LIST ZVEZE STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MARJAN KOPECKYf NIKO LEHRMAN, BOZO LEVEC, NIKO TICAR, JO2E ŽJJIDARSIC, FRANC GRIVEC IN PEJEK JAMBREK. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 31(123. TEKOCI RACUN 600-70/3-5«.. ROKOPISOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN, TISKA ČASOPISNO PODJETJE »DELOc. LETO X. STEV. 14 LJUBLJANA 22. JUNIJA 1960 III. IASEDAMJE ZVGZItE UUDSJCE SKUP&CWL Za nadaljnji uspešni razvoj Na letošnjem tretjem zase-danju Zvezne ljudske skup-ščine so med drugim obrav-navali tudi predlog resolucije o strokovnem izobraževanju In predlog o sprememibi sploš-nega zakona o univerzah. — Zvezni sekretar za kulturo ln prosveto Krste Crvenkovski, iti je v svojih ekspozejih ute-meljil sipremeim.be, ki jih predvideva resolucija o stro-kovnem šalstvu aziroma pred-log spreimeimb splošnega za-kona o univerzah. Ko je govoril o strokovnem izobraževanju, je podčrtal ve-lik napredek stro&ovnega šol-stva v kvantitativnem in kvalitetnem pogledu. Govordl je o naraščajočih potrebah po strokovnjakih, ki vodijo k no-vim organiziraniin oblikam za strokovno usposabljanje, iz-popolnjevanje in prekvalifi-kacijo dosedanjih kadrov. No-vi sistem ne vsiljuje togega režima in načina izobraževa-nja. V sprejeti resoluciji je podan splošen okvir sistema Nova katedra na filozofski fakulteti S prihodnjim študijskim letom bo pričela z delom v okviru filozofske fakultete katedra za sociologijo. Ker bo katedra edina te vrste na naši univerzi in predstavlja novost, smo naprosili direktorja Inštituta za sociologijo tov. Borisa Ziherla, da nam pove nekaj vefi o pomenn in delu te katedre. Tov. Ziherl se je naSI prošnji ljn-beznivo odzval. Ii tega razgovora smo povaeli glavne značilnosti študija sociologije in možnosti, ki jih ta Itudij nndi. Dosedanje potrebe znan-gtve- sa sociološkega razisko-var pedagoške potrebe, ka-koi .udi dclo Inštituta za so-ciologijo v Ljubljani so dale pobudo za ustanovitev kate-dre za ?ociologijo na filozoi-ski fakulteti. SocioloSka raz-iskovanja pri nas večkrat za-ostajajo za potrebami, ki jih rastoči družbeni problemi tte-prestano porajajo. V javnosti je bilo zato slišati mišljenje, da velike spremembe v struk-turi naše družbe doslej še nl-so našle globije sociološke analize. Prav tako se Cuti ve-liko pomanjkanje sociološke-ga kadsa v družbeno-politič-ni publicistiki, ki zahteva so-lidno sociološke znanje. Vse to so bili vzroki, ki so nujno narekovali ustanovitev kate-dre za sociologijo. Z delom katedre bodo potrebe v veli-ki meri zadovoljene, saj bodo diplomanti lahko našli zapo-slitev v inštitutih, srednjih šolah kot predavatelji socio-logije, v tovarnah kot indu-strijski sociologi in drugod- Sam žtudij sociologije je iz pedagoških in metodoloških ozirov razdeljen na dve stop-nji jo dve leti. Prva stopnja bo v glavnem zajemala sploš-ne predmete, kot so obča so-ciologija, ki se bo predavala vseh osem semestrov, bo pa razdeljena na dva vsebinsko zaokrožena dela po štiri se-mestre. Zgodovina družbene misli bo zajemala zgodovino teorij o družbi, metodologija sociološkega raziskovanja pa bo v prvih dveh letih obsega-la metodologijo, v tretjem letu pa tehniko sodobnega so- Seja Izvršnega sveta LRS ŠE PET VIŠJIH ŠOL Izvršni svet Ljudske skup-ščine LRS je na svojih sejah 4. in 14. junija razpravljal o zakonskih osnutkih o ustano-vitvi petih novih višjih šol v Ljubljani, Mariboru in Pira-nu. Po tem predlogu na.i bi že v jeseni pričele z delom Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani, Višja stomatolo-ška šola in Višja agronomska žola v Mariboru ter Višja po-morska šola v Piranu. Oba osnutka je Izvršni svet pred-ložil v razpravo in potrditev Ljudski skupščini. Višja pomorska šala v Pi-ranu bo imela dva oddelka:( navtični in strojni. Diploman-ti bodo zaposlerii na linijah dolge plovbe kot kapitani ozi-roma strojniki prvega razre-da. Z ustanovitvi.io Višje po-morske šole bo rešeno izred-no pomanjkanje vodilnega ka-dra v trgovski mornarici, prav tako pa bosta Višja sto-matološka in Višja agronom-ska šola v Mariboru izpolnili vrzel v pomanjkanju zobo-zdravstvenih in kmetiiskih strokovnjakov v severovzhod-ni Sloveniji. Na vseh višiih šolah bo tra-Jalo šolan.ie dve leti in bo da-jalo diplomantom višjo stro-kovno izobrazbo. Nove višje lole in visoka 5nla za telesno fculturo bodo tako postale na-(Jaljnji temelj izgradnje in Hgirganizacije višjega in vi-Jmkaa šolstva. cioloSkega raziskovanja. Po-leg teh osnovnih predmetov bwio v prvi stopnji uvedena tudi predavanja iz osnov statistike in demografije, po-litične ekonomlje in etnologi-je t osnbvami antropologije. V tretjem in četrtem semestru bodo slušatelji proučevali tu-di politične in pravne ustano-ve sodobne družbe . Izpite prve stopmje bodo slušatelji lahko opravljali po končanih predavanjih iz vsa-kega predmeta. To so pred-vsem delni izpiti, medtem ko bodo predmeti, ki jih bodo poslušali vseh osem semestrov ali pa v drugi %topnji, zajeti v okvir diplomskih izpitov. Iz prve stopnje bodo zajeti v ta okvir obča sociologija, po-litična ekonoinlja, zgodovina družbene misli, metodologija socioloških razjskav, iz druge stopnje pa psihologija, soci-ologija dela ter sociologija mesta in vasi. Čeprav že po naravi pred-meta nl mogoče misliti, da bi prva stopnja dala zaključen profil sociologa, bodo v^ndar potrebe pouka sociologije v četrtem razredu srednjih Sol, kci ga predvidevajo najnovej-ši na>črti, verjetno zahtevale začasno angažiranje absolven-tov prve stopnje pri tem pou-ku. Praviloma pa bo poučeva-nje sociologije na srednji šo-H zahtevalo popolno fakulteto, se pravi, obe stopnji študija na katedri za sociologijo. Vstop v drugo stopnjo je na katedri za sociologijo postav-ljen na izredno široko osnovo. Ne le, da bodo študij lahko nadaljevali diplomanti prve stopnje, ampak se bodo lahko vpisali tudi študentje nekate-rih drugih fakultet (ekonomi-ja, pravo), ki so si že na svo-jih fakultetah pridobili osno-vno sociološko znanje. Prav tako pa bo mogoča vezava študija sociologije pod A ali B s filozofijo, pedagogiko, psihologijo, zgodovino in pri-merjalno književnostjo. Z do-voljenjem fakultetne uprave so možne tudi izjemne pove-zave. V drugem delu bo študij specializiran. Ze študij obče sociologije bo v tretjem in če- (Konec na zadnji strani) strokovnega izobraževanja, ki naj ga vsaka gospodarska pa-noga, OTsiroma javna služba nporabi v taki obliki, fei u-streza njenim specifi6nkn potrebam. V izobraževanju kadrov morajo imeti gjavno besedo tisti družbeni činite-lji, ki so za njih najbolj zain-teresirani. Ti činitelji bodo lahko svobodno ustanavljali vse vrste ustanov za strokov-no združevanje in sikupaj z organi družbenega upravlja-nja v teh ustanovah določali organizacijo in njihove nalo-ge, trajanje šolanja, profiil kadrov in vsebino pouka. Tu-di tovarne, ki imajo za to po-goje, lahko ustanovijo svoj center za strokovno izobraže-vanje in usposabljanje. Krste Crvenkovski je govo-ril tudi o prednosti šolskih centrov, katerih ustanovitev predlaga resolucija. V takšnih centrih bi si lahko delovni Uudje pridobili vse znanje, ki je potrebno priučenim delav-cem, pa tudi tisto, ki ga mo-ra imetl obratni inženir. V svojem ekspozeju o pred-logu sprememb splošinega za-kona o univferzah je Krete Crvesnkovski govoril o nada-ljnjem izpopolnjevanju in razvijanju visokega šolstva. Zaradi pomembnosti in zani-mivosti posredujemo ekspoze tudi našim bralcein. V osnutku zakoma je izra-žena težnja, da se sistem vi-sokah §ol še bolj izpopolni, razvije in vskladi, da bi ustre-zal sodobnim potrebam. Z vključitvijo visokih šol v sd-stem vfeokegia šolstva dobe te šole ustrezno mesto, s tem pa je hkrati ustvarjena tudi možnost, da vskladijo njihov odnos s fakultetami in viso-kimi šolami. Višje šole bodo v prihodnje pripravljale stro-kovnjake z višjo izobrazbo, specializirane za določene go-spodarske in družbene službe. Vsi, ki bi radi nadaljevali šo-lanje, bodo lahko dosegli to hitreje kakor doslej, ker jim bo priznano pridobljeno zna-nje ab dodatnem izpitu, na primer pa bo omogočen tudi vipis v zaključne letnike štu-dija na fakultetah. Stopnja izobrazbe Visoke šole bodo po svojem podožaju in nalogah izenačene s fakultetami, razen če zakon o ustanovitvi visoke šole ne predvideva drugače. To po-meni, da lahko damo visoki šoli nalogo, da opravlja pouk in organizira znanstveno de-lo in da se usmerja sarno na pouk. Ko je prišel do novih na-log fakultet, se je Krsta Cr-venkovski dlje zadržal ob vprašanjih organiziranja po-uka na treh samostojnih ce-lotnih in povezanih učnih stopnjah, na katerih se šolajo kadri - različnih sposobnosti. Študentje bodo na koncu pr-ve stopnje opravili izpite in dobili diploone, ki bodo ustre-zale končani višji šoli. Fakul-tete dobe še eno novo nalogo, namreč to, da ljudem, ki so se izkazali v praksi, niso pa končalfi univerzltetnega štu-dija, s tečaji omogočijo, da se usposobijo za strokovno o-pravljanje poslov na njihovih delovnih mestih. Po novem sistemu za pri-dabitev doktorata znariosti se bo razen zaključnega šolanja druge stopnje zahtevale, da kandidat otojavi svoje znan-sWeno delo ali se izkaže s svojdani vlsokostrokovnimi deli ali znanstveaiimi dosež-ki y praksi. Pogoj je lahko tudi končana tretja stopnja, če je kandidat s svojimi deli dokazal, da je sposoben za samostojno znanstveno delo. Doktorat bo dobil kamdidat na podlagi ugodne ocene in doktorske dizertacije brez ust-menega doktorskega izpita. Doktorska dizertacija mora biti samostojen prispevek znanosti. Izreden študij Izreden študij bo po novem sistemu pravzaprav samo no-va kvaliteta in oblika redne-ga vzporednega šolanja. Iz-redno študiranje bo v prihod-nje dostopno ne samo ljudem v delovnem razmerju, kot je bilo doslej, marveč tudi lju-dem, ki niso v delovnem raz-merju (kmetovalcem, gospo-dinjam in drugim). Izreden (Konec na 8. strani) Spranje v izpitnih rokih. (Foto: Joeo 2nidaršič) Seja Univeriitetnega sveta Spremembe in reorganizacija Študij v treh stopnjah bo uveden že v jeseni na ve- čini oddelkov Pred razpravo o reorganiza-ciji naravoslovne fakulitete in o spremembah in doipolnitvah fakultetnih statutov je Uni-verzitetni svet** abr-avnaval osebne predloge. Na predlog persKmalne komisije je svet potrdil izvolitev večjega šte-vila docentov, izredmih in rednih profesorjev ter sode-lavoev inštitutov na ekonom-ski in naravoslovni fakulteti ter na fakulteti za rudar-stvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Organizacijska združitev teoretskih ter aplikativnih predmetov O pripravah in diskusdjah o reorganizaciji naravoslovne fakultete je poro^al retktor dr. Vogelnik in poudaril, da o tem že dalj časa razpravljajo. V smislu dosedanjih razprav naj bi se osnovne študijske sku- pine, kot so matematika, ke-mija, geologija, farmacija or-ganizacijsko ždružile s fakul-teto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo glede biologije in geografije pa se fakultete še niso dokomčno od-ločile. Univerzitetni svet je po daljši razpravi priporočil, naj bi se biologija vezala na naj-bližjo aplikativno fakulteto, to je na fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterino, geogra-fiija pa na filozofsko, kjer je že nekoč bila. Nov tip organizacije fakul-tet oziroma strok, ki pomeni združitev osnovnih teoretičnih predmetov z apli!kativnimi, bo tako v korist teoretskim pred-metom, da ne bodo šli preveč v abstraktno smer, kakor tudi aplikativnim, ker se bodo tes-neje povezale s teorijo. Para-lelizem predmetov fizike, ke-rrvje. matcmatike, ki jc doslei obstojal, pa je iimea tudi nega-tivne posledice na vpis štu-dentov, saj se je na tehniko vpisovalo vedno več študentov kot na naravoslovno, kar je povzročilo, da danes nimamo dovolj predavateljev za te predmete ne na univerzi, ne na srednjih šolah.^ifuv a faikul-teta bo morala prevzeti vse dolžnosti za formiranje peda-goških kadrov, ki jih je imela nekdaj naravoslovna. Poleg teh pozitivnih strani pa bo imela združitev tudi ne-katere slabosti: nova fakul-teta bo po številu študentov (približno 1200) ena največjih fakultet na naši univerzi. Univerzitetni sveit je vso to problematiko obravnaval in priporočil fakultetam in druž-benim organom, da se odlo-čijo za najbolj progresiviio obliko v smislu reorganizacije študija. O tem bo obvestil tudi Izvršni svet, ki naj bi pri pri-pravljanju sprememb zakona o univeri v Ljubljani upošte-val tudi to reorganizacijo. Vse fakultete so predložile spremembo statutov Pri pripravljanju spre-meimb jn dopolnitev statutov so fakultete upoštevale pred-lagane sklepe in priporočila o reformi, ki jih je dal Univer-zitetni svet. V šolskem letu 1960-61 se uvaja na vseh fakultetah iii oddelkih nov sistem študija v treh stopnjah, z izjemo splož-ne medicine, geologije s pale-ontologijo in mineraiogije s pe-trografijo na naravoslovni fa-kulteti, predmet mateimatilto pa bo možno prav tako študi-rati nedeljeno vseh osem se-mestrov ali štiri semestre v kombinaciji še z nekim pred-metom (npr. a) matatika 4 se-mestre, b) fizika 4 semestre). Prav tako bo ostal še naprej enoten študij nekaterih pred-metov na filozof. fakulteti (&-lozofija, sociologija, pedagogi-ka, psihologija, svetovna knji-ževnost in literatura) ter na odseku za kemij&ko tehnolo-gijo na rudarsko - metalurški fakulteti. Posamezne stopnje študija bodo trajale na vseh oddelkih Po štiri semestre, oddelek za veterino in oddelek za mon-tanistiko pa predlagata, da bi traijala prva stopnja pet se-mestrov, druge pa tri, kar bo pa sprejemljivo Le tedaj, re bo zvezni zakon dapuščal tako '-z-jemo. Tudi stomatološki od-delek je predlagal, naj bi prva stopnja trajala šest. druga pa štiri semestre. (Nadaljevanje na 8. strani) Za študij je v predizpitnih dneh potrebno izkoristiti vsak prosti trenutek in če hočeš pri tetn izkoristiti tudi sbnce, posnemaj kolega na sliki Ustanovljeno je osrednje kulturno umetniško društvo Ijubljanske univerze Akademik - nova arena kulturnega življenja Kolo kulturnega življenja študentov ljubljanske univerze, ki se je že vrsto let več ali tnanj monotono vrtelo in le včasih z malce živahnejšim po-speškom, se je končno le od-ločneje zasu alo. 10. junija je bil ustanovni "bčni zbor osred-njega kulturno-umetniškega društva študentov Ijubljanske univerze, ki bo " bodoče nosilo \mc Akademfk in ki bo nada-Ijevalo tradicij? kullurnesa življenja na naši univerzi. Lahko rremo, da je bil to cden najnomembnejših ukre-vov za požiritev in uspešnejše kulturno življenje v okviru Studentovake orgaaizacij«, ld je bil storjen v zadnjih letih. 2e dolgo časa smo opozarjali na potrebo po močnem osred-njetn organizacijskem telesu ki bi usmerjalo delovanje po-sameznih kulturnih skupin, ki bi reprezentirale celotno uni-verzUp*nr kulturno življenje in, ne nazadnje, ki bi bilo glavni pabudnik za organizad-jo in vzbuditev zanimanja štu-dentov za naše kulturno umet-nostno dogajanje. Prepričani smo, da bo to končno tudi močan in svjž im-pulz za delovanje kulturnib skupin, ki ravnc v letošnjem letn (z nekaj častnimi Izjema- mi) ni ravno uspešno potekalo, predvsem ne v tem smislu, da študentovski dejavnosti ni sko-raj ničesar nudilo. Letošnje mrtvilo lahko več ali manj opravičimo s tem, da so se '4urna komisija pri UO ter vodstva posameznil. skupin ne-kaj mesecev organizacijsko in vsebinsko pripravljala na to pomembno ^družitev v osred-nje tf~uštvo. Končno je ta korak morda tudi znak, da se je študentov s'-- organizacij{» začela zave-dati pomembnc vloge, ki j« ima kulturno življenje in kul-turno-umetnostna vzgoja pri oblikovanju celovite in ustvar-jalne osebnosti človeka, ki jo terja naš socialistični razvoj od naše univerze in sploh od na-šega družbcnega življenja. Na ustanovni skupščini se je zbra!o 58 delegatov iz posa-meznih kulturnih skupin, od fjostov pa so se je udeležili tov, Lev Modic, Zvone Mikla-vič in Janez Rugelj. Po uvod" nih volitvah org2nov skupščine se je zričel delovni del, ki jc •jokazal uTavsčenost in organ-sko potrebo po ustanovitvi osrednjega kulturno-umetniš-kega drustva. (Nadaljevanje na 4. strani) Delovna akcna v JNlaselju Studentovski svet Studen- zirano prav tako, kot v osta- že odločili za zvezno akcijo. Da tovskega naselja je pričel v lih študentovskih brigadah na bi lahko sodelovali pri ureditvi drugi polovici maja in v ju- avtomobilski cesti. Brigadirji Naselja, so nekateri našli naj- niju s pripravami za organi- bodo imeli najrazličnejša poli- različnejše argumente, da bi zacijo dvch študentovskih de* tična predavanja, kulturne ve- jih odpustili iz ostalih brigad. lovnih brigad, ki bosta delali čere, prirejali bodo taborne Sedaj sta obe brigadi že po- julija in avgusta v Nasclju. V ognje, športna tekmovanja in poini. Izvoljena sta tudi že vsaki brigadi bo okrog 60 štu- oodobno ... štaba, julija pa bodo med blo- dentov. Ti dve brigadi bosta v Vsa potrebna sredstva za ki zapeli krampi in lopate, Studentovskem naselju gradili opremo brigadirjev (obleka in oglasila se bo brigadirska pe- športne objekte, uredili bodo obutev) je zagotovila univerza. sem> upamo, da bodo brigadir- parke in pati med bloki, even- Studentje bodo dobili športne j. fcign prj ureditvi Studen- tualno tndi kanalizacijo. majice in hlačke tef copate - tovsk naselja z enakim na. S*iirl->nHo ui hndn rtpiaii v Takoj, ko so zvedeh za to ak- „ . •" . te^Svch briAd^bodo JiieU *so se študentje pričeli vdusenjem kot na avtomobilsk. v /e o c^b ", nogoiih Med de »»nožično prijavljati v ti dve "«ti in da bodo opravičili za- lo"o akdji b^CelTS^ brigadi. Prijavilo se je tudi ve- «Panje organizatorjev in in- vanje m hrano v Studentov- Hko število študentov, ki so se vestitorja... skem naselju zastonj, čas pa ____________^_____________________________________ bo ra7nore.ien tako, da bodo poieg vsega df«!?ega lahko tu- ŠTUBENTOVSKI TABOR ANKARAN VAS VABl, DA PREŽI- di manjivo studiraii... Sode- V!TE POČITNICE V AKKARANU. PRIJAVE SPREJEMAMO to pniLlr^n^^HlgaHaf VS^K TOREK, ČETRTEK IN PETEK 0D 12.30 D0 13.30 f4A 00 enaKovredno udelezbi v bri- ¦.»••.»^¦•^¦^.«...™. MM»<%».. ¦%<»¦ ¦».•«».*. , ¦• ^Aiali-av^ Mbh na zvezni akciji; življe- UNIVERZITETNEM ODBORU, POUANSKA 6-11. POHITITE m* in delo drigad bo organl- S PRIJAVAMI! tribtm«: oitketo tribu ne: cnketa trtbune: anketa tfibune: anketa tribime: anketa tribune: anketa Aribune: tmkm tribune: aitkeia tribune: cnketa tribune: anketa tribune: ankeia Vodila nas je želja, da bi spoznali, kako študentje gledajo na razne profcleme >rme visokošolskega študija. Hoteli sm o ugotoviti, koliko so študentje seznanjen: reformo kot kompleksom problemov in vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z inver-žiranim in večstopenjskim študijem, z novimi študijskimi programi in načrti. Anketa je pokazala zelo nezadovoljive rezultate. Le majhen del študentov po-zna globlje vzroke reforme, da ne govorimo o njenih ciljih in hotenjih. Zdi se, da vzro kov za tako stanje ni treba še posebej poudarjati. Zveza študentov in pedagoški ka-der sta uredila vse premalo, da bi sezna nila študente z reformo, z njenimi cilj: da bi reforrno med študenti popularizirala. Tu moramo še posebej poudariti, da smo anketo izvedli v času, ko stopenjski študij še ni bil tako konkretiziran, kot je seda; saj bo jeseni postal na mnogih fakultetah stvarnost. Ob tem pa so se pojavili novi problemi, ki nakazujejo še manjše poznavanje celotnega razvoja reforme in njene problematike. Pri tem pa ostaja nerešeno precej p roblematično vprašanje, ki ga je pokazala prav ta anketa, da velika večina študentov ne spremlja reforme zavestno, ne sodeluje v njej, pač pa pasivno sprejema take ali drugačne zaključke in odločitve. Prisluftniti danošnjemu času in vsestran&kd raz-voj, gospouareki in družheni, & uvajanj« novih tehnolo- posfcopkov. novik pemog in- proizvodnje, velik eic. kmetijstva, vse to terja srtrofcovnjake raz- protfilov tn. .razlifcnih sto- znanja- Po dTUgl strani pa d:iiaamd6n,i go&podar-akl razvoj in napredek veliko veij« §tevii cfiane smernace za dek> in znani pagoji za vpi« v viiji semester. Tako &o prisiljeni k rasnejšemu fitudšju. — (FiKaoi absolvent.) — Praktii4jxt pomen reforme ie večja selefcaija. Studentje j«mlje}o štiidij boli reano, veft-dar je še prema&o storjenega, dta bi reforma poteikala v recJu (u&benjikd, poman|kanje asiisten-tov, preofoiirni programi), kar $e tudi vzirok prevelike obre-menjenostl študentov. — (Stroj-iba 3) —Pomea n&foarme je pred-vaesn v ekrajšaniu Sfcidiia in (fcredbi specialdzadj-e- Ce bo «W|>elo uvesti v veeh letnikih tsfoe Studljslk« ob&dse kot v Lan-;ktn prvem letniiku, bo ovlfl so potrebovala najroaaij 5—8 let, da so uepeSoo dofeančali. Wsl2m, da novi no4 m. nK bolj itaefcedigenitein, kxrt tmo btli mi. Nefcated od^ovocrl so tudi baVi BU*oritata.viw. V to kategorijo — N« Qa - (4. let- — Z refoimo »e stninjaim aa bo * Med množioo od&ovorov na parvo vpras&anje jc blk> veljjko tsfcih, ki 'kažejo, da Studeavtje t«Sfa>rmo vse pirecaatio pozaaio, veodar j« mareifcateri va^x>vial todi jedaro »resnl&io«^«, kl le kaie, kaiko nsujno ln potre*>no .ie tta univcirzd marsiica,i spremeini-ti. Odigovora ta^be vrste ata tudi znasLednja. — Refomia je nuJT^o potpetma ziaradi natrpaniostl š*tidii}sfeih programov. Izdelan je nov šrtu- nairt, vendia-r v programah pred.m'?tov nd btih ^ me. — (FAGK3-). — Fraktjčen pomen ,re'onme n.i iisto jasen, pravi filozof, 4- \*et. — StudijBtkio snov je treba bolj prafetično osmisLIti i,n g tem pri-dobiiti Bia 6asu zaradi nuinih družbemih potreb. To pa zaracli atarejših generacij — uičnih moči — nl vedno lahko. Morali bi omogiočati, da bi iz vrst asi-Btenitov čim prej dobili kader, ld ima za dianašnjl čas bol,1 ten-ko uho. — Vsebinsko prilagajanje ali mehanično krčenje Pogosto se lahko sliši, da so se z reformo visokošolskega Studija skoraj vsi strinjali, dokler je le-to predsfcavljalo abstraktao razpravljanje o potrebi in nujncsti te široke akcije. Zadeva pa je nostala nekoliko bolj komplicirana, ko je iz abstraktnega razprav-ljanja prešla na konkretne zahteve. ko se je z vso ostrino postavilo vprašanje novih učnih programov. No, na veči-nd fakultet in oddelkov smo kljub raz.nim negativnim po-javom le dobili nove študij-Sfce programe. Nerodno pa je to, da marsikdaj v novih učnih programih ni opaziti duha re-forme, ki med drugim teži tudi za tem, da bi visokošol-stvo idejno, metodološko in strokovno pomaknili vsa.i za pol stoletja naiprej, v naš čas, IVTvim zahtevam in bistveno drugačnim nalogam nasproti. Nsš splošni družbeni in go-spodarski razvoj zahteva take Študijske programe, ki bodo razbremenjeni odvečnega ba-lasta in historicizma. ki bodo v svoji vsebinski funkcional-nosti tako plastični, da bodo lahko spremljali velike tehno-loške m družbeno - gospodar-sko - politične dosežke in bodo idejno bazirali v naši sociali-stični družbemi praksi. Odgovori so nam pokazali, da smo pomekod poreveč priča-kovali. Sicer pa komentaarji niso potrebni. — Bistvenih razlik med no-vimi in starimi študijskimi prograini na naši fakulteti ni. So olajšave &lede izdelave pro&ramov. Xu pa tam je tudi Črtan kakšen predmet. Obseg posameznih izpitov, kl bi se lahko skrčili, pa je ostal isti. - FAGG) — Med novimi in starkni študijskimi programi ne vidim razlike, ker lahko uporablja-mo vs« zapiske iz prejšnjih let, kolikor le obstajajo. — (FAGV) In še: — Starih prograniov nc po-zn?m, vendar mislim, da ni ra lik, ker lahko študlramo Po siarih zapiskih, ne da bi karkoli izpustili. Je pa veliko gc- ra o »-balastu«-, ki ga mo-ts: > tudi mi prebaviti. — (as. ..n. 2 letn.). — Razlike med noviml in starimi programi opaarim v tem, da so nekatene predmetc združili, nekat«ri m so od-padlp, vend'ar ssmo v tiistjh letnikih, ki jih je reforma v vsem zajela, — filozofija 3. letnik). — Bistvene razlike ne opa-zim, ker je verjetno tudi ni. Nekateri profesorji reforme sploh nočejo razumeti In na-lagajo štduentom vedno večje programe. Namesto enega programa za vsak predmet, kar je zadostovalo prod leti, ima sedaj tri. — (tehn. III.) — Bistvenih razlik v obsegu predavanj ni; opuščeni so predmeti, ki nam niso delali nobenih preglavic. — (pravo 4. letnik.) Razlike med naSimi in sta-rimi prograzni so vclike in kot celota pozitivne. Mislim pa, da inverzija študija na naši fa-kulteti nl povsem primerna, Nasploh mislim, da }e bila opravljena prevcž šablonsko in p^remalo specializirano — (narav. 2. letnik). VEC SODELOVANJA Sveti letnikov in mentorske grupe so kot nove študijske oblike precei prdipomogile, da so se raždalje in marsikje tudd med pedagožkim ka-drom in šrtudenti bistveno spremenili. To nam kažejo tudi odgovori na naše tretje vpra-šanje. Je pa še večkrat opa-ziti, da sodelovanje msd štu-denti tn profesorji največkrat vse preveč sdoni na asistentih, kar je po eni strani tudi ra-zumljivo. — študentje icnajo kontakt z asistenti, posebno letos, ko sma ustanovili svete letnikov in organizirali mentorske grupe. To je bUo storjeno v cilju boljših študijskih uspehov. S profesorji pridemo v stik edi-no pri seminarskih nalogah in to po navadi samo takrat, ka-dar nalogo bereaio. Poinoi in oporo iščemo v asistentih. Na sestankih svetov lotnikov re-šujemo prcdvsem razna študij-ska vprašan,ja pa tudi druga. Eno važnih so skripta, ven-dar asistenti tega ne morejo rešiti, ker ni odvisno samo od njih. — nar. III. Precej takih in podobnih odgovorov smo dobili tudi z drugih fakultet. Skoraj vsd so si skupni v tem, da poudarja-jo veliko pomanjkanje skript in učbenikov. Po drugi strani pa prav odgovari na to vpra-šanje v veliki meri dajejo pri-zaianje svetom letnikov, men-torskim grupam itd. Skratka novim študentovskim obli-kam, ki nimajo samo te vloge, da dvigajo študijske uspehe, pač pa tudi, da vključujejo neki širrši krog študentov v razt>ravljanje o reformi in problemih, ki se tu pojav-ljajo. Nekateri odgovori so zelo skopi. Naj jih samo nekaj nažtejemo: Nič. Ne poznain. Precej. Itd. Pa si oglejmo še nekatere odgovore: 2 X2 . (Foto:J2) — V zadnjesn času je kon-takt vedno večji, čeprav mo-ratn priznati, da je bil pri nas že precej zadovoljiv. Zlasti se-daj, z uvedbo mentorjev za. posamezne letnike, se je sode-Iovanje še poglobilo. — zned. 4. letnik. — Kontakt med profesorji in študenti na naši fakulteti je kar dober. Eni in dsrugi &e trudimo, da bi složno reše-vali probleme, ki jih prinaša nov način študija. Večji pro-blem so skripta. Študentovska organizacija neprenehcaia de-Ia na tem, toda brez vidnega uspeha. - FAGG. Značilen je pa tudi tak od-govor, ki niti ni najbolj osam- VPRAŠALl SMO # Reforma visokošolskega študija obeta v svojem vsebinskem in oblikovnem bistvu korenite spremembe in je nujna posledica vedno hitrejšega družbenega in gospodarskega razvoja. Kakšen je po tvojem praktični pomen reforme na vaši fakulteti? Koliko je že nare-jenega? ^ Ali lahko opaziš bisfveno razliko med starimi in novimi študijskimi programi na tvoji fakulteti? če tega ni., kje so po tvojem vzroki? 0 Kolikšen je na tvoji fakulteti kontokt med peda-goškim kadrom in šludenti, posebno v prizadevanjih za čim boljše študijske uspehe in za skripta oziroma učbenike? # Kaj je storila študeiitcvska organizacija, da bl študsnije na tvoji fakulteti desegli člm boljše študijske uspehe? 0 Katere so po tvojem mnenju slabostl, ki se po-javljajo pri pedagoškem kadru in v študentovski orga-nfzaciji in ki zavirajo usfye§nejše nadaljevanje študij-ske reforme? — Kontakt med pedagošklm kadrom In študenti je pri nas zelo slab. Posebno vprašanje so skripta. Nimamo niti ene knjige v našem jeziku, za vse višje kurze, fizikalno kemijo itd. Studentje so prepuščeni na tujo literaturo, to pa zahteva dosti časa. — Avtor tega odgovora ni oanačil fakultete, toda to ni najvažnejše. Jediro je nekje drugje in kaže na zelo resen problem, ki se ga morda pre-več zanemarja. Ponekod slabo, sicer pa... Zveza študentov si je kot družbeno politačna organiza-cija vse^kozi jOTlzadevala. da ne bi bila samo pasivni spremljevlec reforme, ampak njen aktivni soustvarjalec. Prizatdevala si je predvsem, da bi v rasapravo o novih učnih programih, in to si še vedno prizadeva, vključila po fakultetah in letnikdh šlcrši krog študentov. Še posebej si prizadeva, da bi študentje člani Fakultetnih svetov, res zavestno in polno pfizadeto podajali mnenje organiizacije o vseh problemih, ki jih zade-vajo. Marsikje smo v tem lepo uspeli. Ponekod tudi zaradi objektivnih vzrokov študen-tovska organiizacija ni odigrala svoje vloge kot bi jo morala. To pa je največkrat odvisno od subjektivnih zavestnih sil. Med odgovori na naše četrto vpra&atnje so karakteTistični tudi taki: Boori se, toda ni do-volj energična.. Šhidentovska organizacija ie naredila zelo inalo. Agronom III. letnik. Mislim, da je precej naredila. ekon. abs. Nekateri odgovori so neko-liko obšiirnejši in kažejo, da imajo tnekateri šudentje rve-koliko več vpogleda v orga-nizacijo da tudi samd aktivno sodelujejo v njej. — Stdentovska organizacdja je predvsem v zadnjih letib sodelovala pri reformi. aezul-tati njenih naporov so že zdaj vidni; mnogi študentje študi-rajo veliko hitrej© kot pffej, pa tudi dolgoletne absolvente je z dalodenimi nkrepi vzpod-budila k resnejšemu študiju. - FAGG abs. Tako tudi v odgovorih na naše vprašanje lahko zasledi-mo vpldv široke akcije, ki jo prav v tem letu izvaja štu-dentovska orgaeizacija. Gre za to, da organizadja po fakul-tetah in letnikih vodi eviden-co o vsakem svojem članu, se zanima, kakšne probleme premaguje pri študiju in mu skuša pomagati, predvsem po-skuša reševati najbolj pereče probleme. — Študentovska organizacija je naredila precej, predvsem v lanskcm prvem letniku, kar se je ponekod poznalo tudi pri uspehu tega letnika. — Strojna III. letn. — Pri nas študentovska or-ganizacija ni naredila nič, ker nas je premalo, nič ne opra-vimo. — Naravoslovna 4. letnik. Vendar tu lahko trdimo, da je študentovska organizacija na nekaterih fakultetah nare-dila odločno premalo. Pone-kod niso izkoristili možnosti, čeprav so bili dani vsi objek-tivni pogoji za akcijo. Sicer pa je ena od značilnosti te ankete, ki je zajela približno 250 študentov, da je pokazala marsikaiteri problem, ki mu bo treba v bodoče posvetiti ve-liko več pozornosti. Od 250 od-govorov na posamezna vpra-šanja, smo zelo težko dobilile nekaj takih, ki kažejo, da štu-dentje vsaj globalno poznajo reformo. Zanimivo je tudi to, da je bilo odgovorov na to vprašanje najmanj, kar sicer ne more predstavljati objek-tivne slike o oragnizaciji. ker je ta precej drugačna, kaže pa na določene pomanjkljivosti, ki so ponekod zelo velike. Cijpruvljaii slobostl Popclnoma razumljivo je, d* ako široko in pomembno iružbeno-politično gibanje, kot j-3 reforma visokošolskega štu-iija, ki obeta marsikje v celoti, povsod pa v marsičem preki-nitev s starimi metodami in načini ter vključevanje novih, iiiodernfh znanstvenih In peda-goških pridobitev, lahko po-meni med študenti in profe-sarji široko diferenciacljo sfl. Pri nas smo z reformo precej pred ostalimi univerzaml; zdi se, da smo najhujšo krizo ie preboleli, vendar se tu in tasn še vedno pojavi trzavica. Siett pa o tem zelo prepričl^vo go-vare odgovori na naše zadnj« vprašanje, ki jih nl treba i« posebej komentiraii. — Kot slabost bi lafako nav«-del to, da je z nekaterimi pr<>-fesorji zelo težko priti v stih, ker čuvajo svojo avtoriteto, n«-priatopaost. Mogoče jc tudi or-ganizacija premalo iznajdljiva in ne zna najti prave poti. Za-nimivo je tudi to, da pri pro-fesorjih, ki sodelujejo s študen-ti, skoraj nikoli ni perečih pro-blemov, če pa že prlde do ne-sporazumov, se jih lahko zelo hitro odStrani. Nasprotno pa imamo že leta z nekaterimi :irofesorji manjše konflikte, ki pa še sedaj nlso rešeni. — fiL abs. — Imam vtis, da so študentje ^iolj razumeli reformo kot pro-iesorji. Programi so vse pre-več starinski in vse premalo ?lastični. Zelim, da bi v novih aačrtih bilo Čutiti res nekaj navega. Zveza študentov bf morala včasili nastopitl bolj snergično. — ekon. abs. — Studentovska organizacija se zeto trudi, da bi se reforma uspešno nadaljevala, medtem ko nekateri profesorji zavirajo ta razvoj samo z odlašanjem tiskanja skrip. (FAGG) — Velika ovira je s stranl tistih predavateljev, ki že leta in leta predavajo snov, ki ni več nitl moderna niti v današ-nji stvarnosti uporabna- Sla-bost študentovske organizacije je v tem, da ravno v takih primerih premalo aktivno dela. Sicer pa je naše predavatel|e težko imenovati pedagoški ka-der, kajti imamo predvsem strokovnjake, nimamo pa pc-dagogov. To je čutiti pri po-dajanju snovi, odnosu do slu-šateljev in še posebej v odno-su do reforme. — (nar abs.) — Profesorji mislijo malo preveč na svoje plače, študen-tovska organizacija pa sama nl tako močna, niti nima sred-stev, da bi te napake odpra-vila. Studentovska organizaclja ne more izdajati toliko študij-skih pripomočkov, kolikor jih je za uspešno reformo potreb-nih. — ekon. III. — Profesorji včasih prev«č obljubljajo, učbenikov in skript pa ni. Ceprav se študen-tovska organizacija trudi, se problem ne premakne z mrtve točke. Morda se bo v bodoč« izboljšalo. — stroj. III. Pomladiti bi bilo treba ka-der; asistenti naj bi imeli več možnosti, da prevzamejo poča-si mesta tistih, ki ne morejo iti v korak s sedanjostjo. — slav. IV. Pri pedagoŠkem kadru 4»pa-žam prezaposlenost, pri neka-terih preobremenjenost s funk-cijami, pri drugih pa zopet okostenelost; značilne so mate-rialne težave fakultet in ozki egoistični interesi posamezni-kov. V Zvezi študentov pa se opa-ža neaktivnost večine članstva, materialne težave, nezaintere-siranost ter nizka zavest v štu-dentovski organizaciji. — teh. abs. BRIGADIRJI, SREČNO! Vse štiri brigade bodo odšle na delovišče v južno Srbijo in Makedonijo verjetno 30. junija. Do takrat morajo štabi brigad in štab pri Univerzitetnem od-boru opraviti še vrsto drobnih, na videz nepomembnih stvari. Lahko rečemo, da je ravno pred odhodom brigad vedno največ dela! Zdravniški pre-gledi so lepo uspeli, pa tudi udeležba na drugem cepljenju je bila dobra, 28. junija pa bo še tretje cepljenje. Svečano formiranje vseh šti-rih brigad je bilo 13. maja v Študentovskem naselju. Ko so komandanti brigad prejeli za-stave od predsednika Univer-zitetnega odbora Janeza Rug-lja, so se mu v imenu vseh brigadirjev zahvalili in izrazili upanje, da bodo tudi letošnje brigade nadaljevale tradicijo udarnih študentcnrskih delov-nih brigad. Janko Ceglar, ko-mandant ŠDB Tone Tomšič, je dejal: «-... Lahko si mislite, da v trenutku, ko človek spre-jema ime in zastavo brigade, ki nosi ponosno ime revoluci-onarja Toneta Tomšiča, ni lah-ko zbrano govoriti. Vendar cb-Ijubljam v imenu celega ko-lektiva. da bomo skušali dose-či pri delu na trasi take uspe-he, kakršne od nas vsi priča-kujejo.. .*• »... Upam, da bo naša bri-gada že s samo mislijo na ve-likega revolucionarja, borca in delavca Borisa Kidriča, po ka-terem nosi ime, dosegla uspe-he in opravila naloge, ki jih pred njo postavljata CK LMS in Vsa naša družba ...« (Miha Hrovatič) »•... Naše geslo naj ne bo govorjenje, ampak delo, trdo delo...-« (Pavel Vindišar, ŠDB F. Rozman-Stane) «•... Ponosni pa smo tudi na to, da nosi naša brigada ime po junaškem pohorskem bata-Ijonu ter na to, da prejemamo zastavo iz rok zastopnika ene-ga redkih preživelih borcev bataljona ...« (Božo Bratuž, ŠDB Pohorskih herojev) Te skromne besede jasno dokazujejo, da še ni izumrla tradicija slavnih mladinskih delovnih brigad. Predsednik Univerzitetnega odbora ZSJ Janez Rugelj ie v svojem sve-čanem govoru med drugim tudi dejal: Prve m'ad:in-ske delovne brigade so bile formirane že med okupacijo. Mladina je pomagala prebi-valstvu pri obdelovanju polj, tesno pa je tudi sodelovala z narodncosvobcdilno vojsko. Takoj po vojni, ko je porušena domovina potrebovala čim v«č delovnih rok, se je mladina odzvala; pcvsod, v vsakem, še tako oddaljenem koščku de-žele. so mladinske delovne bri-gade gradile. Težko bi kdo ve-del, koliko milijonov delovnih ur je mladina pri obnovi pri-spevala. O delovnem poletu in požrtvovalnosti jugoslovan-ske mladine govore nesmrtni spomeniki — kilometri cest in železnic, tovarne in mesta. Ze-leznice Šamac—Sarajevo, Br-čko Banoviči, Doboj — Banja Luka, avtocesta Bratstva in enotnosti. tovarne Ive - Lola Ribarja, Rade Končarja, žele-zarne v Zenici, elektrarne v Jablanici, Mavrovu, Vlasini itd., vse to je delo mladih rok. za vse tc bo mladini ju-goslcvanski narcd trajno hva-ležen ... Kakor smo že zspisali od-idejo vse štiri brigade 30. ju-rrja na delovišče. Zvedel: smo, da grs v Mak^d^niio samo ena Ijubljanska SDB. brigada To neta Tomšiča. Ker bo cot do Gevgelije, kjer bo brigada de. lala, precej dolga. bo odpoto vala neksj ur pred ostalimi. Druge tri bodo delale v južni Srbiii: SDB Pohorskih herojev v Momin Kamnu, brl-gada Borisa Kidriča v bližinl Podejan, ŠDB Franc Rozman-Stane pa v Leskovcu. Brigadam lahko pred odho* dom na avtocesto samo še zi* želimo čim več delovnih usp*» hov in srečno pot Nemški študentje v odstotkih V teh dneh so taki prizori na tokijskih ulicah nekaj vsakdanjega Univerze v Izraelu V zgodovini države eaajst tet velfikokrat ne pomeni nšfiib-Šd in dpstikrat tudi ne v zgo-^ovini kakega šotekega si$e-ffia. To pa ne držl za zadnjih <|Qajst let nove izraeteke ddfe-^e, M Je dosegla posebno lepe tjispehe na vzgojnem področjKi. |>o eni strani je tudi razumlji-Vo, saj je Izrael ena redkih ^filadih držav, kl se ji ni bilo ižreba ukvarjati s problemom kvalificiranega in visokokvali-iiciranega učnega kadra, kot se to dogaja skoraj povsod drug- Danes imajo v Izraelu dva univerzitetn,a centra, ki delu-jeta že 30 let, in sicer toebrej-sko univera^p v Jeruzalemu, ki ima svojo fillalo v Tel Avivu in Višjo tehnkko šolo v Haifi. ^" prvih desetih letih obstoja izraelske države sta obe uni-verzj napravili pomemben na-predek in imata danes številne nove moderno opremlj^ne učil-nice in laboratorije. Univerza v Jeruzalemu ima Sest fakultet: fakulteto za lite-rarne znanoisti, naravoslovno, mecjicino, pravo, fakulteto za družbene znanosti in za agro- nomijo. Medtem ko je bilo le-ta 1946 vpisanih na univerzo samo 900 študentov, se je v tem šolskem letu njiijovo šte-vilo dvignilo na približno pet tisoč. Na Technion (uradno ime za tehnično visoko šolo v Haifi) je vpisanih 3.000 študentov, ki so jim na razpolago fakultete za inžineriio, arhitekturo in ek-saktne znanosti. Oba vzgojna centra imata študentovski organiizaciji, M tvorita Izraelsko nacionalno študentovsko unijo (NUIS), tes-no povezano s COSEC. Na mednarodni strani Tribune ssn© med letotn večkrat omenili, da po-ložaj nemških študentov nikakor ni taiko rožnat, kot si ga nekateri med nami predstavljajo. S podatki, ki so nam ne-davno prišli v roke, bi želeli to ugotovitev pod-krepiti. Stevilo nemškth študeintav se je v zadnjih lietih skoraj po-dvojilo, vendar pa je to veliko , povečanje prišlo do izraza šele v zadnjih treh letih. S tem pa so nastopile tudi spremembe socialne strukture študentov. Vojna generacija je v glavnem študij končala i*i sedaij priha-ja na univerae veiiko število indirektnfii žrtev vojne. Šte-v&o oferofe pedillifti aLLi uibitih v vbijnd se je v zadnjih fcreh letih pačetvanlo. Pri tem je treba uipa&tevatd še dejstvo, da ja ostaja kljub vsem ukrepom še nada-lje odprto (zavarovanje Podatki, s katerimi razpola-garno, so iz p>oletnega seme-stra lanskega leta, in sicer z univerz, tehničnih visakih šol, razlionih znanstveoiih visokih šol ter umetniških akademij. V začetku seme&tra jn bilo na teh šolah vpisanih 180.959 štu-dentov. Študentovska anketa je zajela 157.374 študentov (med njimi 35.499 študentk). Zanimivo je, da se starost študentov v zadnjih letih ni veliko spremenila. Polovica jih je stariih 23 in manj let, odstotek tridesetletaiikov je padeil na 5 % (lefta 1956 7,3 %). Poročenih je &e vedno 6,5 %. Štinideset tisoč študentov je brez staršev (24,8 %). Približ-no petdeset tisoč ^tudentov (36,1 °/o) preživljajo med štu-dijem .staršl (leta 1956 — 32,8 %). 40.000 pa jah prejema podpore od države oziroima raznih drugih fondacij. Pri tafco vedikem števiki študentov ni nič čudnega, da jih samo 35.528 lahko stanuj>e pri star-šdh in obiskuje univerzo v rojstnem kraju ali v njegovi bližini. Vsi ostali stanujejo po damovih. oziiroma pri privat-ndikih. Ceprav se je zaradi ifnrajo v premagani deželi uvesti svoj šolski sistem. Ta si-stem je, kratko rečeno, razde-ljen na tri stopnje — v osnovno šolstvo (eleinentary schools) — 6 let, višjo stopnjo (high schools) — 3 leta in univerzi-tetno stopnjo — običajno 4 leta. Solanje za prvih 9 let je bilo obvezno in vpeljana je bila Koedukacija. Nov sistem je prepovedal poučevanje tako imenovane »etike«, ki je teme-ljila na državni veri, prepove-dan je bil tudi vsak drug reli-giozni pouk. Pred kratkim je japonska vlada zaradi pomanj-kanja »moralne vzgoje« pri mladini ustanovila posebno ko- misijo, ki naj prouči možnosti ponovne uvedbe »etike« v šole. Ta poteza je naletela v parla-mentu pri socialistih na močan odpor, združenje učiteljev in profesorjev pa jo je oaaiačilo za »vladni poefbus, da bi v šo-lah spet zavladalo doktrinar-stvo« in da bi vlada centrali-zirala svojo kontrok) nad vzgojniim sistemam. Težko je na tako skrcannem prostoru pravilno oceniti ja-ponski vzgojni sistem. Precej bolje pa ga bomo razumeli, če bomo z zgodovinskega stališča gledali na zmedo, spopad idej, ideologij, sistemov in celo at-mosfere, v kateri se nahaja ja-ponski vzgojni sistem. Osnova njihove civilizacije je kitajska kultura. To bi lahko primerjali z grškim in latinskim vplivom na zapadno civilizacijo, le da je še močnejši. Umetnost, glas-ba, pisava, literatura, arhitek-tura, budizem, vse je bilo pri-nešeno s Kitajskega in pnilago-jeno japonskemu okusu in oko-lju. Japonsko otročje je ostalo stoletja izolirano pred ostalim svetom in vsak tujec je bil sumljiv — pa najsi je bil trgo-vec ali misionar. Sele comodor Perry je v letih 1853—1854 pri-silil Japonsko, da je svetu od-prla vrata. Pod cesarjem Meiji (1867—1902) so prodrli na Ja-pcmski prvi zahodni vplivi, predvsem v industriji. Poraz kitajskih in ruskih armad na začetku dvajsetega stoletja je dal veliko podporo nacionali-stičnemu gibanju na JaE>on-skem in tudi zaupanjte, s kate-rim so pričeli Japonci svojo te- retorialno in efconomsko dispo-zicijo v imenu japonskega im-peiija. Nacionalni vzgojni sisfcetn se je ustvarjaj pc^5asi. Za viorec mu je s!«žil ffancoski aistcna močne centralizirane kontrole. Vzgoja je bila instrument kon-trole nad razvojem ljudi. Pred-vojne japonske univerze so imele mmogo znafilnosti, po katerih so se moČno razlikova-le od zapadnega ideala liberal-ne univerzitetne vzgoje. 47 univerz je bik> razdeljenih v tri skupine, v vladne, javne in privatne. E>evet imperialnih univerz je imelo ogromme prednosti in še danes, čeprav nlso več lavorizirane, so naj-bModela Honnef« je študentov-ska samopomoC zahtevala takojšnje zvišanje vseh štipendij za 500 DM na mesec. Dvig štipendij zahteva dviganje življenjskih štroškov. Studen-tovske organizacije zagovarjajo tudi ustrezno povečanje števlla šti-pendlstov INDIJA. Na fakultetl za fiziko na univerzi v Kalkuti študentje niso hoteli opravljati izpite v sedanji obliki. Raztrgali so vprašalne pole, kričali na profesorj in celo uničili opremo. Studentje menijo. da je nepravilno, če jih sprašujejo snov, ki jo niso predelali. INDONEZIJA. Kot del reparacij, ki jih plačuje Japonska Indone-iiji, se je prva obvezala, da bo vsako leto sprejela na brezplačno šolanje 100 indonezijskih študentov za dobo 5 let. Večina teb študen-tov bo študirala medicino. SPANIJA. Konec marca Je bil Zaragoji prvl študentovski dramskl festival, ki so se ga udeležile dramske skupine iz Madrida, Barcelone, Valencie in Zaragoze, (slednja je tudi zasedla prvo mesto z delom Gwce). Po trid^setih letih je bila to prva javna predstava dela Garde Dorce t SpaaHL okrog 80 univerz! Seveda mo-ramo upx>števati, da vse te uni-verze po učnem standardu niso enkovredaie, upoštevati pa je tudl treba, da se študentje različnih univerz ne razlikuje-jo dosti in da zato njihova enotno«t predstavlja veliko silo. Na splošno so japonski štu-dentje «-resni tipi-« in tujcu se zdi, da imajo le malo ali pa sploh nič smisla za humor. Vzrokov za tako obnašanje je očitno dovolj in to precej za-pletenih, zato bi bilo razprav-ljanje o tem več ali manj brez pomena. Najpomembnejše je vsekakor to, da splošen eko-nomski položaj na japonske študente izredno močno vpliva in da jih zato večina gleda na svoj študij kot na resno zade-vo, ki prinaša le malo veselja in mnogo trdega dela. Ugotov-ljeno je, da bo dobila le polo-vica diplomirancev delo, ki bo kolikor toliko odgovarjalo nji-hovi diplomi in seveda njiho vim željarn in zmožnostim. Tekmovanje za ta mesta je seveda zelo ostro (prosto mesto dobi tsiti, ki zmaga na tekmo-vanju vseh prijavljencev) in študentjfe so pripravljeni na marsikaj, le da se lahko zapo slijo. Težave, s katerimi se sreču-jejo študentje po končanem študiju, je mogoče razbrati tu-di iz izbire predmetov študija. ^Največji naval je na tuje jezi-ke in na ekonomske fakultete. ker jim to predstavlja še naj-bolj zanesljiv zaslužek v bo-dočnosti. Delna zaposlitev med študijem je nekaj zelo običaj-nega in se dostikrat ne razli-kuje od prave polne zaposli-tve. Ker je, kot že rečeno, tek-movanje na izpitih in drugje veliko, porabijo študentje le malo svojega časa za izvenšol-ske aktivnosti. Še največ se jih zanima za Lport, pa še to bolj kot gledalci. Bkonomska nesi-gurnost, oziroma slab ekonom-ski položaj, združen s slabo fi-zično kondicijo pa ne pred-stavljajo ravno najugodnejše osnove za dober razvoj oseb-nosti. Zanimivo je tudi to, da se študentje skoraj ne ukvarjajo z religioznimi problemi. Zaradi vsega tega in še za-radi številnih drugih vzrokov je med japonskimi študenti vsako leto več nezadovoljnežev in nekateri primerjajo sedanji položaj v japonskem študen-tovskem gibanju s položajem pred letom 1917 v Rusiji in s položajem po prvi svetovni vojni v Nemčiji. Največja japonska študen-tovska organizacija Zengahu-ren, ki je ekstremno levičarsko usmerjena, ima v takih pogo-}ih lahko delo, posebno še, ker jo pri njenem delovanju skoraj v celoti podpira tudi levo usmerjeno združenje učiteljev in profesorjev, ki kot profesio-nalna organizacija predstavlja pomembno ailo. polno zaposlenih 33,6'Vo štu-dentov in 23,7 % študentk. — Leta 1958 je bilo polno zapo-slenih skoraj polovica štu-dentov. Stevilke in odstotki so večkrat pusta stvar, vendar menimo, da so gornje toliko zanimive, da jih je bilo vred-no objaviti. Fotoreportaža o Tokaryu »Bolje je enkrat videti kot dvakrat slišati«, pravi japon-ski pregovor. In zaradi tega smo se odločili za slikovno repor-tažo o Tokaryu — šiudeniovskem naselju v Tokiu. Desettisoči študentov na Japonskem žive v izredno slabih razmerah. Vsakoletne ankete govore o podhranjenosti, vedno večji razširjenosti jetike, piešanju oči — saj je procent krat-kovidnih študentov na Japonskem največji na svetu — neza-poslenosti po končanem študiju itd. Slike, ki jih objavljamo, vsaj približno ilxistrirajo ta dejstva. Del zunanje podobe Tokarja V spalnici in učilnici Prizor % »festivala^ Tokarya V Tokaryu imajo tudi šolo za otroke svojih sosedov revnejšega dela tokijskega prebivalstva I JE OSRFONIE KULTURMODMETHIŠKO DRUiTVO UttBUAHSKE UNWLftZL Koroški akademski oktet je po dobrem letu delovanja požel že mnogo pomemViih uspehov dotna in na tujem. (Nadaljevanje s 1. strani) Po volitvah organov skup-Sčine so predstavniki posamez-nih kulturnih skupin podali poročila o dosedanjem delu in uspehih skupin ter o proble-mih in težavah, s katerimi se sedaj srečujejo. — Objavljamo nekaj fragmentov iz teh poro-čil, ki bodo dovolj nazorno pri-kazali sedanje stanje kulturne-ga življenja na univerzi in kaj lahko od novega društvp v bo-doče pričakujemo. APZ TONE TOM&IC (Mar-ko Cibej): Zbor je bil ustanov-ljen leta 1946. Od tedaj do da fles je bilo glavno obeležje nje-govega štirinajstletnoga delo-vanja številnost njegovih akcij in nastopov. Treba je poudariti, da ta ak-tivnost zbora ni nikdar zašla s poli tradicionalnega avanr-gardizma, tako v političnerr kot v umetniškem pogledu. To dokazujejo tudi tri delovne ak-cije, ki se jih je zbor udele-žil kot samostojna enota, šte-vilni nastopi na proslavah v tovarnah in drugod in. končno koncertni programi, ki so pri-nesli zboru eminentno mesto v slovenskem in jugoslovanskem amaterskem petju. Nato se je tovariš Čibej do-taknil uspehov, ki jih je zbor dosegel in se ustavil ob krat-ki analizi delovanja v zadnjih dveh letih: Glavna značilnost tega ob-dobja je predvsem velik po-rast umetniške kvalitete in podvojena aktivnost zbora, saj je v teh dveh letih nastopil ve<: kot stokrat, pri tem pa je po mnenju domačih in tujih kri-tikov dosegel v kvaliteti izva-janja evropsko raven. Jasno je, da je taka dejavnost postavila pred nas cel kompleks proble-mov finančnega in organizacij-skega značaja, ki je daleč pre-segel naš amaterski okvir. V ilustracijo naj povem, da jc APZ v zadnjih osmih mesecih nažtudiral dva celovečerna koncerta, poleg 40 nastopov in gostovanj. S tem tesno povezani finanč-ni problem je še bolj akuten. Skoraj vsi nastopi in gostova-nja so spričo nerazumevanja lokalnih faktorjev večinoma deficitni. Zbor jih seveda za-radi svoje kulturno-umetniške politike ne more opustiti, ker je ena njegovih glavnih nalog ta, da prenaša vrhunske do-sežke amaterskega petja tudi na podeželje in v lndustrijske centre. Na podlagi teh dejstev ugo-tavljam potrebo, da se zbor z ustanovitvijo centralnega šludenlovskega drjštva orga-nizacijsko n finančno razbre-meni ter se mu tako zagotovi nemoteno umetniško in kul-turno politično delo. AKADEMSKA FOLKLOR-NA SKUPINA FRANCE MA-ROLT (Julij Strajner): Cez do-ber m^sec bo skupina prazno-vala 15-letnico svojega obsto-ja. S svojim delom je skupina poskušala ohraniti in posredo-vati naše narodne plese, prva Ieta samo slovenske, kasneje pa je uvrstila v svoj spored pesmi in plese iz bogate za-kiadnice ostalih jugoslovanskih narodov in pokrajin. Skupina vseskozi dela pod strokovnim vodslvom Glasbeno narodopis-nega inštituta SAZU v Ljub-Ijani in je do sedaj predstav-Ijala del kulturno-umetniške dejavnosti Študentov ljubljan-ske univerze. Nešteto težav, ki jih je skupina morala prema-gati od svoje ustanovitve pa do danes, je združilo plesalce amaterje v trden kolektiv, po-rojen iz kulturne dediščine svojega ljudstva, iz ljubezni do nar. pesmi in plesa. Skupdna je nastopila na mednarodnih foiklornih festivalih v Avstri-ji, Nemčiji, Holandiji, Franci-ji in Grčiji ter na TV v Pari-zu, Dunaju in Hamburgu. Prepričani smo, da bomo i novo obliko dela v okviru na-šega osrednjega društva, ki ga danes ustanavljamo, dosegli še lepše in boljše uspehe. AKADEMSKI PEVSKI ZBOK PRIMORSKIH ŠTUDENTOV VINKO VODOPIVEC (Zmago Bajc): Tovariš Bajc je podal najprej kratek pregled delova-nja zbora v preteklih letih poudaril velike uspehe, ki jih je zbor dosegel zlasti v obdob- ju 1956—1958, nakar se je ustavil ob Jetošnjih težavah: Po odhodu prejšnjega diri-genta Nanuta smo dobili za zborovodjo mladega in še ne-izkušenega slušatelja glasbene akademije tovariša Marka Mu-niha, ki nas je v svojem dvo-letnem delu temeljito razoča-ral. V teh dveh letih ni zbor umetniško prav r>ič napredo-val, ampak je celu nazadoval. Zato smo Muniha zaradi ne-uspešnosti pri delu odpustili in po daljšem posvetovanju ?_ glasbenikoma Gobcem in Si-manittijem sklenil naprositi za diiigenta tovariša Jožeta Han-ca, korepetitorja ljubljanske Opere. Tovariš Hanc je naš zbor prevzel, vendar zaradi ob-jektivnih razlogov ni mogel v tei-n šolskem letu pričeti z de-lom. Zelja celega zbora, kakor tudi novega zborovodje je, da bi v prihodnjem študijskem le-tu pošteno zgrabili za delo in nadoknadili vse tisto. kar smo v teh dveh letih izgubili. Značilne za vlogo novega društva so tudi te besede: Ves čas svojega obstoja naš zbor ni imel neposrednih stikov s kulturno komisijo pri UO, to pa v glavnem zaradi neagilne komisije, saj so tudi vse druge skupine živele čisto samostoj-no, kot so vedele in znale. To premajhno povezanost med zborom in Univerzitetnim od-borom smo večkrat občutili. Z veseljem pozdravljamo zami'-sel o ustanovitvi nekega moč-nega kulturnega telesa na lju-bljanski univerzi, ki naj bi ko-ordiniral delovanje vseh skii-pin. Prejšnja oblika povezave ni odgovarjala, ker je dopu-ščala razdrobljenost in. ne-vsklajenost dela. Pravzaprav je v takih pogojih vsaka skupina reprezentirala le svoje barve in ni nastopala izrazito kot Akademik - nova arena kulturnega življenja skupina ljubljanske univerze. Prepričano smo, da bo delo v tej novi strukturi učinko-vitejše in vidnejše ter da bo novoustanovljeno kulturno-umetniško društvo ljubljan-ske univerze mnogo laže in uapešnejše afirmiralo našo univerzo dorna in v tujini. KOROSKI AKADEMSKI OKTET (Jože Marsel): Koro-ški akademski oktet je bil os-novan marca 1959, ker se je pokazala patreba po manjšem vokalnem ansamblu, ki lahko zaradi svoje gibljivosti veliko doprinese k afirmaciji zbo-rovske pesmi med študenti in delovnlmi kolektivi po naši domovini. Ustanovitev manj-šega in kvalitetnega ansambla sta narekovala tudi dolgolet-na tradicija pevskega z^bora in kasneje okteta Kluba koro-ških študentov ter dejstvb, da je po dveh letih svojega ob-stoja prenehal leta 1957 de-lovati bivši Akademski oktet. Ker je želja po tem zrasla iz vrst koroških žtudentov, ki še danes tvorijo jedro sedanjega okteta in ker je bila vsebina dela tega ansambla tesno po-vezana s proučevaaijem boga-stva koroške vokakie folklo-re, si je ta ansambel nadel ime Korošiki akademski oktet. Nato je tovariš Marsel po-dal izčrpno poročilo o doseda-njih uspehih in nastopih te skupine, ki je v dobrem letu t»vojega obstoja dosegla vrsto zavidanja vrednih in po-membnih usipehov. Naštel je množico nastapov za študen-te, za delovne kolektive, za delovne ljudi po oddaljenih krajih naše domovine, snema-nja za RTV Ljublj.,na in Ce-lovec, dalj časa pa se je usta-vil ob velikih uspehih na go-stovanju v Nemčiji, o čemer pa poročamo v samostojnem članku na drugem mestu. STUDENTOVSKA IGRAL-SKA.SKUPINA NA AIIJ (Bo-žo Vovk): Delovanje igralske skupine na AIU se močno razlikuje od ostalih kulturno-umetniških skupin Mudentov ljubljainske univerze. Vklju-čuje pač le študente akademi-je, vse delovanje pa je pod polcroviteljstvom oziroma nadzit>rstvom Akademskega sveta. Kakor nam je delo alaijšano spričo tega, da s tem ko nastopamo, že opravljamo svoj poklic, pa moramo le premagovati velike težave in mnogokrat sklepati kompro-mise. 2e od ustanovitve akademi-je leta 1946 dalje so študerit-je nastopali ob raznih prosla-vah kot recitatorji in na šol-skih javnih pr&dstavah. Šele vzadnjih dveh, treh letih na-stopajo bolj organizirano, le-tos pa se je osnoval pri odbo-ru ZŠJ AIU poseben tričlan-ski odbor, ki skrbi saino za gostovanja. Ta gostovanja so v&aj deLno nadomestilo za Akademslco gledališče z red-nim repertoarjem, kakršnega imajo domala vse visoke gle-dališke šole doma in na tu-jem. Tovariš Vovk je govoril tu-di o težavah te skupine, pred-vsem o tem, da nimajo svo-bodne izbire repertoarja, da je težko dobiti dovoljenje rektorata za javno nastopanje, omeinil pa je tudi težave ob terminih nastopov ter ve&ne materialne probleme. Orisal je še dosedanje delo in uspe-he ter na&rte za bodoče delo. ŠTUDENTOVSKA IGRAI>-SKA SKUPINA (Helena Go-lob): Studentovska igralska skupina je bila ustanovlje-na meseca marca 1960. Gle-de na to ne moremo govoriti o preteklih uspehih, ternveč prikazati razvojne smernice in sedanje delo. Cilj naše igralske skupine je združiti oziroma dobiti iz vrst študentov ustvarjalno umetnišiko celoto amaterjev, ki naj bi od avtorjev do reži-serjev, scenaristov in igralcev prikazovali nekaj novega — mJadost današnje dobe, četudi bi bila dela zaradi amaterstva morda tehnično neizglajena, a vendar vsebinsko zdrava. V tem je tudi bistvena razlika obstoja in dela amaterske igralske skupine od igrailske skupine AIU. Sedaj študiramo Piknik. Upamo, da bomo kmalu pri-šli iz začeifne faze v čim pe-, strejše oblike umetniškega us.tr/ar.ian.ia na amaterski os-novi. AKADEMSKI PLESNI KLUB (Božo Stajer): APK je bil ustanovljen jeseni leta 1952. Sestavili so ga v glav-nem študentje iz višjih letni-kov naše univerze. Poleg dru-gega so si zadali nalogo, dvig-niti družabnost med študenti, jih naučiti lepega in kulturne-ga plesanja in omogočiti ti-stim, ki imajo za to veselje, učenje športnega družabnega plesa. Tako smo organizirali začetne ,nadaljevalne in izpo-palnjevalne tečaje za študen-te, organizirali redne treninge športnega plesa in prirejali plesne turnirje ter plesne pri-reditve na univerzi. Tov. Štajer je nato govoril o velikih finančnih in drugih težavah, s katerimi se je mo-rala skupina boriti vrsto let, da je sploh lako delovala, kljub tetmu pa je danes to najmočrlejši in najkvaldtettiejšr jugoslovanski plesni klub z vrsto domačih in tujih tekmo-valnih usipehov s pomeTnbnim poudarkom na plesni vzgoji mladine in pionirjev. Na koncu je tov. Štajer poudaril: V začetku nove plesne sezone nameravamo v sklopu novega kulturno-umetniškega društva naše delovanje še pospešiti in organizirati poleg dosedanjega dela šeplesns tečaje zapionir. je, doraščajo^o mladino in študente, s čimer hočemo dati s»voj skromni prispevek k dvi-ganju družabnosti in plesne kulture naše mladine. Koroški ženski vokalni orkester, ki bo znova začel de-lovati, nista priglasila svojih poiročil, vendar tudi te dve skupini vstopata v novo dru-štivo. Akademik pa bo verjet-no dobil še deseto skupdno — Akademski oktet, ki bo naj-brž znova pričel s svojim delom. O pomenu združitve je nato govoril PREDSEDNIK KUL-TURNE KOMISIJE PRI OU ZŠJ, Peter Toš: Iz referatov o delu posamez-nih skupin je razvidno, da delo le-teh kot študentovske kuittirnoumetniške celote ni bilo tako uspešno, celovito in t knt f,a i<» 7ahte\ala la Kulturne komisije pri U0, Sledeč načelu, da skupoo delo prinaša večje in bolj ble-r steče uspehe kot delo posa-meznika, sano začelina sknp-nih sestankih predstavnikov skupin govoriti o izboljšavah, ki bi nastale v slučaju zdru-žitve. Po mnogih debatah so se izkristalizirala naslednja organizacijska dejstva: Skup-na blagajna je mnogo večji up za kritje vsako leto več-jih stroškov razširjajočega se kulturnega delovanja, skupni delovmi organ, to je delovno predsedstvo društva, je naj-. boljša rešitev problema nepo-\p71n01 i di je skupno ime, Za APZ Tons Tomšič p^nieni letošnje leto pomemben umet- niškj vzpon. Letos so naštudirali dva samostojna celovečema koncerta. njihova pestra sestava in ve-lika požrtvavalnost. To je bi-lo najbolj otitno na preteklih študentovskih festivalih, ki naj bi ponazarjali presek ce-lotnega truda in naj bi dali slovenskemu občinstvu deset dni presenečenj in toplih do-živetij. Naloge, ki si jih je Kulturna kamisija pri UO zadala ob ta-kih primerih, so bile le delno izpolnjene, ker so blli stiki s skupinami le formalni. Tako je Kulturna komisija mnogo-krat izvedela prekasno o te-žavah posameznih skuipin, ki bi jih s skupnimi napori lahko odpravili. To je bil med mno-gim drugim tudi vzrok razpu-sta Akademskega plesnega orkestra, ki je bil najboljši študentovskj zabavni orkester v Jugoslaviji. Predolgovezno bi bilo naštevanje finančnih in organizacijskih težav, ki jih je bilo v preteklem delu veli-ko. Naj poudarim še enkrat, da sta bili najpomembnejši napaki dasedanjega delovanja Akademska folklorma skupina France Marolt je eden najboljših .fugoslovanskih folklornih ansamblov. nepovezanost skupin, kar je kvartet in Akademski plesni bil vzrok za omrtvičenje de- VCDSTVO KULTURMO UMETNiŠKEGA DRUŠTVA AKADEMIK UPRAVNI ODBOR (DRUŽBENO POSVETO.VALNI ORGAN): Lcv Modic (predsednik društva), Vogelnik dr. Dolfe, Franc Ki-movec - Žiga, Vodušek dr. Valens, Vinko Trinkhaus, Zvone Miklavič, major Kalčič, Radovan Gobec, Bogdan Pogačnik. DELOVNO PREDSEDSTVO (DELOVNO OPERATIVNI OR-GAN): Peter Toš (predsednik), Saša Urankar, Marjan Perpar (podpredsednika), Edo Gabršek (sekretar), Marko Cibej, Ztnago Bajc, Jože Marsel, Helena Golob, Božo Vovk, Košič, Franci Kapus, Božo Stajer (člani). ki ga mora današnji občni zbor še osvojiti, mnogo večja afirmacija kiilturnega delova-nja - študentov ljubljanske univerze, kot imena posarnez-nih sk.up-in, ki pa naj po skup-nem sklepu za nekaj časa še astanejo. Nadalje smo bili mnenja, da bomo le povezani dovolj močni, da tudi v Ljub-ljani uresničimo dolgoletno željo mladine po skupnem mladinskejn domu, kjer bi se tudi riam izboljšali osnovni pogoji dela — prostori-. Združili se bomo z name-nom, da uresničimo skupne' cilje, ki so nam bili že doslej smer delovanja, toda so zara-di razkosanosti področja ostali žal nezapaženi. T1 ciilji so predvsem dvig delovnega člo-veka na vasi in v mestu na čim višjo kulturno stopnjo in mu nuditi po delu prijetno sprostitev in razvedrilo, po-kazati ter dokazati svoje spo-sobnosti za umatn''ško izpove-dovanje slovenski in jugoslo-vanski publiki ter z uresni-čitvijo tega osrečiti njo in sa-me sebe. Po sprejetju statuta in fi-nančnega pravilnika društva sta skupščino pozdravila tov. Miklavič in tov. Rugelj, ki sta društvu zagotovila vso pomoč in mu zaželela mnogo delov-nih uspehov. Ptrepričani smo, da se njunim željam pridružuje vsa naša študentovska javnost, ki od novega društva mnogo priča-kuje. Mork Tvvf?in DNEVNIK ADAMAINEVE Iz prvsga dela Adamovega dnevnika (odlomek) Ko sem se prebudil, nisem bil več sam. Poleg mene je bilo neko novo bitje z dol-gimi Jasmi. NEDELJA Medtem, ko sem bil v nezavesti, se mi je moralo nekaj zgoditi, ker sem na levi strani prsi odkril brazgotino. Sicer me ne boli, vendar mi dejstvo, da niti prvi po-jav novega bitja ni minil brez brazgotin, ne navdaja z dobrim upanjem. PONEDELJEK Novo dolgočasno bitje mi je vedno v na-poto. Ali me kje pričakuje ali pa teče za menoj. To mi ni preveč všeč. Ljubše bi ini bilo, da bi ostalo z ostalimi žival-mi... Danes je oblačno. Vleče vzhodnik. Vetrjetno bova midva danes dočakala še dež. Midva? Kaj pomeni »midva«? Le kje sem pobral to novo besedo? Ah, seveda, eedaj mi je padlo na pamet :— to besedo neprestano uporablja tisto novo bitje. SREDA Zgradil sem zaklonišfe pred dežjem, yendar ga nisem mogel v miru uporabiti. Novo bitje se mi je preprosto vsililo. Ko eem ga poskušal zriniti ven, je postal nje- obraz vlažen, z dlanmi svojih rok si pričeLo pokrlvati lica, pri tem pa spu~ čati take glasove kot živali, ki so v stiski. Ce bi le pronehalo govoriti. Ne^presta- kJepeta. Razen tega prihaja novi glas iz najvetje bližine tdk izza mojfega hrbta ali tik ob ušesih, najprej z ene, potem pa z druge strani. Navajen pa sem samo na zvoke, ki prihajajo bolj ali manj iz da-ljave. SOBOTA Novo bitje je preveč sadja. Predvsem kaže strah vzbujajočo potrebo po jabolkih, posebno še, odkar je slišalo, da so neka-tera med njimi prepovedana. Sploh je vi-deti, da ima rado nevarne stvari, čeprav trdi, da je jabf»lka samo zaradi vitke li-nije. To je spet tipična poteza njegove logike: zaradi svojega vitkega stasa je prip>ravljeno postaviti na kocko celo raj. Nekoč je bilo tukaj tako čudovito tiho! NEDELJA Zjutraj sem zalotil novo bitje, kako s kepami zemlje obmetava jabolka na pre-povedanem drevesu. TOREK Ves kraj mi je pokvarila z odvratnimi napisi in grdimi imeni: Steza k prepadom; H koz,iemu otoku: K pečini tulečih ve-trcv. Pravi. da bi bil park čudovito letovi-šče, če bi le imeli goste. Letovanje! Spet ena od njenih izmišljotin. Besede, bese-de — in vse brez vsakega smisla! Kaj je sploh letovanje? Sicer pa je o tem raje S'ploh ne ^rašam. Ne, samo spraševati ne, ker očitno gori od želje, da čiin dalje in Cim glasneje pojasnjuje. PETEK Pred nedavnim si je vtepla v glavo, da me bo odvrnila od prehoda preko sla-pa. Kaj je na tem slabega? Pravi, da vsa-kokrat, ko to počnem, drhti od strahu. Rad bi vedel, kaj jo to briga? To sem vedno počel. Obožujem skakanje v hlad-no vodo. Zato so tudi slapovi! Ona pa pra-vi, da so samo zaradi slikovitega razgle-da in okrasa, kot vodni konji in sloni. Pravi, da so »srčkani« in »čudoviti«, kot vse stvari, ki so ji všeč. Kljub temu pa jaz njeno prisotnost nimam za srčkano in še macnj za čudovito. Sprememba kraja mi bo dobro dela. SOBOTA V petek ponoči sem se selil. Hodil sem dva dni in potem na nekem osamljenem kraiju zgradfl zakllorišča Sledove sem uničil, kolikor sem mogel, vendar me je s pomočjo živali, ki jo imenujejo »volk« in s katero se je močno spopirijateljila, našla tudi tu. Ko me je opazila, je zopet prišlo do tistega neprijetnega cvilenja in oči so ji postale vlažne. Ni mi ostalo drugega, kot da se vrnem v naše staro zaklonišče, toda ob prvi'pri-liki jo bom zopet popihal. Za vedno! PONEDELJEK Spet je splezala na prepovedano dre-vo. Metal sem vanjo kepe zemlje, dokler ni zlezla na tla. Pojasnila mi je, da je ni med plezanjem nihče videL Videti je, da je to zadostno opravičilo za njeno logiko. To sem ji tudi dejal. Beseda »opravičilo« je povzročila njeno občudovanje: Zares, to je izredna beseda! Po tem je nenadoma dejala, da na-sprotujem njenemu plezanju zato, ker preprosto ne znam tako dobro plezati po drevju. Končno sem se moral skupaj z nio povzpeti na drevo, da bi ji dokazal, da sem dovolj hraber in spreten. TOREK Pripovedovola ml je, da ie napravljena iz enega mojih reber. Ko da bi s tem ho-tela meni pripisati krivico za svoj ob- stoj! Jaz imam vsa rebra v redu, vendar so v Evinem poreklu v preteklosti neka-tere posameznosti zelo sumljive, kar se mi zopet zdi zelo značilno. SOBOTA Sinoči je padla v močvirje, ko se je ogledovala v njem. To pogosto počne, ko jo druge zveri ne opazujejo. Malo je manjkalo, pa bi se utopila, potem pa je dejala, da je to zelo neprijeten občutek. TOREK Sedaj se je apoprijateljila s kačo. — Ostale zveri so zaradi tega zelo srečne, ker je z njimi vedno delala poskuse in jih nikoli ni pustila na miru. Tega sem tudi jaz vesel, ker kača ne zna govoriti. Tako se bom vsaj malo adpočil PETEK Rekla mi je, da ji je kača svetavala, naj poskusi sadje iz prepovedanega dre-vesa — sledilo bo neko veliko in pleme-nito spoznanje! Odgovoril sem, da bi to imelo še eno veliko posledico — na svet bi prišla smrt. Svetoval sem ji, naj pusti prepovedani sad na miru. Odgovorila je, da ji to še na misel ne pride- Končno je tudi dodala, da še nisem njen gospodar. S tem me je očitno hotela prisiliti, da uzakonim najine odnose, toda pretvarjal sem se, kot da to izivalno pri-pombo nisem niti slišal. Slutim nesrečo. Odšel bom od tukaj. SREDA Zgodilo se je nekaj, od česar se člo-veštvo do konca svojega veka ne bo opo-moglo Zopet sem bil odšel. Jahal sem ves dan in upal, da bom odšel iz parka v ne-ko drugo deželo, še predno bo prišla ne-sreča nad nas. Vendar usodi ni mogoče pobegniti. Uro pred sončnim vzhodom so doslej mirne zveri nenadoma pričele strašno tuliti in se začele pobijati med seboj. Takoj sem vedel, ka se je zgodilo — Eva je jedla sadje s prepovedanega drevesa in smrt je prižla na svet. CETRTEK Naj bo slišati še tako čudno, ravno V teh trenutkih, ki niso bili videti za to niti malo primerni, so se moja čustva do Eve sp.rem©nila. Ko se je pojavila, sem bil zelo srečen; tukaj namreč ni bilo ve-liko hrane, ona pa je k sreči prinesla ne-kaj tistih jabolk. Moral sem jih pojesti. Bil sem tako lačen, da mi ni preostalo nič drugega. S tem sem pravzaprav pre-kršil svoja načela, toda med teraigem od-kril, da so načela zares dobra In lepa, vendar jih lakota ne pozna. Sicer pa sem se zadnji čas ne"koliko-krat zalotil v mislih, da je videti Eva ze-lo zadovoljna. Posebno dražestni so se mi zdeli tisti deli njenega telesa, ki se razli-kujejo od mojih Tega sem se spomnil, ko se je nenadoma pojavila prekrita z listjem in ovijalkami. Vprašal sem jo, kaj to pomeni in ji vse strgal s telesa. Pri tem je pričela drhteti in je vsa zardela-Se nikoli nisem videl, da bi kdo lako drhtel in zardeval; to se mi je zdelo grdo in neumno. Ona pa mi je samo rekla, da bom kaj kmalu odkril, za kaj gre. In res, imela je prav. Čeprav sem bil zelo lačen, sem spustil jabolko, ki sem ga že ugriznil in se tudi sam pričel pokrivati z zelenjem. Pri tem pa mi je padel pogled nanjo in nenadorna sem se zaslišal, kako ii v jezi govorim, ker sem io videl tako pred se-boj, naj prinese še listja In naj se ne raz-kazuje tako nesramno Storila je tako, po-tem pa sva odšla na kraj, kjer so se kla-le zveri. Vzela sva nekoliko lepih krzen in ukazal sem ji, na.i iz njih sešije obleko za javnost. Res je, da obleke niso ravno udobne, vendar je videti Eva srečna, ker lahko pogosto menja obleko. Kot sopotnica mi vedno bolj odgovar-ja. Brez nje bi se počutil zelo osamlje-nega, posebno odkar sem izgubil raj- Ra-zen tega mi je dejala. da je ukazano, naj si sama služiva kruh in da morava de-lati. To mi je prišlo kot naročeno: ona bo delala, jaz ji bom pa svetoval in jo nad-ziral. V SkofJI Lokl J» odprta samostoJM razstava Iveta Sufetea Vera v človeka 12. juitija 1960 šo na grradu, kjer taria ptostpre ItaM *«| v Skofji Lrtd. odi>m ****** akad&nskega slikafja tn gtatlka Iveta Subloa. RazstavUena so olja in olja na steklo, skupno 25 del. de, ilustritof in vodja Grafič- MdtiVika Subič6vih «361 j* zajfeta ptedvserti iz dv6h vif>6V: doirtače okolje, ki se pteko na-rativnosti približujž na eiii rtrani skoraj folklori (ptL&-vsem slike na steklu), na drugi strani pa se sprfctno predbli-kuje v globoko umetiiiško iz-poved, enkratnost sfečanj, ki 50 vzbudila in se vtisnila v umetnikovo doživljanje (D6-mač praznik, Balada o godcu, Kmečka starka in druge). Spomini na nečloveške fta-pore, trpljenje in her6j*tv6, skratka surov čas, ki so ga ži-veli po gozdovih z vero v l*p-že življfcnje, ti sporrtini priha-jajo v Subič6vih slikah v urttetti&ko vižijd irt sittb61 gfr-iteračij6, ki J* stedi vdjite vi-hre ižp6v&d6Vala vero v člo-v^ka, v tistega čldveka, ki so ga takfat z vsemi ražpoložljivi-rtii tehničnimi in drugimi pri-pom6čki fckušali uničiti. To j6 drugi vir motivika SublčeVih del, v katerih opušča strogo dokurrtentarrtošt. I. Subič, akademski slikat irt grafik, j6 doma iz Poljan nad Skof j6 L6k6. Obiškbval j6 S616 za urrietn6 obrt v Ljiibljarti, študij ria Akad&hiji upodab-Ijajdčih um&tndšti v Zagrebu pa mu je prfckiriila vbjna l$4l. leta. Bil je borec Cankarj*vega bataljona irt Toihšičevč brt* nadaljžval študij na Akade-miji ža likovnd umetnošt v kjubljani, kj6r se ga sporiiihja-jo kot dobrega študerita ih po-v<6dj6 in 6^ani-v štd^ritovški 6fgartiža-ciji. MiftlogrMe š^tti tttu zaitavil n^kaj vptažarij. *Č6 se pfav ^ sodel6Vali z grafikb ria ^azlič-nih razstavah ddrta lrt v sVetu (Ljubljarta, Žagreb, B^ograd, Saraj^Vo, Škopj*, B6n^tk«, Mi-lartd, Moskva, N*W Delhi itd.). Je t6 vaša pfva Sarrttetojna razštava?« TRIUMF KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA V ZAHODNI NEMČIJI i. do 7. Junija je bik> v -.mmernu P*i DaTmstadtu medmarodno tekmovanje pi zfrorov. rekmovanje J* prirediii ob 100-letni«Si svojega *b-stoja zbor Mannergesangverein 1860 ob potlipori nemške zvezne vlade in deželne vlade pokrajine Hessen. Na tekmovanju je sdd«-lovaio 6 inozemflkib. in 32 doma-Cih zborov. \% jugoslavije sta bila povabljena moškd zbor Slava Kja. vora iz Marlboora ln Koroški aka-demski odctet Vl LJubljane. So-deloval je tjudj vefckratnd zmago« vaiec na tratiicionalnih medna-rodnlh tekmovanji& v Arczzu K9. nigiiches Mannerquartett lz Bel-gije, priznanl Cb.»ral G. E. ix »panije, dva najbo]jsa nizozete-ska bora ter dva eiitoa nemška zbora Teutonia iz Frattkfurta ia Lyra iz Hcidelbeirga. Oniftnjenlh os^m zborov je tekmdvalo v med-narodn&m razredu, ostali pa ˇ nacionalnem razredu. Tekjnovanje so P^rlčeli iborl lx mednarodnega razreda. vsak *bor 1e najprej zapei obvemo pe»em, ;i je biila po svoji moderni, or-i kompoziciji za. marsOco. oreh. Pesftni R6mlsthe jp pa J« Mla ed-... na-grada za najl>oljšega dlrigenta, kj jo Jfe prejel um«trtiški vodja K6-roskega akad^mskega. *kt*.ta Cl-ril KrpaC. Na tftkmovanju w> peli tbori z ufflednimi iai p^VkMciilmi dirtgentl. toda ie enkrat j« zm»-grala mlidost. Ototet je dobil «t«vllna vabUa za Ktm6eTtn« turnej« in radljska snesnajo v ZahodHi NemCIJl, llj i*k gj in . je prrtozii na jes«nsid u.s. •P^avzaprav j«. pa sttti ž* gtafik* itt »Kakd, da st^ s« odldčili za sariičAtojrtb razstavo ravttd v Škdfji Loki?« »Mišliiti, da bi mdrali slikar-ji taz*tavljati v«č v tako ime-rtoVirii pfovinči. S tem bi pri-bližiili likOrvno urnetnost lju-d^rti, pa tudi šdlam irt prosvet-niiti organizadjarti bi pomagali pti prtpotrebrtl likovni vzgbji. Da razstavljam v loškem itau* zeju, pa se m6ram zahvaliti upH-avniku muzftja.« upravnik, ali je razstava slikarja I. Subica pr-va te vrste v vašArrt rtiuzeju?« »Nfc, ni. SkuSaitto načrtno pfedstAViti novfcjšo likovno unletnrt-zaaevnostjo Je prcmagai rutino znanih zb^rov. Zirlja ki so jo »e^tavljaii skladatelj kobert Ed-ler ln trije dlrektorji fflasbenlh aKademij, je oktetu podeltla •cbsn poikal predswlnika jine Hessen. Kot vga lete dMUJ, j« bU tudl letds osnovnl n&men Sterljlnega pozOrja, predstaVlti najbolj reprezcnUtime notilee naie aoddbne fledaliike omttncMiti In poler t«ga oddolžiti se spomino enemn pomembnih astvarjalceT ls sgodovint nai«fa gledalilSa. Tako tmo od 14. do 28. maj» videll deset izredb devetih Jagoslovanskih gltdališS, letos v obtležjn in spominn na znanega pesalka Laio Kostl6a. Predvgem je na to kazala izredba njegOT« drame Pera Segedinae in simbolični odraz njegovega dtloVanja pred-stava Med badnostjo In med «nom (Izren konkarence). Treba je omeffiiti, da je tudfl letoinje Sterijino poač>tj6 kot vsa leta doslej našlo živahen odraz na Tribini mladih, Ljud-ski univerzi, Svabodni tribu-ni Sterijinega pozorja, v raz-stavah, razgovorih ter di6ku-sijah o sodobnem in sploh o probl«mih dramaturgije, gle-dališča in igralske umetnostJ. Pozorje je pričelo domače Srpsko narodno pozorište iz Novega Sada s Pero Segedin-cem Laze Kostiča. Konstruk-cija teksta, že prenasičena v zmedi domišljije in besed, *shakespearizirana-« v svojih izlivih iin večkrat dolgočasna, je dala v povprečnj in kon-vencionalni igri predstavo, s kaitero nismo mogli biti za-dovoljni. Ve« smisel te pred-stave je bil v izkazovanju spo-štovanja, ki smo ga bili dolž-ni pesniku. Od Krležinega Areteja v iz-vedbi Narodnega pozorišta iz Beograda smo mnogo priča-kovali. Toda tudi mim^ smi- vrednc«ti teksta, gova forma in izlivi razvoiejieli in s svojo težino oddaljevali gledalc« od «3snovnih postavk dela. Be-žija Bojana Stupdc« je bila bolj efektna kot dobra, pa tu-di lgra (razen Vase Panteli-ča) bolj rutinirana kot do-živeta. Miha Remec je v svojem Mrtvern Kurentu (Sioven^ko narodno gledališče Maribor) zajel običaj kurentovanja in v ozadju na to vezane motive in probleme kmečkega živ-ljenja. Toda tekst je bil pre-več korndčarski in končno fol-klorni, skratka — Slab. . Iznašajoč osnovne idejne okvire in dramske elemente je Dimitrije Djurkovič reali-ziral spretno dramatizacijo Da-vičove P&smi. S prilagojenitn in pretenjejiim režiserskim postopkom in z dobro igro (zlasti Mira Banjac) si je Srpsko narodno pozorište s to svoj re- so večm^ Mat6ja Bn način prenesti na filmski trak. Saj je navsezadnje namen s\cr venskih filmskih podjetij med drugim tudi ta, da vzgaja in podpira svoje lastne. m'ade kadre, ne pa, da omogčča uve-Ijavljanje ljudem, katerih umetniške »kvalitete« so naj-pogosteje ceneni, špeku^aMvno banalni triki. O tem smo se žal lahko prepričali že v vrsti fil-mov, ki so — po krivici — no-sili naziv ->slovenski« (oz *ju-goslovanski«) ume'n:ški film. Leto za letom tako. Zakaj? D. Kraigher Prizor iz slovenskega cilovečernega filma Ahcija. k > o do- končan že do letošnjega Puljskega festivala. Kristi.an Pxuck, študent ljubljanske AIU igra mladegia partizana Karla. V filmu je še 17 več ali manj enakovrednih vlog. LETO DNI KASNEJE TOREK Ko sem se vrnil z večmesečnega lova z daljnega severa, mi je Eva pokazala ne-ko novo malo bitje. Našla ga je v grmov-ju, je dejala in pri tenn zardela, kot da je v zvezi s to najdbo nekaj zelo tajinstve-nega. SREDA Ona imenuje to bitje Kajn. To je neka nenavadna vrsta in ne vem, kam naj jo uvrstim, čeprav res dobro poznam žival-ski svet. V marsičem je podoben meni in lahko bi bJ z menoj celo v sorodu. Tako vsaj trdi Eva in pri tem sumljivo nami-guje, vendar je to po mojem mnenju čista zahloda. Ze sama razlika v velikosti opra-vičuje moje stališče, da gre za neko ncvo vrsto. To je neka nova zver, verjetno vr-sta ribe- Ko pa sem ga vrgel v vodo, je takoj utonil. Eva pa je skočila za njim in ga izvlekla, ne da bi mi dala čas za po-iasnilo, da je to samo eksperimentalno. Kljub temu sem še vedno prepričan. da gre za neko vrsto ribe. Njej pa je to vse-eno;-ljubi ga m mi ga nikakor noče dati za drug eksperiment. To je povsem nera-zumljivo. Sploh je na njej innogo nera-zumljivega. Odkar je v hiši novo bitje, se je njen značaj bistveno spremenil. — Ekspenmenti ]e sploh ne zanimajo več, čeprav se je prej nad njimi navduševaia. Se nikold ni tako ljubila kakšno drugo bitje, čeprav zato očitno ne more nave-sti nobenega pametnega razloga. Včasih nosi novo bitje cele noči na rokah, ker kiriči in bi verjetno hotelo v vodo. Ko pa jd hočem pomagati in ga vreči v ribnik, mi ga trga iz rok in treplja po ledjih in ustih ter pri tem spuš*a smešne zvoke, ki naj bi ga pomirili. Od nepotrebnega strahu in skrbi se Eva obnaša čisto ne-umno. NEDELJA Videti je, da Eva v nedeljo načelnc noče vee delati. Takrat najpagosteje leži na krznih in sip neflkc«ično ve&eli, ko paalo bitje pleza p« nj^j. Potem spušča prismojene glasove in trdi, da je to njemu všeč. Včasih pa se pretvarja, da bo po-jedla njegove majhne plavuti in zaradi te-ga se on smeje- Nekaj takega nisem Še nikoli vided, — da se riba lahko sme.ie! To mi je vzbudilo različne sumne. SREDA Vendarle ni riba! To sem sedaj do-končno ugotovil- Vendar pa si še nisem na jasnem, kam naj ga uvrstim. Ko je nezadovoljno, se prične peklensko dreti in če mu dava kar želi, je zadovoljno in gr-gra. Največkrat leži na hrbtu in moli vse štiri v zrak- Pri drugih zvereh nisem ni-koli opazil kaj podobnega. Ko sem rekel Evi, da bitje predstavlja problem, se je tej besedi samo začudila, ne da bi razumela njen pomen. Po mojem mišljenju je ali problem ali insekt. Ko bo umrlo, ga bom razrezal in raziskal, kako je sestavljeno. Se nikoli ni bila zame no-bena stvar taka uganka! TRI MESECE KASNEJE Problem postaja vse bolj zagoneten. Skoraj me je spravil ob spanec. Novo bit-je sedaj ne leži več mirno, temveč pleza po vseh štirih, kljub ternu pa se bistveno razlikuje od ostalih četveronožcev, ker ima prednje šape nenavadno kratke. Za-radi tega ima glavo in trup v takem po-ložaju. da je videti zelo grdo. Sicer pa je grajen tako kot mi, samo način kako še giblje, dokazuje, da ne pri-pada naši vrsti. Kratke prednje in dolge zadnje šape kažejo, da morda izhaja iz radbine kengurujev. Gotovo pa gre tu za podzvrst. kj izrazito odstopa, ker ne zna skakati kot kenguruji. Torej zaninvva in čudna podvrsta, ki doslej še ni katalogizi-rana Ker sem jo osebno odkril, se čutim pok]icanega, da si zagotovim slavo najdi-telja za vse čase in dam novemu bitju svoje rodbinsko ime. Imenoval sem ga Kengurorum Adamiens^! Takra^t, ko La je Eva na^la v grmifevju. je morail biti še popolnoma mlad prime-rek, ker je od tedaj stalno raseL Sedaj je vsaj petkrat večji kot nekdaj in ko je ne-zadovoljen, povzroča nesorazmerno večji hrup kot poprej, približno dvaindvajset do osemindvajsetkrat večji. S silo ni mo-goče pri njem doseči ničesar, nasprotno se stvar samo poslabša, zato sem opustil si-, stem prisilj6vanja- Eva ga miri s tem, da se mu dobrika in mu daje vse, celo tisto, kar mu je pred nedavnim energično od-bijala. Bilo bi zares čudno, če bi bil to edini primerek svoje vrste, vendar kaže, da je. Mesece sem se trudil, da bi našel drugi primerek Ln ga uvrstil v svojo zbirko ali da bi ga dal prvemu za tovariša v igri Tedaj bi bil na,§ prvi eksemplar gotovo mimejši in bi ga laže udomačil. Vsi moji napori so ostali brez uspeha. Nikjer ni bilo niti sledu o kakem drugem primerku. Go-tovo živi na zemlji, toda težko ga je najti. Le kako prihaja in odhaja, ne da bi pustil sJedove?! Namestil sem celo deset zank, toda tudi z njimi nisem dosegel ničesar. Ujel sem različne male živali, le tiste ne. kateri s&m nastavil zanke. TRI MESECE KASNEJE Adamitski kenguruj ne preneha rasti. Mislim ,da je to nenavadno in zaskrblju-joče. Ne poznam niti enega kenguruja, ki bi potreboval toliko časa, da doraste. Se-daj ima pa glavi krzno. To ni pravo ken-gurujsko krzno, temveč nekaj takega kot naši lasje, le da je mnogo finftjše in meh-kejše. Razen tega ni črn, ampak rdeč. Ce bi le mogel ujeti še en primerek! Vendar je videti to brezuspešno: malo bitje je nekakšno odstopanje od svoje normalne vrste Zato je prav gotovo ^dini primerek. ki splah je. Vferaj, ko sem prinesel do-mov pravesta kenguruia. sem ga namref opazoval. Mislil sem .da je mnrda ta na? orimerek o«amljen in da bo zadovoljen. če mti bo kenguru tovariševai nri igri. namesto da raste brez vrstnikov. Tako za-puščen v tujem svetu, ki ničesar ne ra-zume o nie^ovih obifaiih in navadah. bi naš kenguru imel kakšne sorodniške ob-Cutke, čeprav gre za nekega precej dalj- nega sorodnika. Toda tudi to je bila velika zmota. Ko je opazil kenguruja, ga je obšel tak strah, da sem bil takoj prepričan, da še nikoli ni videl tako žival. Najraje bi mu vrnil svobodo, toda Eva noče o tem ničesar slišati. Menim, da je to nečloveško in se nikakor ne morem strinjati z njo. Zadnji čas vedno bolj ugotavljam, da ve o poreklu skrivnostnega bitja mnogo več, kot pa si upa priznati. PET MESECEV KASNEJE On torej ni kenguru! Ne. Postavlja se namreč na zadnje noge, pri čemer se s prednjimi drzi za Evin prst. Tako buč-man nekoliko hodi in spet pade. Verjetno je to neka posebna vrsta medveda! Sicer pa so medv&di nevarni- Opazo-val sem jih pri klanju z divjimi zvermi. Zaradi tega naža zveriniča ne bo več brez nagobčnika. ŠTIRI DNI KASNEJE CETRTEK Pregledal sem mu usta. Za enkrat ni nobene nevarnosti, ker ima samo en zob. Zato pa povzroča hujši nemir, kot kdaj-koli poprej, in sicer največ pono<5i. Menil sem, da je bolje, če se preselim, toda zju-traj, pp zajtrku, sem se vrnil v staro sta-novanje in pri pregledu ugotovil, da je dobil nove zobe, Ko bo dobil vse, bo skraj-ni čas, da ga pošljem v svet. Sicer bo po-stalo nevarno. TRI MESECE KASNEJE PETEK Pravkar sem se vrnil z dolgega in zo-prnega lova. Uspeha nisem imel nobenega. Toda, ali veste, kaj je Evi uspelo? Ne da bi adšla z našega imetja, je ujela še drugi primerek sknvnostnega bitja. Kakšna ne-umna sreča je to! Jaz bi lahko letal po gozdovih tudi sto let, pa ne bj našel ta dojgo iskani primerek. Ko sem jo vpra-šal, je zopet vsa zardela in se samo skriv-nostno smehljala. NEDELJA Primerja] sem novi primerek s starim. Nobenega dvoma ni, da pripada isti vrsti. Enega izmed njiju bi rad napolnil s slamo in ga uvrstil v svojo zbirko. toda Eva iz določenih razlogov nasprotuje. Zaradi te-ga sem se moral odreči svo.iernu namenu, vendar menim, da je to s stališča znanostd velika škoda. Bilo bi neopravičljivo, če bi ta vrsta izumrla, ne da bi bila predana potomstvu- Tisto starejše bitje je sedaj bolj doma-če kot prej. Zna se smejati in klepeta kot kakšen papagaj. Ker imamo papagaje, se je verjetno tega naučil od njih, ker tudi sicer kaže izredno razvito splošno opaža-nje. Vendar bi se težko razvil v papagaja, čeprav me pri tei zverinici ne bi moglo ničesar več začuditi. ker že prvi dan. ko sem ga imel za ribo, je bil že vse, kar si le moreš zamisliti. Nova zverinica je ravno tako grda kot je bila v začetku sta^rejša, ima enako ru-meno-rdeče lase kot surovo meso in žvep-lo, in enako nenavadno glavico, na kateri ne bo nikoli zraslo krzno. Eva ga imenuje Abel. DESET LET POZNEJE SOBOTA Onadva sta dečka! To vem zdaj. To, kar me je prvotno spravljalo v zmoto, je bil njun majhen stas in starost. Nekaj takega do takrat še nismo videli- Sedaj smo se na to navadili. Med tem časom je prišlo tudi nekoliko deJslic. Abel je dober fant, medtem ko ima Kajn težak značaj. NEDELJA Po vseh dogodkih pretekJih leti spozna-vam, da sem se v začetku v Evi močno prevaril. Bolje je živeti z njo izven raj-skega parka, kot brez nje v raju. V začet-ku sem vedno mislil, da preveč govori, se-daj pa bi mi bilo močno žal. če bi ta glas utihnil in ga v svo.iem življenju ne bi veC slišal. Sedaj pogosto s hvaležnostjo mi«llm na tisto jabolko, ki naju je združilo in ml pritpomoglo, da sem spoznal dobro in milo bitje. III. republlško prvenstvo v badmlngtono Triumf Olympie 24. in 25. maja je bilo v okviru festivala pomurja v murski soboti letosnje republi-sko prvenstvo v badmingtonu. udelezllo se ga je rekordno število tekmovalcev (62) iz 6 klubov (partizan iz murske sobote, raki-can iz cankove, sidro iz maribora, papirni-Car iz vevC in olympia iz ljubljane). ni slu- CAJ, DA JE BILO PRVENSTVO RAVNO V MURSKI SOBOTI, SAJ POSTAJA POMTJRJE VEDNO MOCNEJSE 2ARIŠCE TEGA LEPEGA ŠPORTA. ZATO PA JE TOL-I-KO TE2E RAZUMLJIVO, DA SE GA JE UDELEŽILO TAKO MALO DOMAClH IGRALCEV. NAJMOCNEJE JE BILA ZASTOPANA OLYMPIA S 24 TEKMOVALCI. Med ženskami je zmagala lanskoletna prvakinja Amfova. ki je premagala Boglovo. Za tretje in Četrto mesto sta se borili Leskovarjeva in Caso-va, medtem ko je peto mesto zasedla doslej neopažena, ven- meznikov in parov. Tekmovali dar talentirana Verenova iz Novost letošnjega prvenstva 5 igralcev. Postalo je jasno, da klubi iz Prekmurja, Maribora so po izločilnem sistemu, tako Rakičana. da so v končni del tekmovanja Med šestimi veterani je po-prišli le najboljši igralci. Vse vsem zasluženo zmagal Lipo-bolj je kazalo, da ima Olym* katič, ki ni imel prave kon-pia popolno premoč. Če izvza- kurence. Drugoplasirani dr memo skupino veteranov in Ramovš, edini zastopnik Olym- pie v tej disciplini, mu v fi-nalni borbi ni bil nevaren na-sprotnik. Tretji je bil Pahor. Drinovec in Pavčič sta v moških parih ponovno doka- je bilo tekmovanje ekip. Vsak je Olympia na prvenstvu da- in Vevč. K^.ub je imel pravico prijaviti leč najmočnejši klub. Hude Po zaključnem ekipnem pr- po eno ekipo, sestavljeno iz 2— borbe so bile predvsem med venstvu so se začele igre posa- Pomladanski veleslalom pod zasneženim Jalovcem VTK memorial tekmovanje ekip, so v ostalih petih disciplinah zasedli igralci Olympie vsa prva, druga in tretja mesta ter štiri četrta mesta. To je uspeh, ki ga igralci Olympie na tako veli- Počitniška zveza vas vabi v svoje vrste. Na sliki počitniški dom zveze na Pelješcu zala, da sta najmočnejša v V noči na 29. maj 1950 ®o v Jalovčevi steni tragično preinl-null trij« mladi Sfcudentje ljuib-ljansfloe unJverae. To so blli al-pinlfltl Vavpotič, Tominec in Prvenstva v lahki atletiki za posantezrtfke za leto 1960 TSSIf. NA 100 m: Stoaptoa A: 1. Pertot Ivan (arhitelc.) 11.6, 2. lvte MaaHto (e&oiuam.) VL9, 3. Franc (gosEdar.) 12.3. Sfcupdma. B: 1. totrUtim Saretfeo (rud.-met.) 12.4, 2. Marguč pranc (ipravo) 12.5, 3. Jeraj Jole (aigromom.) 12.6. TEK NA 800 m: l. araiitetr Ivan (agranom.) 2.01.2 2. AartuiKovte MSlan (rud. metl.) 2.0L«, 3. Razinger Franc (gozflar.) 2*19.6« TEft NA IMIOm: Sifcrtpdna B: 1. TKMlorofvfc T. (rudar. met.) 2.55.0, 2. Sonc Franc (naravosl.) 2-564, 3. Jeraj Jo4© (agrcmom.) 4.5SJL. NA 3000 m: 1. Majcen Zvone (goaaiar.) 9.45-2. STAFETNI TEK 4X100 m: Stiupina B: 1, Agromomija 50.8, 2, Kombini-rana eOdtpa 47.8 fizven konkurem-te). StKOiK V VISINO: 1. Slfuga ' Marko (ekonoin.) 1K6 cm. B: 1. Peče Ivan (eiKonoin.) 160 cm, 2. ftabar Bojan (agronom.) 155, 3. Je T»jša (agronom.) €236 m, 2. Sobar Bojan (agronom> 39.36 m, 3. Lefoar Roibert (elektiro) 37.49 m. MET KLADIVA: iSkiupina A: 1. VMmar Boris dstrojnaj 48.15 m, 2. Ledinetk Pavel (strojna) 47.85 m, 3. France Miro (airhltek.) 41.14 m. MET DISKA: Skupina A: 1. Kastelic C. (k«mija) 40.so m, 2. Siuga Marko (efconom.) 35.58 m, S. Vidmar Bori« (strojna) 33.37 m. Skupina B: l. Luževič Janez (agronom.) 28.»5 m. 2. Dragošlč Stefan (agro-) 26.51 m, 3. Macur Vlado met.) 24.33 m. slučaj poSkodbe, kl pa j« k sreči ni bilo. V nedeljio zjutra so se v le-pem sončinem vremenu vsi ude-leženci povzpeli do spominske plošče, kjer je bila komemora-cija. Položen je bil venec, nato pa je podpredsednik APD Vla-do Vodopivec y krafckih bese-dah poudarii spominski pomen Vsi tekm^alci so se udeležili komemoracije pri spominski plošči V Mariboru so se agro-nomi pomerili tudi v ku v višino Moški ekipno: Alpinisti 1. ekipa AO Tržič (Krmelj, Ku-har, Kralj) — 5,50,4 2. ekipa AO APD (Berginjc, Valič, Aplenc) — 7,00,1 3. ekipa AO PD matica (Dob-nikar, Jeglič, Pretnar) 8,56,7 Planinci 1. ekipa APD (Veber, Dvor-žak, Solar) — 7,21,0 Med posamezniki: Alpinisti 1. Krmelj Janko — AO PD Tr-žič — 1,24,0 2. Berginc Franc — AO APD — 2,06,1 3. Kuhar Ignac — AO PD Tržič 2,09,0 Planinci l. Veber Ivan — APD — 2,13,0 ¦. Dvoržak Miro — APD 2,32,0 ' Šolar Domen — APD 2,36,0 Prva ekipa alpinistov je pre-j-ela prehodni pokal, uspešni posamezniki pa spominsike P'la-keta. F. M. bili pripravljeni vseskozi Agronomi : SKŠ SPORTNO SRECANJE V MARIBORU Z ozirom na tesen izid tek-mavanja (3 : 2 za agronome) se nadejamo ogoirčenega po-vratnega srečanja jeseni v Ljubrjani. in pripravljena vsakomur po-magati. Tekmovanje v Murski Sobof je bilo vsekakor preobsežno. Ekipno prvenstvo je bilo ob tako velikem številu tekem v dveh dneh povsem odveč, saj so bili tekmovalci na finalnih tekmah močno izčrpani. Rezultati: moški posamezno: 1. Drinovec O., 2. Pohar D., 3. Pavčič T., 4. Pohar J. (vsi O). 5. Lipokatič (Sidro), 6. Križ-man M. (O). Zenske posamezno: 1. Ami M., 2. Bogel M., 3. Leskovar V., 4. Cas M. (vse O), 5. Veren M. (RaRičan), 6. Talan T. (O). Veierani: 1. Lipokatič J. »Sid-ro), 2. dr. Ramovš A. (O), 3. Pahor M. (Sidro), 4. Bolkovič T. (Rakičan). Moški pari: 1. Drinovec — Pavčič, 2. Pohar J. - Pohar D., 3. Butina — Si-mončič (vsi O), 4. Lipokatič — Pahor (Sidro). Zenski pari: .1. Bogel — Leskovar, 2. Amf — Gaeta, 3. Talan — Cas, 4. Se-ver — Trenc (vse O). Mešani pari: 1. Amf — Drinovec, 2. Bogel — Pavčič, 3. Cas — Po-ha.r D., 4. Leskovar — Pohar J. (vsi O). Moške ekipe: 1. Olym-pia, 2. Papirničar, 3. Sidro, 4. Partizan Murska Sobota. Zen-ske ekipe: 1. Olympia, 2. Par-tizan Murska Sobota, 3. Parti-zan Rakičan, 4. Sidro. V četrtek, 19. maja 1960, je bilo v Mariboru športno in šahovsko tekmovanje med srednjo kmetijsko šolo in agronomi. Srečanje je bilo or-ganizirano z namenom, da se med sabo bolje seznanimo na strokovnem in športnem po-dročju. Pomaaijkanje časa in omejeno število potnAkov za Maribo-r (zaradi finančnih te-žav) sta onemogočdlla, da bi bilo tekmovanje še boij kvali-tefcno. Tako so morali nekateri agronomi nasfcopiti kar v pe-tih tekmovanjih. Škoda, da se za takšna koristna tekmovanja ne najdejo primerna sred-stva. Preobremenjenoist igral-cev se je posebno pokazala v zadnji igri. rdkometiu, ki smo jo proti vsem pričakovanjem izgubili z 12 : 14. Naši roko-metaši so nastopiili brez Pape-ža in Čretnika in brez resnih priprav. Tudi v košarki se je agronomom poznalo, da niso vigarni. Nasprotniki so bili s podpoiro sošolcev neprimerno, bolj razagrani in precizmi ter so zmagali z 41 : 29. Tretje-plasirana ekipa z medfakul-betnega prvenstva v strelja-nju je imela na začetku težak boj za kroge. šele naš zadnji strelec je občutneie povečal razliko v krogih (490 : 455; Marjetič 163, Petrnel 154, Struklec 173). V šahu so agro-nomi šele na koncu dobili pre-moč in zmagali s 4,5 : 0,5. Tudi atletika je bila domena Ljubljančanov, posebno še, ker za SKS ni mogel nastopiti Červan. Edini naši šibld točki sta bili krogla in skok v dalji-no. Zmagali smo v naslednjih disciplinah: tek na 100 metrov (Kastelec 11,6 sek.); tek na 1000 m (Span 2,44:6); skok v višino (Sobar 155 cm); štafeta (Span. Polanec, Gruntar, Ka-stelec, 48,2 sek.). Drego konferenca Zveze Studentovskih športnih organizaclj Jugoslavije Novo obdobje Pred kratkim je bila v Beogradu druga konferenca Zveze študentovskih športnih organizaoij Jugoslavije, na kateri so predstavniki vseh jngoslovan^kih nniverzitetnih središč raz-pravljali o športu in telesni vzgoil na taniverzi. Dosedanjl nspehi so nedvomno vellki, vendar bo moFala ta študentovska organi-zaeija še mnogo storiti, da bo res zajela vso študentovsko mla-dtoo in t eeioti nresnidfla profram športae vzgoje na univerzi in visokth šotah. Deilo v pretekiiih letih je dalo zadovaBjive temelje 2b. orgainizacijsko povezavo posa-meznih športniih odborov in posamezndlh zvez z jugoslo-vamsko orgamizacijo. V vsaikem primeru smo lahko s temi re-zultaiti več kot zadovoljmi. To je omogočilo precejšen razmah športneiga življenija na posa-meznih univerzah ter omogo-čilo vključevanJe najširših slo-jev študetntov. Reis je da so posamezne organizacije v tem programu dosegle različno stopnjo, da so z večjimi ali manjšimi uspehi opravile do-ločene programske naloge. Tako lahko ugotovimo, da v Skopju še danes ni pravega razumenvanja za prizadei/anja študentov in da se paložaj ni izboljšal kljub temu, da so uspehi ostalih univerz dokaj vidni. Res je, da ni mogoče celotnega športnega življenja na vseh univerzah sipraviti na enoten imencyvalec,res pa je tudii, da se moramo zavedati tisti'h najosnovnejših pogojev, ka bi morali biti izpolnjemi prav povsod. V nasprotju s skopsko univerzo so druge do-segle prav zadovoljive uspehe ne samo v športnih rezultatih, ampak tudi v tem, da so v Nekaj misli o delu ZŠŠO biBtvu spiremeniile miselnost vseh odgovomih ljudi in da je danes rnnenje o potrebi špoo:-ta in telesne kulture na uni-verzi jasno prav vsem. Športne organizaciie so se v preteklih obdobjih morda vse preveč zavzemale za izpolni-tev špo^ntnega programa na posmeznih univerzah v strogo forma:lnem smislu. Organiza-ciie so premailo skrbele za to, da bi šport in sportna vzgoja; družba daj-e. Univerza morala opravljati tudi razine vzgojne smoitre v okviru Zve-ze študentov. Prav gotovo ni nič bolj pomembnega kot to, da bodo ljudje, ki so danes na univea'zah. povsem doumeli pomen telesne vzgoje v socia-listični družbi. Poleg tega bo lahko Zveza študentov v okvi-ru športnih organtizacij prire-jala razne seminarje in vzgoj-na predavanja, kar bo goitovo velik uspeh, če pomislimo, da Se v športnih organizacijah združuje veliko študentov. In sploh — vzgojni problemi so danes najpomembnejši in so osnova vsakršnemu delu. V preteklem obdobju so po-sarnezne organizacije tesno so-delovale z univerzitetnimi or-gani, to je komisijami za te-lesno vzgojo pri Univerzitet- Prvo polletje dobro Ko ocenjujemo delo Zveze študentovskih šport-nih organizacij na naši univerzi, Iahko povsem točno ugotovimo, da je bilo dobro in da je orga-nizacija dosegla kljub nekaterim pomanjkljivostim vidne uspehe, vsekakor pa je bil tudi njen pro-gram mnogo bolj pester in jasen, kot prejšnja leta. Prav zaradi tega so bili tudi rezultati dela organi-zacije v celoti večji. Zlasti pomemhno je reševa-nje mnogih orgainizacijskih vprašanj, ki jih je bilo mogo-če veliko bolj odiočno reše-vati že zaradi tega, ker je oeredmji uipravnj odbor imel na voljo več športnih delav-cev kot poprej. Ti so lahko z vso vnemo pričeli delati za razvoj športnega življenja in za razvoj dela osnovnih orga-nizacij po posaimeznih fakul-tetah. Tako je bilo prav v le-tošnjem letu ustanovljeno ne-kaj novih organizacij na posa-mezinih fakultetah, ki so dofoi-la precej močne odbore, kar je pomenilo jamstvo za uspeš-no vključevanje v program športnega dela celotne organi-zacije. Take uspehe smo do-segli tudi zato, ker so se od-bori ozrircmia zdiruženja šbu-deintov v veliko večji meri za-nimala za športno življenje vn niso več tako kot prejšnja leta pustila to področje v nemar. Ob tem vidimo, da je bila mi-sel osrednjega odfoora pravil-na, ko so sklepali, da bo mo-goče uspešno delo začei:i šele iakrat, ko bodo Zveza študen-tov in njene organizacije T><> združenjih pravilno začrtale pot tudi delu študentov na špartnem področju. Drufi pomemlbni rezultat je sodelovainje Zvetze študentov-skih športnih organazacij s ko-misijo za telesno kulturo in pnedvojaško vzgojo pri Uni-verzitetnemu svetu. Naša or-ganiz-acija je bila pobudnik mnogih akcij, ki bodo ob skupnem prizadevanju gotovo pokazala velike rezultate in kar je najpomembnejše. omo-gočili bodo športnp vzgojo vsem študentom na našd uni-verzi. Stevilo letošnjih tekmo-vanj, ki jih je izvedla Zveza Študentovskih športnih orga-nizacij, je bilo zelo veliko, to pa ne samo po tekmovalnih panogah, ampak tudi po ude-ležbi. Vsakega prvensftva se je udeležilo nad sto posamez-nikov z več kot desetimi eki-parni. Ti rezultatj nam kažejo, da je za šport veliko zanima-nje; treba je le to športno živ-ljenje in vnemo študentov pra-vilno usmerjati v dobro orga-nizirana tekmovanja in druge športne manifestacije. Prav tako so bila pomembna tek-movanja. ki so jih imele po-mezne fakultete s sorodnimi fakultetami v drugih univer-zitetnih centrih (0 tem sm< že poročali). Pri teh ni bil naj-bolj važen športni prestiž, am-pak mnogo bolj sodelovanje in spoznavanje naed študeinti. To je bilo toilko bolj pomembno, ker so letos do junija odpadla vsa jugoslovanska študentov-ska športna prvenstva, razen smučarskega, ki ga je orga-nizirala naša zveza v Kranj-ski gori. Pri vsem delu je bilo tudi nekaj slabosti, ki so nekor-ganizacijah, niso Pa uresniče-vale nalog celotnega progra-ma Zveze študentovskih šport-nih organizacij Jugoslavije, najbolj pri sodelovanju z osta-lima univerzitetnimi centri, pa najsi gre za tekmovania ali pa za izmenjavo izkušenj pri delu. Pokazalo se je tudi, da so nekatere organizacije v vzgojnem pogledu slabo vpli-vale na svoje članstvo, saj ni-so bili redki primeri nešport-nega obnašanja na posamez-nih manifestacijah. Probleme orgnizacije niso reševale v za-dostni meri in se tudi niso za-vedale vseh posledic, ki lahko izvirajo iz tega. Osnovni na-men jugoslovanskih študen-tovskih prvenstev — zbližati študente in uresničirti res pravo športno tekmovanje — tako v veliiki večini primeirov ni bil dosežen. Druga knferenca Zveze štu-dentovskih šporinih crganiza-cij Jugoslavije je ob koncu svojega dela pred volitvaitU novega uipravnega odbora do-živela tudi nekaj neprijetnih trenutkov, ki so bili mnogim udeležencem nerazumljivi. Tu smo zopet lahko opaizili, da imajo nekatera univerzitetiia središča (Zagireb, Beograd) svoj konncept razvoja šoprtne-ga življenja, ki pa je bil osta-lim delegatom precej tuj in so se zaradi tega odločili Za tako vodsitvo organiaacije, ki bo lah.ko vodilo delo na temelju sedanjega ostro začrlanega programa in v skladu z inte-resi večine študentov skoraj vseh jugcslovanskih univerzi-tetnih središč. Ob ktincu so izvolili novo vodstvo organ:zacije; za pred-sednikn je bil ponovno izvo-!ien Teodor Olic Našo orga-nicijo zastopajo v novem upravnem odboru Marjan Ko-oeckv. pcdpredsednik in Bo-rivS Kurner sekretar ljubljan-ske študentovske športne or-ganizacije. ... sem nekako prestal izpit da še danes kažejo ko egtt s prstom za menoj, teš — mo ja, če bi se jaz toliko gulil..., nato sledi nadvse pomiemben krajši molk in pri-merna obrazna mimika. Sploh je zanimivo, kako akuša tik pred izipitom vsakdo prepiričati vsakogar, kako brezbrižesn je do študija. Ce v tem izdatno ne lažeš, te imajo za malce omejenega. Poznam ljudd, ki začnejo študirati tri mesece pred izpftom in se pri-kažejo iz svojega brloga samo enkrat na dan, da pridejb na Laks in povedo, da že vse te-den nič ne študirajo. Bilo je teden dni pred iz-pitom. Petek, zvinaj pomla-dansko sonce in pavlihov ho-roskcrtp mi je napovedoval ne-prijeten razgovor konec te-dma; počutil sem se bedno in študirati se rai ni dalo. Z be-som sem ugotovil. -da že tri-krat začenjam bratd isto stran, ne da bi se md o stvari kaj sanjalo. Sem človek reda in načrt-nosti. Izpite delam v prvem iroku (bravo novi študijski re-žim!) in nekako konec iebruar-ja si rečem, da je dovolj^šale. Sedem za pisalno miz:>, vzamem list pajpirja, svinčnik, koledar in zložim predse vse učbeni-ke. Nato seštejem strani, se-Štejeom dneve do izpita, nato delim število strani s številom dni, sprva malo neverjetno pogledam rezultat (nikoli pod sto),končno pa sklenem, da pračnem jutri resno z delom. Toda k) ni tako preprosito, kajti začetek pravijo, je vedno težak. In tako zavračam sicer precizmo sestavljene progra-me in sestavljam nove. To mi navadno vzame dosti časa in pameni resno oviro pri štu-diju. In pri programu (tri tedne pted izpitom), ki je določal tri sto strani na dan, sern se za-vedel absurdnosti svojega po--četja. Bil sem že dodobra za-grenjen, ko srečam na prome-nadi zmanca — absolventa. Ze nekaj le* govore o njem, da je pred zadnjim diplomski-m iz-pitom, no, saj ga poznate, to je tisti, ki je menda najlepši v našenti mestu. Menda sta se nekoč z najboljšim prijate-ljem sporekla kdo je lepši. Pa si je moj znariec tik pred pri-četkom fizačnega obračunava-nja rekel, da pametnejši od-neha in popusti. Vendar je še stisnil skozi zobe: »Pa vendar sem lepši!« Nakar sta spet planila skupaj in ločili so ju šele mimoidoči. Teniu znancu torej potožim svoje gorje. Nasmehne se, Čes, naj bo in mi pove, kako je sam opravil izpit. »Dva sva bila,« pravi. »Kolego so vpra-šali kaj je družbeno nevarno dejanje. Pa je bilo čisto tiho. Na>to še mene. Rekel sern, da je to dejanje, ki je nevarno za diružbo. In kolega je padel, jaz pa ssem naredil!« Zviška me pogleda: «-Fant, znajti se je treba, to je vse. SiceT pa kdo še danes študira po učbenikih. Te pišejo profesorji v smislu nagrajevanja po učdnu. Pame-ten študent uporablja steripte.« Odprlo se mi je nekaj kot nova vera v bodočnost. Stisni] sem mu roko in odhltel na lov za skriptami. Ugotovil sem, da obsegajo povprečno od 30 do 50 strani (zavisi od debeline knjige; rekord imajo skripta za predmet Razvoj ustavnih zaplodkov —na 26straneh, res je pa, da so tudi najdražja.) Izkušnje kažejo, mi pravijo starejši kolegi, da oni, ki štu-dirajo po učbenikih, padejo v dva ekstrema: po večini si ne zapomnijo nič in padajo, maj-hen odstotek pa jih dela od-lično; če delaš po skriptah, ti 6 pik ne uide.. Toda kljub temu se rae je danes, v petek, loteval obup. Imel sem kot po navadi resen namen študirati, kar se pripodi po asfaltnem pločniku pedenjmožiček na kotalkah. Pridruži se mu še deklica in kakor sta bila ne-znatna, sta povzročala čudovit ropo't. Neumorno sta divjala po pločniku goir in dol in kma-lu me je oddaljujoči pa spet približujočd se ropot začel s^jravljati v bes. Začel sem ju nagovarjati, vendar sta m,e ignoriraia. Končno možic po-gleda proti meni in mi reče, kar tako iz prijaznosti: »Zivio, Pepe Solata!« Toda k sreči sta se kotalkarja kmalu. naveliča-la in ko sem že četrtič prebral isto stran, sem zaslutil ne-varaost, ki jo je oznanjalo pozvanjanje konzerv pod mo-jim oknom. Menda se pravi tej strahotni igri »koza klamf« ali tako nekako. Vem samo, da je strahotno množična in da je treba imeti staro skodelo, lo nec in konzerve ter nekaj srednje debelih kamnov. To je vse. Z grozo sem opazoval priprave; stvar se je hitro ra- ... sem podoživljal valeto Ob pomanjkanju dobre lite-rature (izgubil sem ndmreč izkaznico Me&tne Ijudske knftžnice; ob kakšni ptiliki ne sprašujte!) sem prlmorant da si gasim literdrno žejo z nat&nčnim prebiranjem dnev-nega čcsopisja. Posebno vese-Ije mi nudita oba podlistka, slvkanica in potopis o alpini-stih, ki so že prišli na vrh, pa še niso priŠU v nadatjevanjih, pa še bodo prišli, ko bodo prišli... nazaj. Prebral sem tudi vse raale oglase in ob-jave, med katerimi sem na&el nas-Dednijo: Maturantje 8. a razreda X. gimnazije iz Itta 195.-5. se zberemo na ptosla-vi obletnice mature v gostil-ni Pod zeleno lipico v okoli-d Ljubljane. Zbirališče pred Fig.ovcem dne... junifa ob 20. uri. Bodite točni! Presenečen sem bil nad stopnfa družabnosti, kakrine sošolci v gimnazift ni»o kaza-li Poiskal sem shke veselifo maturantov in svojo zuna-njost uredil tako, kot sem se videl na sliki (veliko težav se-veda nisem imel). Smuknil sem k Figovcu na kozarček za korajžo in dobro razpolo-ženje (ki se najhitreje pričara s podobnimi operacijami). — Družba je bila že zbrana in krenili smo na lice mesta slo-vesnosti. V gostišču smo sedli za mi-zo in to skrajno nespretno z ozirom na družbeno počutje. Fantje so sedli na en konec mize, dekleta pa na drugi. Mi smo se menili o pijači, žen-skah itd; dekleta pa so obi- rale kolegice, ki so ie menja-le zakonski stan. Mučno si-tuacijo je rešil Fonzelj, ki je bil ie v šoli kavelj, organi-zator tombole (med poukom seveda), sedaj pa je ugleden itudent ene Ijubljanskih ja-kultet. Predlagal je eno run-do igre Primi bratec, primi bratec kupico. Predtog je bil sprejet s huronskim vpitjem in že se je tresel ves inven-tar pod močnimi zvoki naše nadonalne pesmi. Večini je bila melodija tako užeč, da smo rundo ponovili, sicer brez petja, torej bolj kon-kretno. Na hitro smo apravili s for-malnostmi, kot so na primer ugotovitev prisotnosti, najno-vejše novice o družbenem u-veljavljtvnju sošolceu in po-dobno. Medtem srrvo tudi po-veierjali, tako da se je za-bava lahko neovirano odvi-iala. ZaplesaU smo s petošolski-mi in kasnejšimi simpatijami in marsikomu se je ob spo-minu na tiste čase inako sto-rito. Melanholija oziroma sen-timentalnost je nekatere za-nesla predaleč, zato so se vsi trpini istih (srčnih) težav zbrali v enem kotu sobe in zapeli, da veselja ni nikjer. Ura je bila &e pozna in po na-ša dekleta oziroma nekdanje soiolke so prispeli drugi, bolj nadebudni interesenti. Videli $mo, da imajo naša dekleta prefinjen okus, niti ena se ni odpeljala z vozilom slabše vr-ste kot je FIAT 600. Pevski zbor je tako zadobil večje število glasov in zapeli šmo še dve ali tri pesmi. — Osebje gostišča je pa menilo, da tako lepo pojemo, da nas ielijo predstaviti tudi druge-mu občinstvu. Tako smo se znaMi na cesti. Ker pa je bila ura že precej zgodnja, smo krenili peš proti mestu, v pri-bežališče grehiikov, Kolodvor-sko restavracijo, kjer smo si ponovno nabrali moči za zad-nji napor, za pot domov. Doma so me vprašali, kako da je proslava takn dolgo tra- maturo dalj časa (beri dva-krat), pripada tudi daljša pro-slava. Pogledal sem Še časo-pis, če so plezalci tudi na zad-nji strani priplezali na vrh, pa še niso, zato sem se zado-voljen spravil spat. zvijala in kmalu se je začelo. Vrgel sem se na kavč, si za-tlačil ušesa z vato in pričel študirati. Pa ni šlo, kajti ne-popisna sta iznajdljivost in neuTnornost predšolskih otro-čajev. Zbiral sem pogum, da bi zakričal ali šel ven in jih razgnal. Toda zdelo se rni je, da bi bi-1 komičen fiasko ne-izbežen. Moj nemočni pro-test bi namreč dal šele čar njihovemu početju. Zbrala se je menda že oftbiad iz vse ulice. Potem so se šli skrivat. Na prfočk . . . To Je bil z opeko zarisan krog, natanko pod mofim oknom. Zaprl sem okno, zagrnil zavese, spustil rolo. Hrušč je potišal. Kmalu je pozvonilo. Bil je moj kolega in je hotel, da grem v kino. Odkloni] sem, nakar je začel sprva zlepa: »-Abdu-lah silni, zgodovinski film, vitezti itd. itd.« Bil sem trd. Deklice v minimalkah, tri sto nartvih, pravi. Ali je to umet-nost, se uprem. Nato začne girozati: Raztrobil bom, da si malce omejeno bitje z od-ličnjaškimi kompleksi, da si .. Skratka, imel je za svojo sveto dolžnost do prijatelja, da me reši pogube. Potem je razoča-ran odšel, jaz pa nazaj h knjigam. Prečital sem pefcič od vrha do srede isto stran, ki sem jo že štirikrat. Na okno pade kamenček. Se eden. Nato kamen, takoj za tem drugi. Dvignem rolo, od-grnem zaveso, odprem okno. Pod njim stoji režeča se tol-pa kolegov. »He, saj sem ve-del. Čisto bled od študija,« pravijo. Z maice užaljenim glasom se skušam upirati, do-povedujem jim, da sem ves popoldan preštuddral komaj pol strani. Smeh. »Dovalj šale,« pravijo, »zadosti ti je za danes!« Bil sem nemočen Šestič pa se mi res ni dalo začeti isto stran. Zato sem se odpravil ven. Sklenil sem pa, da začnem jutri resno, saj končno, znajti Se je treba in . . . skripta za 6 pik tudi niso od muh. jc %a$v\)at pCc.% ... sem končno le povsem dozorel Jaz, spodaj podpisani Gau-deamus Igitur, do pred krat-kim po mnenju večine mojih spoštovanih profesorjev ne-zrel in nesposoben za vsakrš-no samostojno umsko delo,, eden največjih razgrajačev in zabušantov te in te gimnazije, sporočam vsem znancem, pri-jateljem in vesoljnemu svetu, da sem od dne tega in tega (že po novem načinu polaga-nja mature!) zrel, odrasel član družbe, sposoben za vpis na kateirokoli fakulteto, aka-demijo ali višjo šolo. Vsakdo, ki bo prebral to no-tico, bo prav gotovo vsaj to-liko presenečen nad mojim življenjskim uspehom, kot smo bili jaz sam, rrioji starši in profeeorji . . To pa naj ni-kogair ne m.0'ti; tudi sarn sem sprejel to kot dejstvo, kti se mu ni dalo izogniti . . . Res je tudi. da so me ppofesorji vedno tretirali kot bitje, ki se za noben-o stvar na svetu ne zanima, vendar So se pri tem bistveno motili. Kakor vsak normalen človek tudi jaz ja-ham svoje konjičke. To je predsvem šport (nogomet, ro-komet, košarka in dekleta, naravno — lepa dekleta), ra-zen tega pa m^ je tudi več-krat spreletala misel na i hotel pripovedovati o zgodo-vinskem tranutku, ko sem po-stal 25rel. Pričelo se je tako, da mi je pred več meseci Retorta (profesorica za ke-mijo) obljubila, da če se pri-kažem pri maturi pri njej. me HdhO da, to bi bilo menda tudi vse! No, torej, maslim, da sem bo zaklala tako, da bom de-lal zrelostni izpit deset in več let, ne glede na vse šolske re- forme . . . Prikiimal sem ji in prisegel pri vsem, kar mi je sveto, da kaj takega ne bo nikdar doživela. (Naslednji dan mi je razredničarka s sol-zami v očeh slovesno izročila ukor po razrednem učitelj-skem zboru. Kasneje sem zve-del, da je bil to njen prvi uko«r in da mi je silno zame-rila, ker sem se pri tem obre-du obnašal ckrajno nedostoj-no — rekel sem ji: »Najlepša hvala tudi za naprej!«) Ko sem si tako pri večinl profesorjev zagotcviil brez-skrbno polaganje mature v na-slednjih dveh petletkah, nas je kot strela z jasnega zadela vest o ukinitvi mature in uvedbi nekakšne seminarske naloge ali kaj. Priznati mo-ram, da sem bdl tedaj nemalo presenečen, kajti prepričan sem bil, da bodo z novo obli-ko mature uvedli tudi strožje kriterije. V prvem trenutku sem že hotel dvigniti roke in odstopiti, Vsi, ki so me poznali, so ...sem nehal biti vraževern V NAČRTIH Ze od . nekdaj so v vsaki malo boljši malomeščanski (Ljubljana je namreč majhno mesto) familiji imeli navado, pomagati si preko težav vsak- danjega življenja s pomočjo bogatega repertoarja astrologi- jala. Razložil sem jim, da mi je, kavne usedlirie in podobnih ljena zrelost in tako sem (ob zaradi tega, ker sem delal stvari. Srečo imam, da me je velikih izdatkih domačega kla- pirepisovalnih lističev za šolsike naloge. Dozdeva pa se mi, da so s tem hoteli le prekriti de-lovanje črnih sil magije. Menda so tudi profesorji ugotovili, da je Ievom v Veli-kih sanjskih bukvah zagotov- ...bo v počitnicah usoda uvrstila v takšno rodbi-no in ta uvrstitev se je zgodila v času, ko je na nebu vladal Lev (iz nebeškega živalskega vrta). Dolgo časa sem bil za to do-mačo folkloro precej nehvale-žen objekt, saj mi je šel uk v OiSnovni šoli p-rav dobro. Sele v na za kavo, svinec in druge rekvizite) maturiral. Ob tej priliki se mi je čudno zdelo ]e to, zakaj sem se pri učenju skoraj pretegnil, ko je bilo ja vse že naprej določeno, da bom višji tečajni izpit us^pešno pre-stal. Objesten kot pravi maturant se je položaj v redovalnici pri postavki Pankracij Pust za-ostril, je vodstvo rodbine (ki je tačas že prešla v družbeno upravljanje) odločilo, da pose-že v dogajanja. Poleg preroko-vanja z dlani, kavne usedline, ulivanje svinca, so mi določili tudi inštruktorja za izdelavo domačih nalog in pripravljanje n poslednjih letih gimnazije, ko sem krenil n.a "niverzo. Trdno sem bil uverjen, da se mi kljub novim študijskim pogojem ne more zgoditi nič hudega, saj imam za seboj domače, ki zna-jo več kot hruške peči. V teku časa sem se tudi sam vzgajal in napredoval, Ugotovil sem, da so se črna kava, za-mazane kvarte in podobne stvari preživele. Moderen člo-vek verjame v horoskop, saj je astronomija skupaj z astrolo-gijo in meteorologijo v zad-njem času precej napredovala. Prebiral sem horoskope v Pav-lihi, Primorskem dnevniku in tujih modn.ih časopisih in si uredil življenje po njih. (Re-snici na ljubo moram priznati, da je biio to življenje precej neurejeno in neplodno, saj so si napovedi mnogokrat naspro-'ovale.) Sprva sem menil, da »Revica, pa ravno zdaj, ko je skoraj diplomiral« Svoje trditve lahko podkrepim s primerom. Horoskop se je glasil takole: Glede vaših osebnih stvari vse v redu. Predvidevaio se spre-membe v vašem vsakodnevnem žvljenju. Teden je ugoden, da se neka stvar naglo zaključi. Vzbudili boste nežna čustva. Kmalu boste slišali besede, ki bodo razveselile srce. Dejstva pa govore drugače. Tako je bilo. •Od osebnih stvari imam menda še vse, le hudič si ga vedi kam sem dal denarnico. ki je vsebovala še nekaj cwn-ka. Sprcmembi v vsakodnev-nem življenju sta bili kar dve: ukinitev kino predstave ob bili prepričani, da se bom v tisti brezumni predmaturitetni mrzlici povsem zapil. Za to je bilo tudi dovolj opravičljivih razlognv. Bil sem skrajno obu-pan, razen tega pa so si znanci večkrat pritajeno na-migovali, da sem strasten oboževalec staroveškega boga Bakhusa (beri: proizvodov ALKO!). To tudi delno drži, vendar bi dodal še to. da sem hctel v dneh, ko sem se pri-pravljal na »zrelost«, čim bolj spoznati življenje in dobo, v katero sem se nameraval v bližnji prihodnosti vključiti... Zaradi svoje razglašene slave bi tik pred izpitom skoraj zle-tel iz gimnazije, vendar me je v zadnjem trenutku rešil stric, ugleden direktor tovarne brez-alkoholnih pšjač . . Nato pa sem pričel iskati idividua, ki bi mi — za pri-meren honorar seveda — na-pisal maturitetno naiogo. Obral sem vse sorodstvo od direktorja preko bratranca (študenta osemnajstega se-mestra jusa), tete učitedjice, do sestrinega zaročenca, ki je za;poslen v bližn)j aitibuianti kot zobni tehnik, vendar brez uspeha! S skupnimi močmi smo našli samo nekaj zanimi-vih teip. ki bi j;h bilo vredno cbdelati. (Nove oblike in me-tode pri izdelovanju sadnih sokov, s pcsebnim poudarkom na razvojno pot in pakiranje izdelkov tovarne mojega stri-ca; Opeka — gradbeni ele-ment bodočnosti; Vpliv zobnih protez na izločanje želodčne kisline in Vpliv atomskega sevanja na rast vinske trte.) Oprijel sem se, naravno, zad-njega predloga. Dva dni sem razmišljal, iskal literaturo, nato pa sem se odpravil v bližnji študentovski dom in na vidno mesto nabil razpis za maturitetno nalogo s to lemo. Prosil sem usmiljeno dušo, naj mi — za primeren honorar — napiše nalogo na desetih tip-kanih straneh čim prej . . . Kaj naj še več pripovedu-jem? Nalogo sem imel v dveh Nesreč 5e ni bilo dovolj, še dneh; avtorju sem odrinil ne- V HRIBIH PRI ŠTUDIJU NA POTOVANJU Z AEROPLANOM •redo razlike na račun boljših tretji uri in ukinitev dornače ^aprav za opazovanje zvezd. podpore. (Presneta kavna use-! nič, čeprav bi biJe take besede v trenutni depresiji zelo dobro-došle. OP. UREDNlSTVA: To ža-lostno, toda dragoceno življenj-sko izpoved našega sodelavcb vam posredujemo z namenom, opozoriti vas pi-ed škodljivimi posledicami vražjeverno^ti za dušo in telo (morda tudi za študijski uspeh?). — Studentje. nikar ne zapravljajte svojih omejenih denarnih sredst^v za kaj jurčkov, deset strani teksta pa sem se tudi kmalu navadil na pamet . . . Ko sem pri izpitu dek> zagovarjal, sem opazil priznalno kimanje ve-čine profesorjev. Kasneje so mi povedali. da so bili naj-bolj zadovoljni s tistim de-lom, kjer sem ugotovil, da atomske eksplozije fikodljivo vplivajo na kvaliteto vin in da bo, če se velike sile rie bodo nehale igrati z nukle-arnim orožjem, v veliko ža-lost vsega človeštva ta ktll-turna rastlina povsem izu-mrla . . . Z uspehom sem več kot za-dovoljen. Sedai se vcselim sa-mo še trenutka, ko me bodo slavnnstno sprejeli na uni-verzi . . . Omenjen! Gaudeamus I. s*kupaj ena velika lumparija. treba bo začeti študiratil mi obeta še ena sprememba: nabavo tovrstne literaturc, be- rite raje Tribunol FARMACIJA TUDI V LJUBLJANI Preeejfiaje pomanjkanje Larmacevteke«a kadra v Sh>- tično delo, pa bo verjetno veniji je že pred pettmi le*i privedlo do ustanovftve prvlh na razpolago svoje labarator^je dveh letnikov farmacije v Ljubljani. Študentje, ki so se Zavod » fanhacijo in kontrolo VeUko srečte med počitnicami in na svidenje jeseni. Mala panerama IA6REB IZREDEN ŠTUDIJ: Univerzitetni svet je pred ne-davnim razpravlial o možnostlh za iziredni študij na Vseh fakultetah, razen na medicinski in vetrini. Pred-Videvajt) tudi ustanavljanje posebnih centrov za izreden Studdj tudi ičven Zagreba. TRI NOVE FAKULTETE. 2e v jeseni bo na povr-šini 5000 kvadraitnih metrov dograjena nova moderna filozofska fakulteta. Na tem prostoru bo zgrajenih 6 ve-l&ih poslopdj. Konec 1962. leta bo dograjena elektro-Itehnična, sredi prihodinj€ga leta pa še tehnološka fa-! culteta. POLETNA TURNEJA. Študentovsko, eksperimen-telno gledališče iz Zagreba bo gostovalo konec julija fc v začetku avgusta v Brlangenu na mednarodnem Študentovskem festivalu. Predstavili se bodo s kome-dijo Marina Drž;ča Dumdo Maroje. KOGRAD DESET LET VOJNO-MEDIGINSKE AKADEMIJE. Pred kratMm je bila svečano proslavljena 10-letnica vojnomediicinske akadermje. Nastala je po združenju vojne bolnice, higiensko epidemiološkega zavoda in sa-nitetske ofidrske šole. V inštitutih akademije se odvija pomebno raziskovalno delo. REORGANIZACIJA VISOKEGA ,5OLSTVA V SR-B . Univerzitetni svet je razpravljal o več rnožnostih. Tako naj bi se razdelila beograjska univerza na dve univerzi po teritorialnem principu (Novi Sad, Beograd, eventualno Niš)? po drugi varianti pa naj bi se osnovale fttiri univerze, M bi združevale sorodne fakultete. (Uni-terze za družbene, tefonične, medicinske in za agro-nomske vede.) NEZANIMANJE ŠTUDENTOV. Anketa, ki so jo iz-wdli na nekaterih beograjskih fakultetah o izvenuni-terzitetni dejavnosti študentov, je pokazala, da je le 10, 15% študentov aktivnih tudi izven univerze. 10% študentov dela v LMJ ali SZDL, v različnih oblikah družbenega upravljanja pa dela le 5% študentov. SftftAJEVO VEC SAMOSTOJNOSTI. Na zadnji seji Univerzi-tetnega sveta v Sarajevu' so sklenili, da bo treba dati feč samoetojnosti organom družbenega upravljanja v ^ornovih in menzah. Dosl«dneje bodo izvajali načelo direktne zainteresiranosti in stimulacije dela. ŠPORTNA DEJAVNOST. Pri Univerzitetnem svetu 90 osnovali komisijo za telesno kulturo in kamisijo za fzgradnjo športnega centra. Fakultetne uprave bodo nastavile posebne strokovnjake za telesno kulturo, ki se bodo ukvarjali z vprašanjd športne dejavnosti na fakulteti. H0V1 SAD RAZVOJ UNIVERZE. Danes ima Novi Sad 8 fakul-tet in višjih šol z okrog 3000 rednimi študentj, jeseni pa bo imel že šest fakultet in štiri višje šole s 5000 Itudenti. . #i A _. , DOMOVI IN MENZE. Skupna kapaciteta študen-tovskih domov v prihodnjem šolskem letu bo 800 ležiSč, študentovske menze pa bodo lahko sprejele 1300 abo-nentov. SKOPJE STUDENTJE IN KOMUNA. UK ZKJ in UO ZSJ sta na skupn^on plenumu razpravljala o sodelovanju študentav v komunalnem življenju. Prav tako so go-vorili o rezultatih februarskih izpitnih rokov. SPLIT NOVI FAKULTETI. Jeseni bodo v Splitu odprli no-vo elektrotehnično in kemijskotehnološko fakulteto. Na elektrotehnični fakultetl se bodo šolali inženirji za ladjedelništvo, cementno industrijo, Industrijo alumi-nija in hidrocentral, na kmetijski-tehnološki fakulteti jja se bodo vzgajali predvsem strokovnjaki za industrijo piastičnih mas. (Nadaljeiviainje s 1. strani) Vse fakuiltete Pa predvlde-vajo tudi tretjo stopnjo štu-dija, ki pa b0 ureijena še s posebnimi predpisi. Predlogi statutov skoraj vseh fakultet predvidefvajo tudi izredmi študij, ki pa bo unejein s po sebnimi pravilniki. Prehod iz ene stoipnje na drugo bo prav tako urejen s posebnima predpisi vsekakor pa bodo imeli možnost nada- j i t vplsali na farmacijo v Ljubljanl, so morali svoj štadij nadaljevati v Zagrebn ali Beogradu, kjer imajo popolne farmacevtske fakultete. Takšen način deljenega študlja in popolna odvisnost študijskih programov ljubljanske farmacije od programov zagrebške in beograjske fakul-tete, ni mogel uspešno reševati problema pomanjkanja farmaoevtskih kadrov v lekarniški službi aii farmacevtski industrijj. Po daljših razpravah, v katerih so sodelovali tndi Svet za zdravstvo in Farmacevtsko društvo ter ope-rativa, so sklenili, da začne v jeseni v okviru naravo-slovne fakultet« z delom tudi popoln odsek za farmacijo. Studij farmacije bo trosto- njah bo uvedeno načelo inver-penjski, vendar pa zaenkrat zije in bodo zato v prvih dveh obstojijo študijski programi le letnikih dobili nekatere nove za prvl dve stopnji, medtem praktione predmete, kot so ga-ko so za tretjo stopnjo priprav- lenska farmacija, nauk o zdra-ljeni šele okvirni načrti. Prva vilih in drugi. stopnja bo trajala dve leti in Tretja stopnja ali podiplom-bo dajala študentom zaokrože- ski študij bo razvejana, pred-no znanje za njihovo bodoče vsem v zdravstveno in tehno-delo v lekarnah in farmacevt- loško smer. Pogoj za nadalje-ski industriji. Po končani prvi vanje študija na tej stapnji bo stopnji bo dobil študent diplo- uspešno končana druga stopnja mo višjega farmacevtskega tehnika. Prehod v drugo stopnjo bo mogoč na podlagi natečaja in uspešno končane prve stopnje. tudi nekaj problemovf pred-Na tej stopnji bo študij uspo- vsem bo pereče pomanjkanje sabljal študente za visokoizo- kadrov in prostorov za praic-bražene farmacevtske delavce, tične vaje. Inverzija programa ki bodo po končanem študiju in celotni študij zahtevata več-dobili akademski naslov magi- je število predavateljev in asi- (Foto: Joco Zuidaršič) stra farmacije. Na obeh stop- stentov, zato fakulteta že išče nove predavatelje iz vrst ope-rative. Z organizacijo popolne-ga farmacevtskega študija v Ljubljani pa se bo pojavilo tu-di vprašanje prostorov, ki bo lagal, da se vprašanje statusa plomi naj bi ne bile navedene zadovoljivo rešeno šele z dcr ocene, pač pa samo to, dia je uspe&no oz. neuspešno zaklju-čil študij. Unaverziteitni svet je statute s svojimi predlogi predložil republiškemu Izrvršnemu sve-tu v potrditev. Skleml pa je tudi, da mora študijska koaii-slja Univerzitetnega sveta skupno s koinisijami posamez-niih fakulitetnih svetov pregle-dati študdjske načrte in režim g pj in smisel za poglobljen znan-stveni študij. Uvedba popolnega farma-cevtskega študija pa prinaša Spremembe in reorganizacija študenta uvede enotno, im si-cer naj bi po prvi stopnji štu-dija veljal 6 mesecev, kolikor ne bi diplomant neposredno nadaljeval študij na drugi stopnji in prav tako šest me-secev po drugi stopnji. Pri obravnavanju posemezr nih staitutov je svet dal več formalno tehničnih priporočil, npr. vse faikultete naj bti numerirale semestre zdravil v Ljubljani. S tem se bo študij še bolj povezal f prakso. Popoln farmacevtski študjj bo imela Ljubljana šele v štti-dijskem letu 1963/64, ko bo do-bila tudi četrti letnik. Dotlej se bodo morali študentje, ki so sedaj v prvem in drugem let-niku, še vedno vpisovati v peti semester v Zagrebu ali Beo-gradu. Tisti študentje, ki so dokončali le prvi dve leti, pa študija niso nadaljevali, bodo labko pridobili diplomo višjega farmacevtskega tehnika, potem ko bodo opravili nekatere do~ polnilne izpite. Prav tako pa bodo lahko ti študentje nada-Ijevali študij na tretji stopnji pod istimi pogoji, kot jih bodo morali izpolnjevati študentje prve stopnje tristopenjskega študija. Z ustanovjtvijo popolne far-macevtske fakultete so podane vse možnosti za uspešno reši-tev pomanjkanja farmacevt-skega kadra v Sloveniji in vzgojo številnih novih farma-cevtskih kadrov. Skupščina na AIU Na skupščini je bil sprejet predlog, da se akademija pre-imenuje ^ Akademijo za gleda-lišče, film, televizijo in radio. V sklopu Akademije bodo ustanovljeni ustrezni oddelki za ta področja. Predavali bodo graditvijo prostorov novega univerzitetnega inštituta. Za nove, predvsem praktične strokovnjaki, ki aktivno delajo predmete, ki zahtevajo prak- pri filmu, radiu in televiziji. enotno ljevanja študija na drugi stop- prvih dveh stop«nj s tehnicni- prehajanja iz enega letniika v nji tudi diplomanti ustreznih mi številkami od ena do osem, drugega^ ker so ti pogoji zelo šol, diplomant prve in druge stop- nesorazmeirni med fakultetami "..... in med letmiki iste fakultete. Hkpatl pa je priporočil študijskim komisijain fakul-tetnih svetov, da skupno s ko-misijo fakultetnih uprav raz-pravljajo o prograsnih jvosa-meznih predmetov, da bodo ti tako izdelani, da bo študent Univerzitetni svet je pred- nje dobtita diplomo itd. V di- Za večjo množičnost klubov Na pobudo UO ZŠJ se je na naši univerzi fortmirala Zveza študentovskih organizacij Ljudske tehnike, katere usta-novni občni zbor je bil v če- KonČno so le našli pra.vo re-šitev, ki bo zadovoljila vse Zveza SOLT je začela z de- lahko do poteka statusa štu- lovanjem že ta miesec, tako Oimta opravil vse i^Pite in trtek, 16. junija. Namen zve- da se bodo prvi usjjeJii po- tudi daiplomsko nalogo, ce .ie ze je pospešeno delovanje kazali že jeseni. Marušič predpisaina. S?avnfeiun^htehSS>vust P0DELJENE NAGRADE MOŠA PIJADE čim večja množtčnost. Orga- ¦ *»¦»¦¦«fm" nizirale se bodo lahko prire-ditve večjega obsega, razstave V spomin na velikega revo- tovskem gibanju; Marjan Ko- u^vC vcv.JC6a WWoC6«, ia^.«.^ lucionarja - novitDarja Mošo peciky: Tezavje še Pr^J-in tekmovanja, kar bo še bolj Pijade je žirijja, ki so jo se- Dragana Kraigher: Obaelava ____i__.•„:__i_ t 4,,j^i»« ±a.u.~a _i__,i.._i; c>4.,__Tiir^nJb-iin a vse ltete, organiziran pa bo takšnih osnovah, da lju-ne bo potrebno zapuščati občo psihologijo. Studij na tretji stopnji — postdiplomski študij — bo na Inštitutu za sociologijo, ki je bil ~ kakor je znano — usta- tje; Toni Tržar: Najkvalitet- novljen že lani in ima torej nejši filmski teden v sezioini; za seboj že leto dni dela. France Grivec in Niko Tičar: Katedra za sociologijo bo Razgovori z dekani fakultet o pričela z delom že jeseni. Pre-inverziji študija; Slavko davateljski kader je zagotov-ju akrajev ali pa ustreznih upravljanja, tako da bodo v Kremenšek: Prispevki opred- ljen. Težišče nekaterih pred-¦¦-¦--•'-- njih bolj široko in bolj ak- vojnem naprednem študen- rrietov, zlasti metodologiie so- Nova katedra (Nadaljevanj« s 1. strani) ciološkega raziskovanja, bo že Nova katedra za sociologijo trtem letniku posvečen neka- takoj spočetka na seminarskem odpira nove možnosti študija terim posebnim in aktualnim delu- vPis bo neomejen, možen še posebno na področju, ki je prablemom sodobne družbe. Pa bo tudi izreden študij, ki bilo doslej precej zapostavlje- Prav posebnim sociološkim bo izfedno pomemben za vse no, zato pričakujemo jeseni ve- raziskavanjem bosta posveče- tiste, ki se v svojem poklic- lik dotok študentov, ki se za- na predmeta sociologija in nem delu srečujejo s sociolo- nimajo za probleme našega so- psihologija dela ter sociolo- ško problematiko. dobnega družbenega razvoja. gija mesta in vasi. Posebno so- ciologija mesta in vasi bo va- žen predmet z ozirom na po- membnost progresivnega pre- magovanja prepada med me- stom in vasjo pri nas. Poleg teh predmetov bodo študentje poslušali še sociologijo dru- žine, zgodovino 19. in 20. sto- letja s posebnim poudarkom na delavskem gibanju in pa (il* ma Z jajčnim šamponom oprani lasje so svlleno bleščeči in voljni Krema Fit za friziranje daje lasem lepoto in naraven lesk Za nadaljnji uspešni razvoj gospodarskih organizacijah uvesti večerni in poletnj poiik, organizirati dopisne tečaje, stalne seminarje itd. Nova or- Sebovin odstranjuje prhljaj, pospešuje cirkulacijo krvl in daje s tem lasem nove žavljenjske moči j j tivno sodelovale zainteresira-ne organizacije, ustanove, politične teritorialne enote. •ojih bivališč, če bodo hote- ganizacija visokošolskega po- profesorji in študentje. študiPati. Ustanovljeni so Sem sodijo tudi spremern- uka zahteva tudi razširitev posaimezni centri z "lastniin omrežja fakultet, visokih in be v sestavi univerzitetnega >računom, ki že uporablja- višjih šol ne samo v doseda- in fakultetnega sveta ter nju- njih univerzitetnih in glav- "¦ --•--"--•----•" t-j;-^*~~i nih republiških centrih, am- pak tudi na žiršem področju. V večjih mestih in industrij- skih središčih (Novi Sad, Niš, semestre.opravljajo izpi- Priština, Subotica,, Titograd, Sisak, Osijek, Reka, Split, Ze- opremo gospodarsikih or-icij in ustanov za prak-io delo. V takšnih centrih izredno študiranje se kan-iti vpisujejo, potrjujejo laredinim študentom bo tre-ta olajšati vpis na fakulteto, pomagaiti jiim bo treba pri Joločanju izpitnih rokov in Aodobno, zato bo treba usta-ftoviti učne centre na področ- iribuna 8 nica, Mostar, Tuzla, Maribor in Banja Luka) so že ustano-vili ali pa bodo v kratkem ustanovili svoje visokošolske ustanove. Krste Crvenkovski je frudi govoril o predvidenih ukre-pih, s kateriini se bo razširi-la družbesia oenova organov nih prišiojmosrbL Individual-niim organom uipravljanja —-(rektorju, dekanu) so razširili funkcije in odgovornosti. Za izvolitev rednega in izredntfga profesorja — kakor doslej — bo pogoj doktorat znlanosti. medtem ko se bo za docen-ta zahtevala stopnja magistra. Na koncu je Krste C^en-kovski govoril o materialnih vprašanjih študentov in po-udaril, .»da je treba politiko štipendiranja vskladiti s per-spektivnimi potrebami po vi-sokokvalificiranih kadrilh. 1 OLCEMBR" »i JE IZSI^A PRVA STEV11.KA NASEiGA GLASILA KOT NASL.IDMK -STUUt.NlSKii.tiA LISIA- TA IE IZHAJAL OD 20 MARC/1 1949. UREJAI,] SO GA: FRANCl AMBHOZIC, OABO BRATOS, SUDl M VHT uIA, MILOS KOBE. MILAN STARIIM IN MILOS MI-KELN, K3 r TUDJ UREDNIK PRVEGA LETNIKA -TRIBUNE*. PRV] tETISflK OEJSEGA 9 STEVILK - ZADN.JO OREDl STANE ^AKSIDA -KI IZHAJA STIRINAJSTDNEVNO. NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS MA 4 STEVILKE. UETA 1953 PREVZAME Z 10. STEVH.KO PRIMO2 KOy \K. IZTDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA ^ASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO. BOGDAN PLE8A DREJUJE "šJST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 16. STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVIG IN T^EJUJE tlST DO S. STEVHJCT K. UCTNIKA. DUSAN VOGLAB JE UREDNIK DO 1 STEVILKE X t ^NIKA.