O b s e g : Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. — Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) — ZemljišČni davek za leto 1882. — Nenavadno mlecne krave. — Nekoliko besed o potni torbi gosp, prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice". (Konec.) — Slovansko slovstvo. — O novi vojaški postavi. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Zborovanje je vodil družbeni predsednik gospod Karol bar. Wurzbacb, navzočje bil častni ud družbe, prečastiti gospod deželni predsednik A. Winkler kot zastopnik vlade, ravno tako gospod deželni glavar grof Thurn; udov je bilo prišlo 45. Družbe načelnik gosp. baron Wurzbach prične zborovanje s tetn-le ogovorom : „Pozdravljaje Vas, prečastita gospoda, izrekam najprej zahvalo gospodu deželnemu predsedniku in gosp. deželnemu glavarju za prijaznost, da sta naš zbor počastila s svojo navzoČnostjo." Potem poprime besedo gospod deželni glavar grof Thurn in povdarja, da morata kmetijska družba in deželni odbor med sabo biti zmiraj v prijateljski zvezi, ker le tako se dá na noge pomagati deželi, ki, kar se kmetijstva tiče, ni ravno v dobrem stanu; izreka pa tudi nado, da bo deželna vlada v tem družbo krepko podpirala. Za njim se oglasi deželni predsednik gosp. Andr. Winkler in zahvalovaje se za pozdrav pravi : „Slavno ministerstvo poljedelstva se za kmetijstvo posebno briga, ker Avstrija je v prvi vrsti kmetovâlska država. Tudi kmetijstvo na Kranjskem ima vlada vedno pred očmi. zmiraj je krepko podpirala namene kmetijske družbe z izdatnimi podporami; toraj naj si bo družba svesta, da jo bo tudi nadalje v tem zadovoljno podpirala." Te besede je zbor čul z velikim veseljem. Na to naznani predsednik baron Wurzbach imena v tem letu umrlih odličnih udov. Ti so: Grof Andrej Hohenwart (oče našega poslanca), gosp. Edvard Schaffer, grajščak v Trebnjem, gosp. Jan. Ëngelthaler, posestnik, gosp. Anton Homač, posestnik v Gradacu ; vsi bodijo udom priporočeni v spomin. Zastopniki unanjih kmetijskih družeb so bili: Dr. Jan. Bleiweis vitez Trsteniški za družbe v Inomostu, Gradcu, Solnogradu, Celovcu, Opavi, Lvovu in Zagrebu ; žalibog, zavoljo bolezni ni mogel sam navzoč biti in ga je nadomestoval gosp. Brus. Pooblaščenec družeb: dunajské, linške, brnske, tržaške, roveredske in rovinjske je bil predsednik s.m. Zdaj naznani gosp. družbeni predsednik , da je o poroki cesarjevičevi 10. maja t. 1. centralni odbor svojo radostno udanost skazal po posebni adresi, ter vzklikne : ,,Naj Bog blagoslovi presvitlega cesarjeviča Rudolfa in njegovo pre8vitlo soprogo princesinjo Stefanijo ! " Ves zbor zakiiČe navdusen „živila" ! Predsednik nadaljuje: „Dne 20. januarija prihod- njega leta je stoletnica rajncega nadvojvode Ivana, šta-jarska kmetijska družba je sklenila obhajati ga slo- vesno. Leta Í815. je naša družba izvolila si ga s splošno navdušenostjo za najvišega pokrovitelja, on je to pokroviteljstvo blage volje sprejel, ostal družbi pokrovitelj do svoje smrti in večkrat počastil občne zbore njene s svojo navzoČnostjo. Kako blagonosno je deloval nadvojvoda za avstrijske dežele in posebno za Kranjsko, je obče znano; v Gradcu postavljeni mu spomin je stalna priča hvale, katero smo mu dolžni. Centralni odbor si bo prizadeval, da se tudi naša družba spodobno vdeleži svečanosti, ki se bo napravila v spomin temu vzvišenemu in obče ljubljenemu prijatelju ljudskemu." (Ďalje prihodnjic.) V severo-amerikanskih združenih državah se vlada večidel ni vtikala v to, kdo in kako izdeluje železnice in kanale, zato se pa tudi ni brigala za vožnino. Dotične družbe so vožnino poljubno visoko stavile , se ve da do naravne meje, katero stavi cena blaga in konku-renca. Kedar so čutila taka prometska društva, da je kmetovalec ali trgovec prisiljen, svoje blago nemudoma prepeljati dati in nima zato druge poti, zahtevale so najviše vožnine, na pr. se je plačalo s Chicage v Novi Jork od centa pšenice vožnine pet centov pšenice ; kjer ste pa dve železnici vštric, ali kanal vštric železnice, ali kedar je hotelo bogateje društvo bližnje, manj pre-možne zaďušiti, stavilo je vožnino skoraj na nič, se ve da z nado se pozneje zato odškodovati. Te razmere bile so poljedelstvu sila škodljive, in strašila je ta nevarnost tudi naseljence, ker jim pri teh okoliščinah najbogateja letina ni nič vrgla, temveč bogatila so samo železnieka ali brodarska društva. Te nevarnosti previsoke in negotove vožnine od- vrednik W. Jauke pri sloveči mlečni kr praviti, pričelo se je velikánsko bojevanje naseljencev „Schwarze Jetti zoper društva, katera so jim hotela pri vožnini poberati je tišti dan ves pridelek. Na ljudskih shodih in taborih shajalo se maja leta I je na tisoče naseljencev ter so tara odločno zahtevali ) 12 1 imenovan JurilJ 1863. leta m mleka nad 37 litrov eprič 866 v Reichenbacb i in ko > a se za stavo molzlo Je bil a je stavo varstva vlade po tej poti, da postavno stavi meje pre- mena, od katere se je tišti dan ■ H M H ■ B H ^^^B * B -W V H ^B ^B J fl B • n l n i pisana krava Amsterdamskega do nam nad 33 liti visokim vožninam ter jih nadzoruje ali pa ) kjer treba, mleka skrbi, da se z državno pomočjo napravijo nove železnice in novi kanali. To doseči v kratkem bilo je osnovanih 18.000 društev, katera so štela 21/2 milijona udov, in pomagalo je; nekatere države sklenile so napraviti sodišča z nalogom , da nadzorujejo visino vožnin in z dolžnostjo, oštro kaznovati društva, katera bi zahtevala više kot „pri m erne'1 vožnine. Tudi skupna vlada združenih držav pritrdila je uže tem načelom ter sebi pridržala nadzorstvo pri železni- segajo čez več držav. Odločilna v tej pravdi je bila sodba najvišega sodišča „Suprem Court" v Washingtonu, ki Zemljišni davek za leto 1882. ima znašati po državnem proračunu v razmeri k aavku za 1881. leto: Vi V • i s i v deželah : Gališki za..... 352.000 gold. u cah, katere avi f >) vica, društva z da gre postavodajstvu držav pra-značajem javnosti nadzorovati ter odlo-čevati primerno vožnino in hranino (Lagerzins). Med tem pa so si društva naseljencev tudi sama pomagala, vlade dale so na javne stroške napraviti mnogo kanalov, društva so si napravila ladij, brodarskih strojev in priprav in založnic za žito in drugo 50 brodarskih pod- Dolnje-Avstrijski za Gornje-Avstrijski Moravski za Primorski Bukovini >> » 237.000 200.000 lOo.OOO 87.000 37.000 u v u íí 17 Jíiže v deželah: Ceski skupaj 156X00 gold. i za 2,200.000 199.000 » in imela so leta 1879. uže 16 blago vzetij , 32 strojev za prekiadanje blaga (elevator) malnov in mnogo poslopij za shrambo žita , ter so leta 1878. Jovi po reki Mississippi na Nov-Orlean, v Liverpool na tem je bila vsemogočnost železniških društev vničena in vožnina je zeló zeló padla, kakor se kaže, v veliko nevarnost na lastnih ladijah pošdjala žito z Davenport a v Kranjski za..... Tirolski s Predarelsko za 132.400 Šleski za ..... . 77.000 Koroški za ..... 53.000 Soinograški za ... . 43.000 Dalmatinski za ... . 15.000 gold. íí V 11 11 11 11 Angleško. vsega skupaj manj za 2,719.400 gold. Po tem zgubi država prihodnje leto pri zemljišnem našega poljedelstva. dokaz silnega znižanja vožnine nekaj izgledov: ljišni davek Pri eni glavnih železnic, katera prevaža okoli tret- znižati. jine amerikanskega žita od zapadnih krajev k morju, to • T t t 1 • w B • è % mm Je davku 1 milijon in 563.400 gold. Te številke tedaj ka žejo natanko razmero v v ateri se ima za naprej zem posameznih deželah zvikšati oziroma na Novo Jorški centralni železnici, plaćati je bilo od 10 met. centov za i kilometer pota vožnine Slovstvene stvari. leta 1868. 1878. 3*4 kraje, v zlatu v pa 15 d Na glavnih poprečnih železnicah pa je znašala ta Nekoliko besed o potni torbi voznina : leta 1868. .. 1878. pa 2 9 kraje, v zlatu 1-2 .. íí V Se bollj pa je padla vožnina pri vožnji na ladijah oziroma po druzih žeieznicah. gosp. prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice64. (Konec.) Rekel sem s početka , da naj se beseda (in tako tudi besedna oblika), katere ne potrebujemo, katera bi Na 1470 kilometrov dolgi poti od Chicage do No- nam toraj bila vec na škodo K nego na korist, v slovar vega Jorka plačevalo sa je od 10 met. centov počivat dene. Tak miren počitek prisodil bi jaz sosebno leta 1871. v zlatu : leta 1878. v zlatu : obliki: Trébé ki J° po svedočbi potne torbe vožnine po jezeru in kanalu íí íí íí i íí in železnici 263 sami železnici 285 139 kr. 139 179 íí íí 40 173 govoré Podkrnci. Ali le škoda, da je uže ušla iz torbe 40 kr. ter pišejo nekateri: trebé, drugi: trbé ali trbej, še drugi 20 87 Tako nizkih vožnin Evropa ne pozna in íí yi začnó morebiti po Krellu pisati: trebi. tako nizka vožnina v prvi vrsti odpira pot amerikanskemu tej stvari sodim jaz iako. Velika Čina Slovencev govori lepoglasni : treba je pretežna ve- 1 ni 7 treba Je bilo treba bode žitu nam. (Dal. prih) brezpodmetnih rekih ali stavkih) ; tako imajo leksikografi Pohlin, Jarnik itd. ; tako se čita v vsem našem slovstvu. Beseda: treba pomeni v sta- molzlo 1844. mleka 23 litro Gospodarske novice. Nenavadno mlecne krave. Na grajščini Heinrichsberg blizo Magdeburg i roslovenščini po Mikl. negotium, tako tudi potreba in staroslovenščina rabi (v brezpodmetuih rekih) kakor kaže Miklošičev slovar poleg: trébé tudi: potreba jest i treba jest. Hrvatsko-srbsko narečie (v tem edino) ima se od do 14 ene ktobra ra 84 kra ieta od 15. oktob naleta kup 8476-43 litr brezosebni glagol: treba, trebalo je, trebatće, Poljaki in Cehiiojajo: trzeba, nie trzeba, trzeba bylo, bude. Kako bi po vsem tem mogli mi samo za trenotek podvojiti, i dajala je ledaj leto in dan poprek na dan nad Česa nam je držati se? Držati nam se Ie dosedanje Neki D ki .1® let 864. leta k Orlando mel menovano í v Lizingu poleg Cvitavska Liza", im oblike , ker jo od nekdaj imamo in poznamo , ker je lepša in drugim Slovanom bolje znana in ker oblika In vendar tedaj vsak dan nad 181/2 litrov i ui uuu v tAtnyj jjv Mtavorva junucb y i^uo» iu \4i u^uii UA^V^UV^J ^J mleka vsega skupaj 6792 litrov, sama na sebi je pač male cene in važnosti. Breslau se Je hočejo tudi obliko: treba kakor smo videli ne- kateri izpodriniti, idoč za nekim siepilom ali fantomom, , da mi Slovenci dobodemo jezik staroslověnskému drugimi: bez pobratima, bez vode, bez mira, bez ces trebe, bez uzroka, bez najpodobnejši, ako bi tudi nam samim imel zdeti se primerov » se predlogu obzira : za temi po tuj jezik , samo če bode različea od jezika drugih ob- sédé v večo podkrep 7 da n avaj a še nekaj pridevajo nekatere be- se zmi kolujočih nas Slovanov. ^ I J ti t\,£j\j , 11 1 | C U U ' slavni naš pesnik v sonetu: Ne bod'mo šalobarde! ko (nobene) plate, bez n i j e d n e koristi, bez greha nikakva (Ti a jezik ima uze na umu na pr bez sve šale, bez svake straže J bez izrazi, ijed Prekosili res bomo vse narode.) Cemu paČiti bez sumnj pravi : jezik, ki nam vendar more res ljub in mil biti ter srca išta, bez ništa ikakve, bez 7 jedne sumnje; tako tudi bez našega zivo poîastiti se samo v tej obliki, kakor nas ga nitiv be Miklošič v svoji velik taks (G 7 str. 512) nima ni enega takega primera Je mati učila'; y iz skih jezikov. Pomisliti je naposled Kako moremo zahtevati od naših uradnikov, da bi predlog brez uže sam dovoljno odreka se poprijeli slovenščine, ko jo vedno ter vedno preobli- bi bilo zopei i to kuj 7 da ter » kuj jezM emo 7 da oni ne vedó, imajo li pisati v jeziku, ali v podkrepo »nomijo pridevati prepogostoma kako ga tega ide na dan, i i ali slovenskem? Vidimo kakor najnovejši stadij hoče v jezici kaj podobnega pri drugih na- v V • scina tudi pač zeló ne opomo sama na sebi se sloven-gla s to sintaktično novino, ako ni pogrešna rodih? Ta fenomen je edin pri nas, ki smo v številu na dan spravljenih slovnic nadkrilili vsak drug narod na svetu (kar se oblik tiče, a ne, kar sintakse). Jedva (komaj) se slovenščini lice nekoliko ubriše Cigale Slovansko slovstvo. in ugladi 7 da je Člověku moči mirno ogledovati ga 7 ali * brez podobe govoree jedva se slovniške oblike ne „Gospodarski poučnih" imenuje se list, katerega . dne t. m. začel izdajati slavno« v Šibenik od kako ustanovitijo , da se jih čitatelj privadi ter začne nekoliko veselje uživati iz knjige, — uže pride zopet recimo vsak h pet let — „žvrkla" (gl. potno torbo) ne srečnega oblikarstva ter vse porazmeša in vnovič prej Bianchini Pr številk znani rodoljub gosp. sega mnogo izvrstne tvarine za kmetijstvo in tudi ilustracije. Kdor je hrvašči < e dosti )b pe zrnozen ornisli. in se z neznane o Mike na vrh spravi tako da si kak Neslo- gospodarstvom peča, naj si ta list po dvakrat na mesec, in stane za vse leto I z h a j gold. bo venec. to počenjanje opazujoc , lahko domisli, zakaj in * Liturgija ali sveti obredi pri vnanji službi božji. kako je nek do izmed slovenskih piscev mogel filologiji Za gimnazijalno, realno in sploh odrastlo mladost. Spisa zdeti vprav ime „jezikobrodje". Anton Lesar. To jako koristno in potrebno knjigo ali nekaj vendar vredno slov- rajncega prof. Antoaa Lesarja je Bambergova tiskarna stvo, naše znamenitejše pesnike morali bodemo periodno v drugem popravljenem natisu v prav lepi obliki na pretiskovati, da bodo vsak čas au jour . ker bi nam svitlo dala in s tem gotovo dobro vstregla slovenskemu ^ . « ^ « A « y. - • A A vil r^ ê • i . it • i v. i r% • Našo siromašno res ; sicer zastareli 7 ako navadimo; vsaka zastarela stvar pa je J Y UU1V llkl v^ VAJ J UV § J I.VV JL JL uvi LU — --------------- — -■ —' ---Q ^ ¥ w ~ w ^ • ^ f ^ O ^ ' ^ M ^ ^ ^ ^ se drugačnih oblik poprimemo in šolskemu svetu. Potrjena je tudi po vis. knezoškofijstvu uže sama na ljubljanskem. Dobiva se v Kleinmayr-Bambergovi knji sebi nekako smešna in nima več prvotne cene. Ali se garni ter pri drugih knjigotržcih po bodemo topili veselja, ko začujemo deklamovati lepo gold. a. v. * „Ljubljanski Zvonu je dokon ča l svoj prvi Ifctnik Prešernovo: „Kaj pa je tebe trbej bilo, dete ljubó, in prične z novim letom druzega. Izhaja po enkrat na dete lepo?"; ali ko vzamemo v roko kako zanimljivo mesec v jako obširnih zvezkih in okusni obliki ter Jurčičevo ali Stritarjevo povest, „kao što valja" izpre- prinaša poučno, lepoznansko in zabavno izvirno borilo taknjeno s tistimi trebé in ka in drugimi novinkami, iz pereš najbolj znanih novejših in starejših slovenskih ki morebiti še pridejo v modo. pisateljev , stane na leto gold. in se naroca v na- Dajmo enkrat slovo temu neplodnemu — kaj pra- rodni tiskarni" v Ljubljani. Priporoča se vzlasti izobra-vim neplodnemu? — temu naravnost škodljivemu obli- ženejšemu občinstvu slovenskemu Kakor se nam na-karjenju, ki ljudi bega in plaši in od slovenske knjige znanja, bo kmalu po novem letu jel prinašati mikavno naklonjena ji srca odvraća, odriva, odganja! Vsacega korespoadenco pokojnega g. dr. B le i we i sa z nekim 7 ka- poedinca sveta dolžnost bodi držati se gramatike koršno je većina vzpr jela. Toliko brez najmanjega, brez nobenega pristrastja za drugo nego za napredek slovenstva. Ad voćem brez nobenega pridodaj se še to-le : ako samo- odličnim pisateljem slovenskim. Bodi toraj toplo pri-poročen. Politične »tvari. Knjiga „Nauk slovenskim županom" začela je med predlog brez in dotični se na motim stavnik malo ne brezizimno vtikati nedoločen številnik: noben in novi postavi. noben in je našla uže tudi posnemovavca v „lyjuoij. ^cu uiugum pusiavaiui jc ™vUi> Zvonu". Da ne bi kdo mislil, da se drugače ni ne sme slancev sklenila tudi postavo, po kateri se imajo sedanje Ljublj. Med drugimi postavami je državna zbornica po- plBciti y m UCI 11C4LU OV^ IWj^Oí OIU V ^ilOUlUUI J7 1 U T VV> breznobêni" (kar je preveč, ni dobro niti lepo) in da nam se lepa slovenšcina preveč ne po- zato naj mui \* l^uT^m , »divu ovui Takó ne govorimo in takó doslej tudi nismo pisali. To tudi o tem povem določbe vojaške postave nekoliko spremeniti. Prenaredbe te so na eno stran nekoliko ostřejše, na drugo pa tudi kako sem našel da je. milejše. Ker ta stvar zadeva vse stanove našega pre- šamo bivalstva, bodi tu nekoliko vsaj površno obrisana. stoji Staroslovenščina tega tudi ne bode imela Miklošič v slovarji nikacega primera ne navaja 7 7 ker tem jah Pomorski v oj aki, to je vojaki na vojnih iadi- so meli zdaj po tri leta služiti, a potem biti ker se je predlog bez sprijemal sè samostavni- sedem let v reservi; to se je premenilo tako, da bodo kom v eno besedo, na pr. bestraha (brez straha), b e s- odslej služili po štiri leta, v reservi pa bodo po pet let. To je zavoljo tega potrebno , ker se v treh letih truda. Cehi in Poljaki nimajo navade tako pisati ter bi pri njih vprav zato, ker ni navadno, štelo se za po- težko izuri mornarski vojak v vsem, kar mu je na vojni ladiji treba znati; bolje pa bo tudi za nj zato, ker bo 1 • . • ft . . 1 ft 1 t « VV 1 « • Tu mi grešno. Poglejmo še hrvatsko-srbsko narečje. ide jako v prilog, kakor pravijo Hrvati, Daničičev ve- spolnivši službena leta lahko šel liki slovar jugoslavenske akademije znanosti, ki je uže dospel do besedice: Bez. Daničič, porabivši ogromno leto prihajati k vojaškim vajam. Znano je namreč po morji, cesar bi ne mogel, ako bi moral, kakor do zdaj, vsako drugo ~~ da 7 gradivo, navaja največ primerov z golim genitivom, med veči del pomorskih vojakov potem prestopi m kupčij skemu mornarstvu in se navadno po cela leta po morji ško 7 križem svetá vozi. Gotovo bo toraj vsak rajši po štiri nikdar. ne bo šel za dolgo in daleč od doma v boj pa leta skup služil, da bo le potem več duška imel. Druga dobrota bo ta. Če bo kateri ko --r---—"7--~ r ------ ' -----------------# 1 ■»»• ^^ "vr acwvi i , iw je iv Pri enoletnih prostovoljcih se popravi dosedanja vojakom potrjen in dobro izučen , svoji rodovini domá napaka, da se leta štejejo od 1. oktobra tistega leta, ko potreben, bo dobil odpust za ves čas, dokler ni vojske, bil je dotični bil 20 let star, ali pa V ce je prej vstopil , V'VA. ic U a UU IUU! d I UUUIll tv iCUll I-U oktobra nastopnega leta. To se je vkrenilo zato, ker sbodom Se celó, če bi se v tem od da bo moral hoditi k letnim va] am in kontrolnim ko sin služi ----------.^v«. - - -- I - . -----~ -----, ---- OUV/UV/liJ ^^ , ou » IVIU , om OIUA1 pri VO- 80 do zdaj nekateri taki prostovoljci odtezali se vstopu jakih, utegnilo pripetiti na njegovem domu kaj , zarad v vojaščino do 25. leta in so potem ostali čisto neiz- cesar bi moral on priti domů, na priliko smrt očeta ali urjeni. matere itd., dobi odpust za ves čas, dokler ni vojske. Zeló premenjena je postava o namestni (dopol- Koliko kmetiškim sinom bo to velika dobrota! nilni) r e s e r v i. to vrsto potrjenih dozdaj niso vo- jaško izurjevali, še celó k vojaškim cali. Ce je pa spravila se vojska na noge, so morali svojim oddelkom priti, Če so znali kaj ali nič. Odslej se bodo morali k tej vrsti vzeti brž po potrjenji osem tednov v orožii in vojaštvu uriti, potem pa bodo spu- Temu krátkému posnetku nove vojaške postave vajam jih niso kli- bodi pristavljena še opomba, da so zá njo glasovali tudi slovenski poslanci, judovsko nemška stranka pa ne. naši sčeni domů za vse čase mirú. Sitno bo to pač, pa ven- dar dobro. Ce je tak vojak, ki ni prav nič izučil se * pokliča 0 na vojsko , oc v uci^iiui uc u a uui uuou m "-"«v j»«* jyiiiMiJvv "»uli «v/ i-u 'i' ju pride do boja, se ne zna braniti in je o sedanjem voj- pada rimskega cesarstva podvoj se v naglici ne nauci dosti y in ce Mnogo vrstne novice Prebivalcev je na zemlji zdaj 1.455 000.000. Vsako leto jih priraste okoli 16 mil Število se je od Da so vse dežele skovanji čisto zgubljen, skoro bi rekel, naravnost smrti poslan. Tako pa bo vendar uže nekaj znal in vedel in lajše mu bo ravnati se po razmerah. tako gosto naljuol Ki kakor Angleška, Belgij > in mi se bilo Indij jih deset milijard. Po tej statistiki smo razvitka. Huje bo zadelo pa to y da bodo odslej k vojakom * jemali tudi četrti razred starosti Skušnje desetih a v tretjem razredu je za vo let so namreč pokazale, zemlji na početku Koliko je judov ? Po najnovejsi štatistiki je na milijonov in 824.240 judov. Razen Rusije y kjer milijon in 632.000, največ je judov v Avstriji, jaščiuo dobrih uže polovico manj. To prihaja menda in 8ic*r 1 milijon in 111.000, na Poljskem 780.000 od tega, ker morajo otroci predolgo v šolo hoditi. na G al i c i j i, tako Pa da ta de- to ni povsod, najslabše je v žela ne more dajati na njo spadajoČih vojakov sama, ampak se morajo drugje za njo nabirati. (V Galiciji je sila veliko judov, in teh je malokateri za vojaka.) Najbrže Nemškem 512.153, v Ameriki Ie 308.000 in na Španj- 8kem samo okoli 1000. * Nov otok je našel kapitán Meyer nemške ladije yy Phonix" pod 7° 48' južne širine in 83° 48' zabodne bo ta določba najhuje zadela Slovence da imajo najkrepkeje sinove za vojake. j ker Je znano dolžine , okoli 100 mil) na zahodu predgorja Aguja. f To je oštra stran postave, ki bo marsikoga bodla ; ■ ■ lp y h m a poglejmo tudi milo, dobrovoljno stran. Milejša je postava duhovenskemu stanu. Uže dijaki sedme in osme latinske šole, ki pri potrjenji iz- Otoka površina je okoli 50 čevljev nad morjem in oto kov obsežek znaša eno štirjasko miljo, Angleška vojna ladija ,,Kingfischer" je odplula proti onemu mestu, da se prepriča o resnici. * rekó da bodo šli po- y , «v, v dubovensko semenišče , ali ki kažejo sprejemni list v tako semenišče, dobé odpust za ves čas in kedar so v duhovne posvećeni , se zapišejo Evropsko vojno brodovje angleški spodnji zbor- nici je nedavno ugovarjal tajnik admiralitete trditvi ad- kjer mirala Egerton, da je britansko vojno brodovje najzad-nje na svetu, kar se tiče težkih kanonov. Potem je primed vojaške duhovnike, pa ostanejo v svojih službah, merjal britansko brodovje z druzimi. Po tem primer- so I\JU1 OV ^ prâV tCi CV\J j \J o UO LI LU IJ I\1 - KJL yj O L U U L V O JL V UJU01\«I ^ . » w - -- v * leta ali enoletni prostovoljci — se posvetijo duhoven- Italija 12 ladij z 91 težkimi kanoni, Necnčija 18 ladij tako Je s tistimi, ki dosluživši vojaška janju ima sedaj Avstrija 10 ladi s 110 težkimi kanoni, skemu stanu. In to je mila, lepa stran te postave vzlasti s 118 težkimi kanoni Rusija 29 ladij s 129 težkimi zdaj y ko je jelo duhovnov primanjkovati. Duhovenski kanoni, Francija ladi) s 356 težk mi kanoni in An- stan se nabira danje vojaške postave kmetič ni rnaral poslati svojega najvec s kmetov, a zavoljo stroge dose- gležka 98 ladij s 572 težkimi kanoni. sina v vise šole, boječ se y da bi mu ga voja kom ne in bi tako ne mogel postati duhovnik. Zdaj bo da bo pomanj- vzeli zarad tega brez skrbi in nadejati se je kanju duhovnov ta določba postave izdatno v okom prišla. Učiteljski pripravniki bodo tudi na boljem. Ce bodo namreč takrat, ko učiteljev primanjkuje, po- . če * Srbski časnikarji so imeli v Belemgradu shod, rtklenili to, da se morajo med drugim pri katerem so srbski krčmarji postavno zavezati, da bodo naročevali srbské časnike. Vsak krčm«r mora imeri vsaj po enega, gostilničarji in kavarnarji vsaj o pet srbđkih listov. Velike gostilne (hoteli) in véiike kavarne pa morajo imeti vse, kar jih izhaja v srbskem jeziku. Ce jim bo trjeni k vojakom iz zadnjih dveh razredov, bodo, prosijo, dobili odpust, k vajam pa kot učitelji hodili takrat, kedar nimajo šole, to je, o šolskih počitnicah. Za kmetijski stan ima nova postava dve olaj > obveljalo, prav ! Tudi pri nas bi morali gostje g03tilnic in kavarn potegniti se za slovenske in slovanské liste potem bi vsaj slovenski lajše izhajali iu iahko boljši bili. * Poraba papir ja na vsem svetu. Leta 1880. se je Gospodarji podedovanih kmetij/če sami tam bi- porabilo papirja v severnih amerikanskih državah 270.000 vajo in»jih obdelujejo ter če dohodek redi pet oseb, pa ton (tona ima 20 s anh centov), na Nemskem 203.000 ne, da bi bil štirikrat veči ko zá-nje, ne jemljo se več šavi. 7 v stalno vojaščino fUJćlbUlUU , marvec I« V IiailieSlUU ( UUpUlIlIIUU J «■'»«v/wu, v a auji <• « xhaoo.V LU ^íj.vyv/' oproščeni so tudi vojaških vaj in kontrolnih Španjskem íiO.OOO, v druzih deželah okoli 67.000 reservo i na Angleškem 180 0 0, na Francoskem 182.000, v Av-v namestno (dopolnilno) striji 97.000, v I aliji 50.00'na Ruskem 32.000, na ~ kar shodov, samo 7 Duuuuv, oamu osem tednov se urijo v orožji in vojaštvu, - x v^..- • —j -— r-r-j- ^^ potem so vsega prosti; le če bi prišla vojska, morajo v bijo Japonci, ki ga ne rabijo le za pisavo, temuč za ti- papirju pripada znasa okoli milijon ton V Aztj ». i najvec papirja ra 80Čer0 druzih namenov sk emu vojaško suknjo, pa se rabijo le za službe po mestih itd. sočero druzih namenov; japonoocl».u To je velika dobrota za vsacega kmetovalca , ker bo sploh prvo mesto na svetu , kar se tiče njegove različ lahko zmiraj doma; če bo pa uže moral prijeti za pu- nosti in trpežuosti. * Naj sodi na svetu so v pivovarni Barklay šilnic. 4. izdelovanji načrta za prošnjo y ki se ima Perkinsa v Londonu. Vsak teh velikanskih sodov drži poslati na državni zbor gledé novomeske železnice. 864.000 litrov. Veliki heidelberški sod drží 212.250 trov. Sodar Striegl na Dunaji je o. Posvetovanje o vrtu za sadjerejo, katerega bi kmetijska pravil leta 1878. za podružnica v najem vzela. Poroćilo gosp. denarni- parižko razstavo sod litrov. y ki dobil dařilo, ter drži 101.860 čarja o številu udov kmetijske podružnice in o denar- nici. dolčbi Naši dopisi letni zbor. casa, v katerem se ima sklicati občni nega Engeltalerja. Volitev novega odbornika mesto poko j - Šent-Jerneja 16. dec. Nemila smrt je začela Maribora 18. dec. Slovanska čitalnica v Mari- boru ima dne 26. decembra t. ob to je ) na Štefanovo y uri zvečer svoj redni letni občni zbor s sledečim PreČitanje zapisnika zadnjega ob- dnevnim redom : čnega zbora. 2. Nagovor predsednikov. taj niko vo. Poročilo blagajnikovo. dovalcev računov. predlogi. Volitev novega odbora. Poročilo Volitev pregle- Razni temu zboru vse častite ude vljudno vabi proti zimi hudo kositi med nami. Pobrala nam je ca Šega ljubega očeta dr. Jan. Bleiweisa viteza Trste-niškega, katerega povsod milujejo in za njim žalujejo. Nam ostane Brali smo tudi o veliki nesreči v ,,Ringteatru" na Dunaji, kjer je toliko ljudi po tako žalostni poti svoje življenje zgubilo. Zares, Čuditi se je, da na Dunaji so bili tako brez glave in niso Bog mu daj veselje v nebesih vživati ! nenadomestljiv, nepozabljiv. o db or. čuvaji spustili železnega zagrinjala dol, ali pa ene ali Rožne doline na Koroškem 14. nov. (Narodne za- deve.) Zadnji čas ste dobivali s Koroškega o narodnih reČeh le tužna porocila, zato hitim poslati Vam vsaj druge pipe z vodo odprli y da bila voda lahko ogenj pogasila. Kako strogo se od druzih ljudi zahteva iz-polnovanje dolžnosti, oni ljudje pa so tako brez glave delali in opravljali svoj posel; naj jih le pred sodnijo ali pred porotnike tirajo, da dobé zasluženo kazen oni, Brali smo tudi o smrti eno nekoliko bolj veselo novico o tem. Velika š e n t- jakobska občina (rojstna fara rajncega Janežiča) je y g0 to nesrećo učinili poslala deželnemu šolskemu svetu prošnjo za sloven- Valentina Bleiweisa iz Dunaja. Zares mnogo mr sko ljudsko šolo, v kateri naj bi se s četrtim letom počenši še nemščina učila ne zdaj pa kakor do ličev. — Tudi jaz Vam , drage ,,Novice" , naznanjam prezgodnjo smrt tukajšnjega gosp. Franceta Zagorca, y da je nemški jezik učni jezik, materinščina pa je fcj je danes zjutraj v Gospodu zaspal. Rajnki je bil popolnem v kot potisnena. — Ravno tako je šest obcin edirii sin bivšega deželnega poslanca gosp. Jožeta Za-boroveljskega okraja prosilo deželno vlado, da bi gorca jz Šent-Jerneja. Bil je tudi stotnik in ustanovi« pri davkariji v Boro vijah nastavila uradnikov sloven- telj tukajšnje požarne straže, kakor je bilo uže v „No- ščine zmožnih. Prosilce je neki trdna volja, da bodo vicah" čitati, izvrsten narodnjak in pospešitelj narodne s svojo prošnjo, če bo treba, šli do najviše oblasti. Tako stvari. Bodi mu zemljica lahka ! Bog daj, da bi se nad je prav! Le na noge brez strahu, vsaj tirjamo le svoje zvezdami veselil, kajti rad je pomagal tudi v cerkvi le svoje pravice. Ce nas je Slovencev na Koroškem dobro tret- jino se bo vendar na nas oziralo tudi ministerstvo večkrat lepe pesmi prepevati y posebno y kedar se je za Taaffejevo, o katerem pravijo, da je pravično Poma- 40 jet mrliČi pelo, ginljive mrtvaške pesmi. Star je bil še le -------_ --------- r— _„ J_ r-------- ----- 3vr ln neoženjen. jw r. —- gajmo si sami, potem nam bodo uže tudi drugi poma- nagl0 jetiko. Žalujejo za njim blagi stariši, sestre in Bolehal je za prsno vodenico in • • II • . • v • J • gali. Tukaj imamo tudi dve ustanovi za dve dekleti y da se učite ženskega kmetijstva (Meierei) , da morete potem deklice v tem podučevati. Spodobilo bi se , da eno dobi Slovenka, da bo potem mogla učiti slovenske učenke. znanci, poročen ? Bodi toraj vsem znancem srčno v molitev pri- Hudega na Dolenjskem. J. S. Pri občinski volitvi je Adlešič v Beli Kranjski 8. grudna. drage ,,Novice", tudi iz našega oddaljenega kraja tik Sprejmite. Hudem. bil za župana izvoljen Janez Miklavčič, za svetovalca pa Janez Strmole in Alojzij Pajk vsi posestniki na Kompolj kočevskega okraja. Pri občinski vo- hrvatske meje poročilo, da za preblagim očetom ne ža- j;tvi 20. novembra ie bil pri nas izvoljen Janez Ada 1 • • i « i • kf «#• m & 1 t • « J 1 ' ___ ^ . lujejo samo „Novice'1 niti njih čitatelji, ampak ves na- roden ljud. dan t. m. ob uri Adlešičah slovesná bila mič, za svetovalca pa Anton Mustar in Anton Brodnik y črna peta sv. maša za pri nas v V8i trije posestniki v Kompoljah. ranjcem y pri Kostela na Kočevskem. Dne 17. novembra je kateri je priprosto ljudstvo solze pretakalo po prebla- bila pri nas volitev srenjskega zastopa, izvoljeni so gem dr. Janezu Bleiweisu. večni mir in spomin! zima Žal nam za nj y a bodi mu y Jesen je bila slaba, kaže lepa sv. Miko se prav lepo obnaša. Bog daj , da bi posestnik Jože Kajfež iz Novega sela za župana drej Žagar iz Loga y se tudi sv. Stefan ! mu je prav nizka, liter po 12 kr. Tr. r -----■ y "" Duuua Vina smo srednje přidělali, cena \z Fare. An- , Jurij Delac iz Novega sela, Martin Butina in Matija Žagar iz Banjeloke, pa Miha Južnic Tudi ceni zdravje, hvala Gradaca pri Metliki. Bogu, do sada dobro ! *) živina je po Pri srenjski volitvi 17. novembra je bil izvoljen Matija Filak iz Gradaca za župana, Janez Marcin z Uranovič in Jaka Blut iz Kloštra pa za srenjska svetovalca. spodnje Idrije 17. dec. romarski cerkvi Matere Božje so Tudi v nasi fari dne decembra t. pri popoludne po je uri in Novomesto 19. dec. Pri odborovi seji kmetijske podružnice novomeške 14. t. m. bile so sledeče obrav- dne decembra ravno tako, ko ura odbila, zvonovi zapeli in pol ure zvonili. Kaj pa je zvonilo? ali so nam zvonovi kaj veselega ozna novali? od nas O, ne, ampak nekaj žalostnega, da sta se dva in da rečem, dva prav dobrodelna možaka za VU uao J 1U u«l I. WUULI ) U. f M J/1WT v*v/ vv, — ----- vselej od nas ločila in ju nikoli več nazaj ne bo. navne reci na dnevnem redu: 1. Poročilo gosp. Antona Dne 1. decembra popoludue ob štirih so naši zvonovi Ogulina 0 obcnem zboru c. k. kmetijske družbe 23. li- zapeli in nam oznanili da bodo truplo preblagorodnega stopada t. 1. 2. Poročilo gosp. načelnika kmetijske po- gogp. dr. Janeza viteza Bleiweisa v Ljubljani k podružnice o vdeležitvi pogreba dr. Jan. Bleiweisa viteza grebu nesli. Kot njegovi prijatelji nismo mogli pri Trsteniškega. Poročilo 0 ustanovitvi brezdimnih su- sprevodu pričujoči biti, smo pa doma v molitvi za rajn- Konec smo morali izpustiti, ker nam stvar ni jasna čega združeni bili. a kaj ne bili y ko so rajnki gosp s sodniki ni varno kaše jesti Vred dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški svojo službo z božjo pomočjo pravično, neustrašeno, po svoji pravični vesti zmiraj opravljali, veliko jih podučili in vsakemu pravi svèt dali. Tudi v Idriji so bili v komisijo pokiicani zarad pritožeb o skodljivem dimu in smradu idrijskih žgalnih peči živega srebra; v kratkem so spoznali, da je ta dim za rejo živine močno škodljiv. Ravno tako so tudi drugi pravični doktorji to spoznali in potrdili, samo idrijsko rudarsko vodstvo noce verjeti in potrditi, da bi se nam škoda nekoliko povrnila. V tem letu je nam odpadlo 20 telet,- 1 junica in 1 juncek. — Dne 8. decembra popoldne ob štirib nam zvonovi oznanijo, da je sveto leto preteklo. Tudi to sveto leto je bilo dušen dobrotnik, ker se je v tem času veliko vec molilo ; cerkev je bila bolj napolnjena, sosebno ob nedeljab. So uže v sobotah romarji in domaći k spovedi prihajali, da sta imela samo dva duhovnika preveč opraviti; dne 8. decembra jih je bilo okoli 300 obhajanih. Ali bi ne bilo prav, da bi tukaj 3 duhovni biii, kakor poprej, da bi tudi otroke v šoli učili, katerih je 260 brez vse šole? Boštjan Leskovic. Prem 10. grudna. — Potrtega srca zavoljo neuado- mestljive zgube , katera je dne 29. novembra t. 1. ves slovenski narod zadela, napišem ,,Novicam" danes po daljšem prestanku zopet nekoliko besedic. Smrt slavnega slovenskega velikana, premilega viteza dr. Janeza Bleiweis a pl. Trsteniškega, skrbnega očeta národo-vega, bila je nas skrajne mejaše kranjske zemlje hudo potrla, in ne trdim preveč — da — popolnem zbegala. Huda je zguba očeta in skrbnega gospodarja v hiši in družini, a še veliko in neizrečeno hujši udarec in zguba je pa za ves národ, kateri tako dobrega vodnika, mo-drega, previdnega očeta zgubi, kot je bil splošoo nad vse priljubljeni pokojni blagi dr. Janez Bleiweis. Zguba je nenadomestljiva; ni ga vec! Ali nekaj je, kar je med nami ostaio in to je njegov zgled, katerega vsak po svojem stanu in moči posnemajmo, in pa njegovi blagomili duh , kateri naj vedno nad národom slovenskim kot angelj varuh čuje, ter naj ga na vse strani varuje otročjeneumnih razporov med strankami, kakoršni godili in ponavljali so se za časa pokojnega očeta med živimi večkrat, ki jih je pa vselej modro poravnati in umiriti vedel in znal. Ker nam je mili pokojni vitez in oče toliko neprecenljivo doto sè svojimi blagimi zgledi na vse strani v moraličnem oziru zapustil, toraj ali hočemo ta zaklad res kedaj zakopati in ga brez obresti rjuveti pustiti? Nikakor ne! Dobri otroci poslednjo voljo svojega očeta vselej natančno, vestno in do pičice spolnijo; spolnujmo tudi mi vsi Slovenci poslednjo voljo narodovega očeta, pokojnega dr. Janeza Bleiweisa, na vse strani in vestno, katera je: edinost, sloga in vza-jemno delovanje za vsestranski biagor in napredek slovenskega naroda na podlagi gesla: ,,Vse za vero, dom in cesarja" ! Ako bodemo temu zadostovali, srečni bodemo in napredovali bodemo vsestransko, vidno in krepko, za kar nam gotovo nikdar žal ne bode. Ker dobri sinovi in hčere tudi še po smrti za svoje stariše molijo in se jih hvaležno spominjajo, in ker so tudi prebivalci vse tukajšnje fare zavedni sinovi národa, skazali so pokojnému očetu milému dr. Janezu Bleiweiu s tem zadnjo cast, da mu je pri farni cerkvi dné 30. u. m., ko je tù-sem prežalostna vest došla, opoludne in zvečer, ter 1. dne t. m. — v dan njegovega pogreba pa zjutraj , opoludne in popoludne ob 4. uri z mrtva-škimi zvonovi zvonilo. Danes pred zornicami bila je pa v cerkvi osmina s cerkvenimi molitvami (biljami) po nepozabijivem pokojniku tukaj opravljena, katere se je vdeležila polna cerkev ljudstva, kar je gotovo najbolji d<-kaz prave bvahžne ljubezni tukajšnjih prebivalcev do umrlega očeta. Tudi pogreba v Ljubljani vdeležili so se v imenu tukajšnje fare, občine in šole dne 1. t. m. gosp. župnik Anton Žgur , g. župan Andrej Frank in pa podpisana malenkost; a vdeležencev pri pogrebu v Ljubljani iz tukajšnje fare bilo bi še več . ko bi bili vedeli za očetovo smrt in njegov pogreb o pravém času. Bog! M. Rant. Iz Podrage na Vipavskem 18. dec. J. — Kakor ves slovenski svet, tako je tudi nas Podražane pretresla prežalostna novica , da je preblagi „oce" Slovencev in neutrudljivi vrednik ,,Novic", častiti gosp. dr. Jan. Bleiweis vitez Trsteniški umri. — Zares z žalostjo smo si to vest drug drugemu pnpovedovali. Tužnega srca in solznih oči smo zdihovali: Očeta. miiega našega očeta ni vec! — Kaj je bil pokojni za mili naš narod, to vé vsak, kateremu je njegovo delovanje znano. Zatoraj po pravici žaluje vsak pravi narodnjak in domoljub po njem! — Dan pogreba njegovega, to je, 1. dne t. m. ob 4. uri popoludne čulo se je po vsi naši Vipavski dolini milo zvonenje, katero nam je naznanjalo, da ravna sedaj izročujejo pogrebci v Ljubljani truplo pokojnega crni zemlji. O tužen spomin! — Radi bi se biii vdeležili pogreba njegovega v Ljubljani tudi mi, ker pa to ni bilo mogoče, skleniii smo imeti v tukajšnji cerkvi črno sv. mašo za pokojnim. Na željo čast. gosp. faj-moštra šentvidskega Jan. Tomažiča se je pa omenjeria sv. masa služila v farni cerkvi v St. Vidu dne 15. decembra t. 1. ob 9. uri. — Ta dan se zbere v šolskem poslopji v Podragi ves občinski odbor z županom načelu, čitalnični udje s predsednikom in vsa šolska mladina z gosp. učiteljem in našim gosp. duhovnom; ko se je vsakemu izmed nas pripel črni robec na levo roka in ko so se pripeli zastavama črni trakovi, vzdignil se je sprevod iz šolskega poslopja proti St. Vidu v tem-le redu: Prva je šla šolska mladina z gosp. učenikom. Deklica nesla je krasen venec, na čegar trakovih je bil narejen z zlatimi črkami napis: „Mladina svojemu do-brotniku". Potem so šli občinski odborniki in svetovalci z županom , potem čitalnični udje s svojim predsednikom. Eno zastavo nosila je šolska mladina, eno pa čitalničin ud. — Ko srno tako dospěli v St. Vid, šli smo v prostore, tamošnjega bralnega društva „Sloge". Tam smo se združili s Sentvidci in Lozičani ter skupno šli v cerkev, kjer je bila napravljena rakev, katera je bila vsa z zeleními venci obdana. Iz Podrage bili so přinošeni štirje venci. Eden: „Občina Podraška svojemu častnemu občanu", drugi: ..Oital nica Podraška svojemu častnemu članu", tretji : „Solska mladina svojemu do-brotniku" , in četrti od pisatelja teh vrstic z napisom ; „Narodnemu očetu v spomin žalujoči naroden sin". — Sv. mašo so služili preč gosp. Jan. Tomažič , župnHc šentvidski, pri kateri sta ievitirala gg. Jan. Pogačnik, duhovnik podraški, in Jan. Hladnik, duhovmk loziškir Med sv. mašo peli so vrli šentvidski pevci „rekvijem", in po sv. maši mili dve pesmici : „Nad zvezdarai" in „Jamica tiha". Potem smo se tužnega srca vrnili vsak na svoj dom, preraišljevaje, daje očitno, da narodna ideja, katero je pokojni vzbudil, se zmiraj bolj razviia ter da je nemogoče jo vec zatreti. Iz Kranja 18. dec. —- Gosp. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški je v spomin svojega pokojnega očeta, našege neumrlega roiaka, daroval tukajšnjim ubogim 90 gold. Darovana svota se je z najtoplejšo zahvalo sprejela in 13. t. m. na rotovžu med mestne uboge razdelila. — Pri sv. Krištofu v Ljubljani pa so isti dan v hladno zemljo položili redkega dobrotnika naše šolske mladine, g. Valentina Bleiweisa. Imel je rajnki navado o božičnih praznikih našo revno šolsko mladino obdarovati s toplo vbleko. Da se pa ta lepa navada obrani tudi po njegovi smrti, volil je v ta blagi namen v svoji oporoki 5000 gold. Večni mu spomin! Iz Bizovika pod Ljubljano 16. dec. — Tudi naš> vas je pretresla žalostna novica o nenadni in prezgodnji s oj r očeta vseh Sio Tr-teniskega k } dr. Jan. B 1 e i w viteza z dosti trdno torbo , naznanjen deželni sodniji in hudo pornik naše čitalnice pa tudi naš smo to žalostno novico zvedeli , bil pravi in častni ud in velik pod- kazoovan. Pazite vendar na pse. da ne bo nesreče moe črno zastavo ki je častni razobei hrala vse tri obca n. ko smo s tal z zvonika pa so vsak dan po celo uro opoldne tožili o žalostni dogodbi, ravno tako so f*! ) obča grebu nesli, obilném številu in s cita Ml pa še za njim, ko so ga in adi po čita smo se v zastavo vdeležili k nega pogreba v Ljubljani. In zdaj, ko ga več ni, zapi- VV J^ O f ^ ^ J ^ w ~' ~ ^ JI 7 v ^ ^ ' Ai M y *JÊ w* 4 sem v imenu vsega našega odbora s tužnim peresom : Bog daj blagemu lepši mir, kakor ga je imel na zemlji! Kam pa zopet kmalu obudi njemu vrednega následníka , ker groznejše bolezni ni ko je steklina, če pride v člověka. (Popravek.) PoroČevaje o delitvi oblek ubogim dečkom in dekličem v ljubljanski čitalnici smo med dobrotnimi damami imenovali gospo Mosovo namesto gospodične Orlove, kar bodi tu popravljeno. — (Dařilo.) Gosp. dr. Karol Bleiweis vitez Tr- steniški je v spomin na smrt svoiega preblazega očeta ljubljanski požarni straži daroval 50 gold. (,,Bleiweisova svečanost o njegovi sedemdesetlet nici 1878. čegar geslo bo geslo nepozabljivega rajncega: y ,Vse ) za vero, dom in cara!" Veéen rnu spomin ) T. Babnik. spodnja Šiške. ( Vaza čitalnica) ima svoj redni F a knjiga, ki je prišla na svitlo kmalu po dr. Bleiweisovi sedsmdesetletnici in popisuje vso svečanost. se dobiva še pri čitalnićnem služabniku v Ljubljani po 70 kr. Umrla je in danes bila pokopana 93 let stara uri -obcni zbor v praznik sv. Stefana dan ob pol poludne. Na) bi se častiti društvemki obilo vdeležili. po- gospa Josipina pl. Wurzbach, mati predsednika družbe kmetijske, barona Karola Wurzbacha Tannen Ljubljane Naši državni poslanci so se vrnili berškega. na praznike z Dunaja za kak mesec dni, a za Božić nam niso přinesli noberiega darilca. Bodi to potoženo oder (.Slovensko gledišče.) V pondeljek so Šle čez Taaffeju ! Pravijo, da so prav radi šli z Dunaja, ker stiri manj se igre: žiti", „Brati ne zna" in j , Diamant", Garibaldi ? ,Ena * è >> > se mora oino-izmed katerih ste so tam ljudje, posebno pa judje; še zmiraj hudo razjar- zadnji dve dosegli povoljin vspeh , akoravno so jeni zavoljo glćdiščnega požara pa lgralci in igralke vseskozi vrlo igrali. Prva Je za nase (Odbor Matice slovenske) ima danes popoiudne razmere premalo umevna, v drugi igrajo le samo štiri sejo, pri kateri si med drugim voli tudi predsednika na dame in to je preenolicno, kajti z vsem rešpektom pred pokojnega dr. Jan. Bieiweisa mesti dotičnim damam rečeno — uho se vtrudi poslušati vedno ženske glasove, če še tako prijetno zvoné. Pri tretji igri pa je uže prišla veselost in dobra volja med poslu-proti nevarnosti ognja sledeče naredbe takoj izvršiti, šalce in to po igri sami, kakor po igralcih, ravno tako veče (Deželni odbor) je sklenil, da se imajo zarad osobne varnosti občinstva, katero obiskuje gledišče namreč na vseh glediščinih prehodih (mostovžih) in pri četrti. Posebne pohvale vredne so bile gospodični stopnicah imajo razun plinove svečave goreti tudi sve- Nigrinovi in gospa Gutnikova, med igralci pa gospoda tilnice z oljem; na onih, ki drzé v lože, se na stopnicah na galerijo kakor tudi Kajzelj in Sršen zavoljo svoje naravne mike pa tudi imajo na obeh stranéh na drugi so zaslužili vse pripoznanje. Gledišče ni bilo po- praviti železni držaji; 3) med vsako predstavo naj bodo sebno polno , morda žalostna osoda dunajskega ring stranska izhodišča (vrata) iz gledišča edino hom zaprta, ključi pa naj se proč vzemó teatra" plaši tudi z zapa- ^vrata parterja se imajo tako narediti, da se bodo dala lahko in popolnoma odpreti ; 5) na gredi nad odrom se ima napeljati poseben plinovod , vrh tega pa se ima razun na odru tudi še na drugem lahko pristopnem kraji omi • sliti naprava, da se v potrebi plin zapre, ako bi ne bilo moški' zbor. naše občinstvo. (Vabilo k večerni zabavi), katero priredi čitalnica ljubljanska v svoji dvorani na sv. Silvestra večer, zbora pod vodstvom Valente in glediščnega orkestra pod vodstvom gosp. s sodelovanjem moškega pevskega Majerja. Program zabavi je Gerbič > ,Kolo' 7 poje mogoce zapreti ga na odru za na gredéh porabo na odru in Abt Deklamacija gospice Cilke Rodetove. nad oarom se ima napraviti prenosljivo ga- citrah ) ,Plesalnaťí, poje moški zbor. Igra na i silno orodje (ekstinkterji i za oder se imata omisliti gospice Cilke Rodetove. i i te rij a Veit velika volnata koca in rešilna vrv i prvih lož pri tleh na obeh stranéh odra naj bode vselej ob času predstave odprtih; dotični p. n. posestniki lož blagovo „Cvetka in keber", komičen prizor mičen prizor, sestavil gosp. Vincencij Vizjak. Dramatičen ko- . Ned- ved ,.Zvezi"iai;, noči gosp D r e n i ka. poje moški zbor. 9. Nagovor o polu Po poiunoči je prosto razve lijo naj toraj na splošno korist svoje lože, kedar se gle- seljevanje. — Med posameznimi točkami in popolunoči f diščina blagajnica odpre, odpreti dat;. Slavno občinstvo ki hodi v lože, pa se prosi, da naj hodi iz gledišča skozi stranska vrata. Pristop je brezplačen, a samo in izkljuc- Začetek za-Odbor. svira godba. ljivo le za ude čitalnicne in „Sokola". (Poslopje ljubljanskega gledišča) je oni teden po povelji deželne vlade pregledala natanko posebna komisija, kateri je bil na ceiu gospod deželni predsednik Tudi požarna straža se je posvetovala in podala deželnemu odboru svoje nasvete. Zdaj se bo nemudoma zoper nevarnost požara in uri zvecer. bave ob polu a . ( Vabilo gospodom drustvenikom narodne Čitalnice Ljubljanske) v občni zbor 26. decembra dopoludne ob sam. 11 uri v čitalnični dvorani. Vrsta obravnavam : Na- govor predsednikov. Poročilo tajnikovo. vkrenilo vse y kar J® treba blagajnikovo. Nasveti posameznih društvenikov. Poročilo 5. more priti v okom nesreči, kakoršna se zgodila. Je na Dunaji Volitev dveh pregledovalcev za račini. odbornikov. Volitev 15 Gitalnični odbor. hudi kontumaci (Psi) so v Ljubljani in njeni bližnji okolici v y ker se e bil uže pred mesecem dni tovlj (Poziv.) Slovenski pisatelji, kateri imajo izgo kak LU V1 j Cil IVrttV lukopiO , J u»ujvujv^m . v^ naj blagovolijo poslati ga čim preje društvenemu odboru ki namenj Matici Slovenski pokazal stekel pes, ki je več druzih popadel. Pa ljudje se premalo zmenijo za magistratno prepoved, psi letajo brez torb ali pa Isto tako naj se, kakor hitro mogoče > tišti pisa s slabimi še zmiraj po mestu. Oni teden je popadel eden takih nekega otroka in ko so ga vjeli, so spoznali , da je bil stekel. Zato je zdaj policija podaljšala kontumaco in pooštrila zapoved tako, da te i j ki nameravaj se 1J 1 y rv. i lici LU Ul » T U| V/ «O VV A \j = i hoté ponuditi Matici Slovenski spisovati kako delo , katero da izdá Odbor Mat Slovenske (Mali, slovenski stenski koledar) izdala je Blaž bo vsak, čegar pes bo letal okoli brez torbe ali pa ne nikova tiskarna, ter ga prodaja po 16 krajc. August Senoa), ki je bil 15. t. m. v Zagrebu nik in grof H. Clam. pokopan j je bil najbolj znan hrvatski pisatelj. Rojen . 1839. je študiral v Zagrebu in v Pragi. Na Dunaji Mnogo poslancev uže ni bilo je vredoval „Slav. Blatter" , pozneje „Glasonošo", na- zadnje pa „Vienca"; razen tega je spisal veliko povesti. Imel je službo tudi pri mestnem glavarstvu. Bolehal je bi ne bili veďeli v zbornici pri glasovanji o tem nasvetu, ministrov in pri „Landerbanki" udeleženih ni nihče glsaoval, in tako bil je izid glasovanja zeló zanimiv : namreč zavrgel se je Herbstov predlog s 151 glasovi zoper 151. Levičarji } ali naj bodo veseli ali žalostni tega okoli 9 mesecev, 13. t. m. pa ga je vzela smrt. Pogreb izida, pa ker jim je med glasovanjem (po imenih) došlo njegov je bil veličasten ; slovenska društva ljubljanska poročilo, da je gosposka zbornica zavrgla Lienbacher- so mu položila na rakev vencev in poslala k njego- jev šolski predlog, prešlo jih je veselje, pri katerem je vemu pogrebu v Zagreb še posebne deputacije , katere bilo jako smešno gledati staro ekscelenco Herbsta na so Hrvatje prav bratovsko sprejeli. Truplu duhovitega vduševajočega leviČarje k veselju s tem, da je ploskal in marljivega pisatelja bodi zemljica lahka! (Nov slovenski Časnik z naslovom „Mir") ) y y na-bo menjen posebno slovenskemu ljudstvu na Koroškem z novim letom začela izdajati družba sv. Mohorja v Celovcu. Izhajal bo 10. in 25. dne vsacega meseca in skakal in kriČal, kakor bi bil přišel ob pamet. Gosposka zbornica zboruje še ta teden. Cesar došel je 18. t. m. z Gôdelô r in se med Dunaj, nih naredbah zoper nevarnost požara pri gledališčih. drugimi osebno nazaj na prepričava o potreb- veljal celo leto gold. Dobro ! Rumunija. Minister Bratiano je v zbornici Leykam-VevŠke továrně v Gradci in na Vevčah ki misli vsa taka je kupila dunajska „deželna banka podvzetja združiti. govoril, kako nespametno in zoper vso preteklost bi se pregrešila Rumunska, ako bi hotela Avstrijo razžaliti ter da kaj tacega nikdar nikomur ni moglo na miael priti, avstrijskega cesarja, katerega rumunski vlada in ljudstvo časti in spoštuje , razžaliti. kralj, Naša tujih domaćih dezel. Přetekli petek popoludne ob 7*2 Novičar Z Dunaja. pretrgane so bile seje državnega zbora za blizo mesec dni. Poprej -sprejeta je bila vojaška postava z večino blizo 40 glasov in s spremembami, katere je nasveto-vala zborniška desnica. — Viharen, toda manj viharen, ucatuutc kakor se je pričakovalo, bil je razgovor o Herbstovem 10 gold. 3 kr. nasvetu gledé vladnega odgovora zarad „Lánderbanke". 80 kr. vlada neki s tem odgovorom še ni zadovoljna , temveá zahteva slovesnega in odločnega preklica. Žitna cena v Ljubljani 17. decembra 1881. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 10 kr. turšice 6 gold. 2 q kr. banaške soršice 7 gold. V 9 - rzi 6 gold. kr. jecmena 4 gold. 39 kr. Izmed levičarjev govorila sta razun Herbsta Tomaščuk prosa 5 gold. 3 kr. ajde 4 gold. 78 kr. in Neuwirth; izmed desnice pa Groholski, Tonkli ovsa 3 gold. y Mez- 8 kr. Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov. za leto 1882. leta 1882 malo dneh dopolnijo „Novice svoj 39 tečaj in nastopijo 40. s prvim dnevom novega Vecletnim bralcem in narocnikom .,Novic" ni treba razlagati, po katerih nacelih in potah pri služile so si one tako slavno starost, in koliko so tudi pripomogle k napredku in razvoju slovenskega ljudstva. Zapisati imajo sicer „Novice" v svojem letošnjem tečaju najveco, najbritkejo zgubo, zgubo svojega oceta morajo drugi modrega vodje katerega nihce ne bo nadomestil; pa vendar naclomestovati ga sinovi domovine ; slediti mu morajo na potih, po katerih je hodil, in nadaljevati morajo njegovo mnogoletno vspešno delovanje v njegovem duhu Pri Novicah" sprejmeta to sveto dolžnost v polni zavesti vredništvo in založništvo JL 11 JL1 \J V l^GLll O j^l V>J 1X1 VJ LCil t \J o y VJ i) \J U VI L 11 U Q l ▼ U111X T1VU111UIÎ v JLAJ. zitii VLÍIIIKJ t t V) iu zagotovilo, da se bo vsa skrb njihova obraćala na to, da tudi za naprej „Novice" zveste o stan ej o svoji pre teklo s ti, naj častiti prijatelji in narocniki blagovoljno sprejmejo namestu vsega druzega priporocevanja m Uže se je založništvu posrećilo za gospodarski del „Novic" pridobiti si jako učeno poducevanju v poljedelstvu med nas poklicano moc; tudi vsi stari, dragi sodelovalci spretno in do- pisniki ostali so „Novicam" zvěsti; prosimo jih za enako podporo in prijaznost tudi za naprej tako bo združeno mogoce doseći, kar vsi želimo in v kar Bog pomozi in f Narocnina „Novicam z Oglasnikom" ostane stara, in veljajo za celo leto po pošti gold 60 kr v tiskarni prej emane gold za pol za eetrt leta po M po jj n 30 V V 55 55 55 Narocnina se najcenejše pošilja po poštnih nakaznicah pod naslovom Blaznikove tiskárně v Ljubljani Založništvo „Novic Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. Blaznikovi nasiťdíliki v Ljubljani.