P o tr eb a novega načrta za mesto Ljubljano in okolične karte v šolske namene.*) dor je iniel že kdaj priliko razlagati učencem zemljepisne karto in njih razuinevanje, ta ve, kako t<>žko jini je dopovedati mero, v katcri so karte napravljeno, in pa njih razinerjo s pravo površino ]>redstavljene zemlje. Učenci nc morejo presoditi po predloženi karti, kako velika je v resnici tista zemlja, ki jc na karti narisana in koliko iznasa prava oddaljenost na karti zaznamovanili krajev. Zato l>a je treba nazornega pouka in pokazati ii(';encem več kart jodne in iste zcinlje v razlirni nieri. Iz tega naniena imajo tudi novcjJe karte celili zeinljin narisano v jcdnein kotu Avstro-ogersko monarliijo ali pa srodnjo Evropo v merilu glavne karte, da potem učenci lahko primerjajo, kako ogronmo zendjišče je predočeno na celi karti. *) Uredništva naših listov prosinu). ila npozore svoje čitatelje na ta poziv. Ured. Učitolj niora uroncu najpoprcj pokazati načrt učne sobe, n. pr. v inerilu l : 100, potem celega šolskega poslopja inbližnjib hiiš. To pa se ne more narisati na šolsko tablo v isti veličini in istein merilu kakor učno sobo, zato jc treba nierilo zmanjšati ali razmorno število poveč-ati, n. pr. 1 : l(K)0. Pa tudi v tciii lnorilu ne bode mogoče spraviti ninogo poslopij ter nied njiini ložečih ulic, trgov in vrtov na šolsko desko, nego treba bode nierilo zopet zmanjšati, n. pr. 1 : 2000, da se morda vse mesto na tablo spravi. Pri takoni postopanji dobe nčenci pojein o ,,ponianjšanem nierilu" (verjiingter Masstal)) in se nauče spoznavati, kaj ponicnijo sorazmerne številki1, ki naznanjajo, v kaki veličini je karta napravljena. Najvorji, vsem pristopni zcinljovidi s<>, kakor znano, katastralnc inape, narisane v merilu 1 :2880, t. j. vsak niili- meter na mapi pomeni skoro 3 metre v v naravi. Za vso Ljubljano hoče se štiri velike liste iz katastralne mape, kateri se sicer lahko kupijo v mapnem arhivu, ali stanejo precej denarja, zlasti če so ,,adjustirane", t. j. z barvami preskrbljene, ki pomenijo poslopja, vode, pota in razne vrste kulturnih zemljišč. Zato se ne more zahtevati od posameznega ucitelja, še manje seveda od učenca, da se preskrbi s takimi nacrti. Treba je torej načrtov v manjšem merilu in sicer tako cenih nac r t o v , da si jih lahko omislijo tudi učenci, čijih roditelji so količkaj imovitejši. Izmed novejših načrtov Ljubljane sta meni dva znana. Prvega je izdal (kdaj ?) Jožef Blaznik (načrtal Emil Luterotti) in ga poklonil tedanjemu predsedniku kmetijske družbe Andreju grofu Hohenwartu. Izdelan je v merilu 1 : 5760, torej še jedenkrat manje, nego katastalne mape. Načrt je zelo pomnjivo in do pičice točno risan, le obronki šišenskega vrha niso posebno srečno izpeljani. Na njem seveda novejših poslopij ni in ker ima tudi staro poznamovanje ulic in stare številke liiš, je sedaj le še historinie vrodnosti. Drugi načrt je izdal naš marljivi zalagatelj J. Giontini pri Koketu na Dunaji, a risal ga je Aleksander Zhuber pl. Okrog. Tudi ta načrt nima letnice, kdaj je izšel, a gotovo predno so začeli Rvtdolfinum zidati, ker je šele njegov prostor na načrtu zaznamovan. Ta načrt pa ni točno po niapi risan in ima tudi sicer mnogo nedostatkov. Tako n. pr. on ne pove, v kateri meri je izdelan in jaz setn se dolgo muril ter prinierjal ga vsestranski z tnapo, predno sem izračunil, da je v merihi 1 : 6580. On ima sicer nova ulična imena, ali le raalo hišnih številk. Na zahodni strani se pogreša Rudolfov kolodvor in tobacna tovarnica. Neraven svet na tem načrtu ni naznačen in tudi nima nadmorskih višin. Sploh se mu pozna na prvi pogled, da je le bolj po nvidu", nego s poinočjo niorilnih inštrumentov risan. Jedina njogova prednost obstoji v tem, da je jako po ceni. Jasno je torej, da potrebujemo n o v e g a načrta ljubljanskega mesta. Glede inerila, v katerem bodi ta risan, priporočal bi jaz razmerje 1 : 5760. Izhajalo bi se sicer lahko tudi z nekoliko manjšim razmerjem, n. pr. 1:6250, ki je polovica takoimenovanega ,,dvojnega vojaškega merila" (novega), nanireč 1 : 12500. Za kako popotno knjigo, ali pa za kak ,,vodič" zadošeal bi tiidi načrt v merilu 1 : 10.000, ker bi se potem lahko več okolice privzelo. V tem poslednjem razmerji imamo narisano, a žal še ne izdano karto vsega ljubljanskega barja od inženerja Podhajskoga. In kdo naj izda nov načrt ljubljanskega mesta? — Najbolje bi bilo, ko bi se prejšaji založnik g. Giontini zopet lotil tega podjetja, saj se mu ni bati izgube. Nasprotno, doher in natančen načrt bodo učitelji radi priporocali svojim učencem in ti jih bodo mnogo pokupili. Da pa tudi razne uradnije in trgovinske pisarne ne morejo biti brez mestnega naorta, to ve vsakdo in zato se bode izvestno dobro prodajal. Ce bi se pa ne lotil tega dela privatni podjetnik, potera naj vzanie vso to stvar mestni šolski svet v svoje roke, kateremu bode itak skrbeti tudi za druga zemljevidna učila. Po mapab pa lahko reducira načrt vsak kartografičen zavod na Dunaji. Z načrtom ljubljanskega mesta pa bode storjen stoprav prvi korak v pojašnjevanji in tolmačenji zemljevidov. Poleg njega treba bode omisliti tudi stenski zemljevid 1 j u b 1 j a n s k o o k o 1 i c e. To pa ne saino zaradi t.oga, da so jiokaže učencein, kako dalec; ta okolica sega in katero vasi so v njej naliajajo, atnpak v prvi vrsti zaradi tega, da so naucie, kako se vzvišenosti in strmino na kartah rišejo. Okolični zemljovid ne snie biti namreci gol, ampak v vseh svojih podrobnostih natančen in popolen, obsegati raora vse griče in gore tcr sploh vse zanimivejše predmete, da jiotetn učetiec narisano karto sam lahkb primerja s predmeti, kakor se v njega bližnji okolici v resnici nahajajo. In tako okolično karto narisati nam ponuja ,,vojno-zemljepisni zavod" na Dunaji. On ima. narisano vso monarhijo v izvirnih sekcijah, ki so izpeljane v merilu 1 : 25.000, t. j. vsak kilometer narave znaša na teh sekcijah 4 cni, ali pa vsak milimeter na njih odgovarja 25 ni v naravi. To je tolikošno merilo, da dopušča na karto narisati vsako hišo, vsako stezo, vsako brv in vsako inlako. Poleg tega so na nji izohipse potegnjene ne le od 100 do 100 m višine, kakor na špecijalni karti, .anipak od 20 do 20 m; da, v ravninah so te izohipse potegnjene tudi od 10 do 10 m in včasi še celo od 5 do 5 m! To je tolikošna natančnost, da lahko dolociš nadmorsko višino vsakemu kraju in vsakemu predmetu, ne da bi se pri tem zmotil za več nego 5—10 m. Cerkve in druge važnejše točke iniajo itak pridejane višinsko številke. Vrhn tega obcta omenjeni zavod izpeljati okolične karte v šes t e r i h barvah, tako da bodo iniele gore, vode, poslopja, ceste, gozdi in travniki vsak svojo barvo. Natančnost in preglednost teh kart je torej mojsterski popolna. Omeniti je še, da je tudi pisava krajevnih inion jako velika in krepka (itne glavnuga mosta je n. pr. z 6 mm visokimi črkami zapisano), da se karto prav lahko rabi kot stcnsko karto in da bodo ucenci tttdi bolj od daleč razločevali posamezne predmete. ' Takošna karta' bi stala v 300 izvodih okoli 800 goldinarjev, vsak izvod bi stal torej okoli 2 gld. 70 kr. To je tako majhna vsota, da si za njo lahko vsakdo naroči okolično karto ljubljansko. Visoka bi bila taka karta 180 ctn, široka pa 150 cm. V tej velikosti bi obsegala lahko na severu tudi tnesta Škofja Loka, Kranj in Kanmik ter njih najbližjo okolico. Tako bi jo tudi meščani in uradi tu omenjenih mcst lahko z velikitn pridom rabili. Pa tudi tamošnjim šolam bode tako dolgo dobro služila, dokler ne dobe svojih lastnih okolidnih kart. Pa tudi še s to karto ne bode dosežen smoter zemljevidnega pouka, nego treba bode tudi skrbeti za okoliene karte v merilih 1 : 75.000 (nova specijalna karta) in 1 : 200.000 (nova generalna karta). Prvo deloma že iniamo, ker je izdal vojno-zemljepisni zavod tako imenovano »Umgebungskarte von Laibach" v omenjenem merilu, le da ta na jugu ne sega prav do meje ljubljanske okolice. Vsekako pa lahko iz špecijalne karte sestavimo tako okolieno karto. Drugo pa ponuja tudi izdelati imenovani zavod in sicer po jako nizki ceni. Ti dve okolični karti v zvezi s prvo bi poteni popolnoma zadoščali pojasniti ucencem razmerje med posameznirni merili in kako naj se po kartah preračuni veličino posameznih zeraljin, ali pa daljavo med pojedinimi kraji. Za sedaj nain je najbolj {>otrebna okolična karta v merilu 1 : 25.000. Morda bode moral tudi to karto založiti mestni šolski svet. Mogoče pa, da se oglasi tudi kak drug zalagatelj, ali vedeti mu je treba, koliko naročnikov bode dobil. Vojno-zemljepisni zavod je nararec pripravljen karto izdelati tudi le v 100 izvodih, ali pa še v vec nego 300. Zato se obračamo tu ne le do vseh solskih vodstev, nego tudi do vseh c. kr. uradov, dalje do župn i j š k i h i n ž u p a n i j s k i b n r a d o v, n a v s e t r g o v i n s k e i n o b r t n e p i s a rnice ter na posameznike, naj blag o i z v o 1 e u r e d n i š t v u n a š e g a 1 i s t a n a z ti a n j a t i, k o 1 i k o i z v o d o v b i b i 1 i pripravljeni naročiti si. Kakor hitro bode Jtevilo naročnikov vsaj približno znano, potem se karta koj naroči na Dunaji. S. Rutar. '^i