen, torej za 775 vaganov ječmena, 968 vaganov ovsa, 735 vaga-
nov ajde, 303 vagane fižola, 11 vaganov prosa in 2300 centov semenskega 
krom pirja, porabili 11751 goldinarjev in 32 krajcarjev;
3. razdelili tudi 700 goldinarjev 59 krajcarjev in pol v gotovini.
Skupaj so torej porabili 16.214 goldinarjev 59 krajcarjev in pol in ostalo je 
1461 goldinarjev.
Iz tega ostanka so za okraja Lož in Senožeče za življenjske potrebe kupili še 
170 vaganov koruze v vrednosti 442 goldinarjev, tako da je na koncu ostalo 1019 
goldinarjev, ki naj bi bili, kot zaključuje poročilo c. kr. deželnega predsedstva za 
Kranjsko, »donosno investirani«.
177
 
177 Laibacher Zeitung, 3. 7. 1865.
73 Granda: Pomanjkanje ali do kdaj je moral biti kruh varovan v zaklenjeni shrambi pod skrbno varovanim ključem?
Stane Granda
POMANJKANJE ALI 
DO KDAJ JE MORAL 
BITI KRUH VAROVAN 
V ZAKLENJENI 
SHRAMBI 
POD SKRBNO 
VAROVANIM 
KLJUČEM?
V
prašanje prehrane oziroma vsakdanje preživetje je prva in nujna 
človekova potreba, ki zgodovinarje običajno zanima predvsem 
v času lakot in množičnih smrti. Pojavnost lakote in množičnih smrti je skozi vso 
zgodovino zelo odvisna »od razmerij moči in družbene neenakosti«.
178
 
178 Montanari, Lakota in izobilje, str. 7.