Hladnikia 14: 45-52 (2002)
45
Hieracium prenanthoides Vill. in druge floristične zanimivosti pogorja Porezna
Hieracium prenanthoides Vill. and the Cher investing plants on the mountains of Porezen Gabrijel Seljak
SfsMOOO N 'T' N0VacG0riCa (^"cultural and Forestry Institute Nova Gorica), Pri hrastu 18, SJ-5000 Nova Gorica; E-mail: gabrijcl.seljakŽkvz-ng.si.
Izvleček: Članek podrobneje obravnava pojavljanje vrste Hieracium prenanthoides Villa, s v pogodu Porazna. Pod to goro je šele drugo doslej zanesljivo znano nahajališče te wlte v Slo e
Zm^tmT h 46 drU8lh redk'h ln ZamiMVlh S	(kvadrati 98^9/2
9850/1 m 9850/3), predvsem take, za katere je Porezen edino doslej znano nahajališče v Dre'
alPskem ^geografskem območju Slovenije ali pa je zaradi različnih vzrokov pr dvsem zaraščanje pasn.kov m senožeti) njihovo nadaljnje uspevanje ogroženo.
Ključne besede: Flora, Porezen, Hieracium prenanthoides
Abstract: The article more precisely deals the appearance of the species Hieracium nrenant hoides Villars on the mountain Porezen. the second surely known locality in Sla "e
T SPeC1SK; Ihe aUth0r	ab0Ut 0ther 46 ™ and interesting plan Tdcstorn
"» <MTB 9849/2, 9850/1 and 9850/3), above all such of them, for wh ch Porezen up to
S	k"T ?lity in ,he Pre"A1P,ne ^^egraphica. region of Sloven"!
of this area	" " C°n^UenCe of the	- vegetation (natural reforestation)
Key words: Flora, Porezen, Slovenia, Hieracium prenanthoides
1. Uvod
Porezen' (1632 m) je le najvišji vrh v istoimenskem širšem pogorju, ki ga sestavljajo številni nižji vrhovi. Med mnogimi vrhovi, katerih imena večinoma poznamo samo domačini, bom omenil le nekatere, kijih bom omenjal tudi pozneje v besedilu. Na vzhodni strani je Hoč (1514 m), proti jugozahodu je zaobljeni Otavnik (1309 m), proti jugovzhodu sta bolj izrazita vrhova Hum (1423 m) in zlasti Ciinprovka z najvišjo skalnato pečino Veliko Kopo (1360 m). V smislu stare fitogeografske razdelitve Slovenije (M. Wraber 1969) se na tem mestu predalpsko območje vklini med alpskega in dinarskega in pred-
stavlja zvezno mostišče med njima. Prej bi lahko rekli, daje rastlinje Porezna, zlasti v njegovem subalpinskem pasu na samem vrhu veliko bolj alpsko kot dinarsko. Porezen je slovenskim botanikom bolj ali manj dobro znan po nekaterih florisiičnih posebnostih. Na številnih nahajališčih tega pogorja obilno uspeva cndeini t južnih Julijskih Alp in njihovega prigorja Moehrin-gia villosa (Wulf.) Fcnzl (Planina 1966. Dak-skobler 2000a), tu jc tudi eno od dveh nahajališč vrste Astragalus depressus L. (T. Wraber 1969). Pred kratkim je bilo tu odkrito pomembno in izrazito disjunktno nahajališče vrste Cor-tusa matthioli L. (Dakskobi.er 1992, Dakskob-
domačini poleti 1973, ko smo skupaj botanizirali na južnempobočju PoTezna	' * ™ *
46
_ G. Seuak: Hieradum prenanthoides Vili, in druge floristične zanimivosti pogorja Pore7na
ler & E. Mayer 1992). Porezen je klasično rastišče panonskega svišča (Gentiana pannonica Scop) A kot se mi je že v diplomski nalogi z naslovom "'Travniška vegetacija Porezua" ¡eta 1974 drzno zapisalo, da to zagotovo ni njegova zadnja skrivnost, se to vedno znova uresničuje. Ta prispevek naj bo potrditev tega, hkrati pa tudi vračilo dolga, ki ga imam do Porezna, ker v že omenjeni fitocenološko zasnovani diplomski nalogi ni bilo mogoče zapisati vsega, kar je bilo na terenu nabranega. Poleg tega sc zaradi korenitega (radikalnega) opuščanja košnje in paše vegetacija in flora pogorja Porezna dramatično spreminja in zdi se, da je zadnji čas, da zapišemo vsaj nekaj tistega, kar so nekoč te pisane se-nožeti in pašniki v izobilju ponujale, danes pa je to že redkost ali celo preteklost.
2. Metode dela
Večina podatkov o flori Porezna, ki so deloma tudi dokumentirani s herbarijskim materialom ali fotografijami, sem zbral v letih 1972 do 1974 v okviru popisovanja travniške vegetacije za diplomsko nalogo. Nekateri zapiski o zanimivih vrstah so nastali tudi pozneje. Zadnje preverjanje o uspevanju nekaterih redkih in na območju Porezna ogroženih vrst smo opravili poleti 2000. Obravnavano območje obsega naslednje MTB kvadrate: 9849/2 9849/4 9850/1 m 9850/3.
Pri izboru obravnavanih vrst sem sledil predvsem naslednjim kriterijem: I ■ Vrsta v vseh dosedanjih izdajah ključa "Mala flora Slovenije" (Martinčič & Sušnik 1969, 1984, Martinčič et al. 1999) ni navedena za predalpsko fitogeografsko območje niti eksplicitno za Porezen, kar je sicer zelo pogost primer. Vseh znanstvenih člankov, ki obravnavajo posamezne fragmente flore Porezna in herbarijev nisem imel možnosti preverjati, zato navedba v tem prispevku nujno nc pomeni, da o uspevanju nekaterih vrst na Poreznu ni bilo že prej podatkov. Prav tako pri pisanju tega prispevka še nisem mogel uporabljati Gradiva za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001), saj je to Gradivo izšlo skoraj leto dni potem, ko sem pričujoči prispevek oddal za tisk. V njem so
že upoštevane tudi nekatere moje najdbe, o katerih sem prvič poročal na simpoziju Flora Slovenije 2000 (Seuak 2000).
2.	Splošna ali lokalna redkost vrste.
3.	Ogroženost vrste.
Subjektivna ocena zanimivosti.
Glede taksonomije in terminologije se dosledno držim zadnje izdaje ključa "Mala flora Slovenije" (martinčič et al. 1999).
Pri vrstah, za katere obstaja dokazni herba-rijski material (HGS - herbarij Gabrijel Seljak) ali fotografija (FGS) je to navedeno.
Druge okrajšave v besedilu MFS - Mala flora Slovenije (martinčič et al. 1999); AL - alpsko; PA - predalpsko; DN - dinarsko fitogeografsko območje
3. Rezultati
3.1 Hieradum prenanthoides Villars: HGS
Uspevanje suličastolistne škržolice v po gorju Porezna spada med večje zanimivosti novejšega raziskovanja njegove flore. Edino doslej zanesljivo znano nahajališče v Sloveniji je bilo na Črni prsti (MFS). Podatek najverjetneje sloni na Zahnovi navedbi iz leta 1921 (Zahn 1921: 751). ko v monografiji rodu Hieradum pri nahajališčih podvrste Hieradum prenanthoides subsp. perfolialum Froel. navaja tudi Črno prst na Kranjskem. Iz tega vira pa ni mogoče ugotoviti od kod Zahnu ta podatek. Nahajališča suličastolistne škržolice na bohinjski strani Črne prsti so bila potrjena v letu 2001 (Dakskobler, pisno sporočilo).
Suličastolistna škržolica je alpinsko-arktični florni element z cvrazijsko razširjenostjo. V Evropi uspeva predvsem v zgornjem montanskem in stibalpinskem pasu od 1200 - 2300 m n.v. (Zahn 1921). Sledeč Zahnovi monografiji gre za zelo polimorfno vrslo z mnogimi podvrstami. Večina podvrst naj bi imela zahodnoalpsko ali pirenejsko razširjenost. Za vzhodne in jugovzhodne Alpe ter dalje proti vzhodu (Tatre, Kavkaz) navaja samo podvrsto Hieradum prenanthoides subsp. perfoliatum Froel. V jugovzhodnih Alpah naj bi bila po istem viru na splošno zelo redka. Zahn navaja samo kraj Plocke» na Koroškem in že omc
Hladnikia 14: 45-52 (2002)
47
njeno Črno prst na Kranjskem. V ljubljanskem herbariju sta dve poli iz herbarija Frana Dolška, ki nosita etiketi te vrste. V prvi je eksikat primerkov iz Kamniških Alp, najvetjetneje z Mokricc. nabral jih je K. Dežman. Etiketa nosi oznako IJU 16953 in ime //. prenanthoides Vili. V drugi poli je Dolšakov primerek z Begunjščice v Karavankah in nosi oznako UU 16957 z imenom H. prenanthoides subsp. prenanthoides var. bupleuri-foliian (Tsch.) Zahn. Obe poli bi bilo potrebno taksonomsko preveriti.
Glede na v letu 2001 potrjena nahajališča subčastolistne škržolice pod bližinjo Črno prstjo, najdba te vrste na Poreznu ni tako presenetljiva. To novo nahajališče posredno samo potrjuje njeno prisotnost v tem delu jugovzhodnih Alp. Skupaj z vrstami Moehringia villosa (Wulf.) Fenzl. Conusa matthioli L., Astragalus depres-sus L., Hedysarum hedysaroides (L.) Schinz & Thell. subsp. exaltatum (Kerner) Žertova, Pedicular is elongata Kerner subsp. julica (E. Mayer) Hartl in s še katero drugo redko vrsto, dodatno potrjuje floristično izjemnost te jugovz-hodnoalpske disjunkcije.
V pogorju Porezna je v letth 1973-74 precej množično rasla ne dveh nahajališčih na za-kisanih senožetih na Vršah nekaj sto metrov zahodno od Cimprovke (9850/1) in zahodno od vrha Huma na lokaciji "Na Ravan" (9849/2). Še leta 1991. ko sem nabral rastline za herbarij. je bila populacija bolj ali manj nespremenjena in dokaj številčna. Poleti 1. 2000 sem našel le še en primerek nii robu pokošene senožeti prvega nahajališča. Najbrž jih je pred košnjo raslo več. Na drugem nahajališču "Na Ravan" vrste nisem več našel. Vse kaže, da na njeno populacijsko degradacijo vpliva predvsem opuščanje košnje. Suličastolistno škržolico zato že lahko štejem za ogroženo vrsto na tem območju.
Značilnost rastišča na obeh nahajališčih so izrazito kisla tla na jurskih glinastih skrilavcih. V obeh primerih suličastolistna skržolica raste v acidofilnih traviščih iz razreda Calluno-Uti-celea Br.-Bl. et R. Tx. ex Klika et Hadač 1944
Njihovo floristično sestavo ponazarja popis, ki sem ga napravil I. avgusta ¡973 (ravni plato z lokalnim imenom "Vrše" zahodno od Cimprovke, n. v. 1250 m, popisna ploskev približno 100 m1): Deschampsia flexuosa - 4.3, Lumia luzu-lokles - 2.2, Nardus strieta - 1.2, Chaerophyl-lum villarsii - 1.2, Homogyne alpina - 1.1, pü-tenlilla erecta - 1.1, Compilaría majalis - 1.1. Dicramm scoparium - 1.2; z occno "+" pa še: Ag rostís tenuis, Arnica montana, Campanilla h /-tasekiana, Carex pilulifera, Chatnaecvtisus supinas, Crocus vernus subsp. albiflorus, Euphorbia carniolka, Festuca nigrescens, llieracium Brenanthoides, H. murorum s.l, Luihyrus mon-tanus, Leontodon hispidas s.l., Phyteuma zahlbruckneri, Ranunculus platanifolius, Rhinant-hus aristatus subsp. subalpinas, Scvrzonera rosea, Serrando tinctoría subsp. macrocephala. Solidago virgaurea, Slellaria gramínea, Sumisa pratensis, Vaccinium myrtillus, Veratrum album subsp. lobelianum.
3.2 Druge redke in zanimive vrste Ranunculaceae-,
Anemone narcissiflora L.: Na Poreznu sem to vrsto do sedaj našel samo enkrat v začetku junija leta 1972 ob planinski poti na jugovzhodnem grebenu (9849/2). Morda je bil ta edini primerek sem zanesen od drugod. Pozneje je na Poreznu nisem več opazil.
Ranunculus platanifolius L.: V pogorju Porezna je vrsta splošno razširjena v združbi visokih zeli ob gozdnih robovih in v združbi alti-montanskega bukovega gozda Ra,¡uncido pla-tanifolii- Fagetum od montanskega do subal-pinskega pasu (Seliak 1974: 92; Dakskobi.br & E. Maver 1992; Dakskoblkr 1996).
Caryophyllaceae:
Sagina saginoides (L.) Karsten: raste na zbitih uhojenih tleh na planini Velhnik Í9849/21 v združbi Alchemillo-Poetum supinae Aichingci 1933 corr. Obcrd. 1971 (Seijak 1974: 86).1 *
Kljub vstrajnerau iskanju pa mi deslej m uspelo najti vrst Mmuarua austriaca (Jucq ) H'ivek~ni Minuama gerardii (Willd.) Hayek, ki jih MFS izrecno navaja za Porezen.	^ *

48
G. Seijak: Hiera,uum prenamhoidesYM. in druKe flomtične zanimivo«, pogorja Porezna
Silene vulgaris (MoenchJ Garcke subsp. glareo-sa (Jordan) Marsden-Jones & Turill: precej pogosta na meliščih dmovskega apnenca nad vasjo Labinje (9850/1) na nadmorski višini okoli 700 - 800 m.
Polygonaceae:
Polygonum viviparum L.: V pogorju Porez-na raste na apnenčasti in dolomitni podlagi v zgornjem montaskem pasu na Ciraprovki (9850/1), predvsem v združbi Seslerio-Koelerietum ranun-culetosum Oberd. 1957 in v subalpinskem pasu okoli vrha Porezna (9849/2), zlasti v združbi Hyperico alpini-Caricelumferrugineae Horvat ex T. Wraber 1971 (Seuak 1974: 54, 59; Dakskob-ler & E. Mayer 1992). MFS jo za PA ne navaja.
Crossulariaceae:
Ribes alpinum L.: MFS vrste ne navaja za PA Na Poreznu raste na severnem pobočju (9849/2) v združbi zelene jelše - Alneium viri-dis Br.-BI. 1918 (Seuak 1974: 91). Dakskobler (1996) alpskega ribeza v fitocenoloskih popisih s severnega pobočja Porezna ne navaja.
Rosace ae-.
Potentilla aurea L.: HGS; raste na nekaj mestih na zelo kislih tleh v zgornjem montanskem pasu med Cimprovko in Poreznom v travniških združbah iz razreda Cailuno-Ulicetea (Seuak 1974:71). Dakskobler (2000b) jo omenja za Trt-niško planino na severni strani Porezna. Potentilla cranlzii (Cranlz) G.Beck ex Fritseh: je redkejša kot prejšnja. Nekajkrat sem naletel na to vrsto ob "mulatiri" na južnem pobočju na n. v. približno 1350 m (9849/2).
Fabaceae:
Astragalus depressus L.: HGS; Vrsto je na Poreznu prvi našel Tone Wraber (1969: 179) in še vedno uspeva pod skalnimi previsi na južnem pobočju, kjer se občasno zadržujejo gamsi in ovce. Populacija je žal skromna. Anthyllis vuineraria L. subsp. alpestris (Kit. ex Schult.) Aschers. & Graebn.: pojavlja se na se-nožetih in pašnikih v subalpinskem pasu (Seuak 1974: 59, 62, 66). MFS jo za PA ne navaja.
Apiaceae:
Heracleum montanum Schleicher: FGS; Gorski dežen se pojavlja v zgornji montanski in subalpski stopnji samega vrha Porezna (9849/2) (Seuak 1974: 63). Nahajališče v MFS za PA ni navedeno, predstavlja pa logično povezavo med AL in DN fitogeografskem območjem.
Peucedanum schottii Besser ex DC; HGS; Vrsto poznam z dveh rastišč v montanskem pasu pod Poreznom. Eno je na Labinjskih Lehah na nadmorski višini okoli 1000 m (9850/1), drugo pa mnogo nižje nad vasjo Labinje na n. v približno 700 m (9850/3). V obeh primerih raste na plitvih tleh na pobočnem grušču. Na Cerkljanskem v teh dveh kvadratih to vrsto omenja
tudi Bavcon (1986: 28).
Pimpinella major (L.) Huds. subsp. rubra (Hoppe) O.Schwarz: Rdeči različek velikega be-drenca je pogost na karbonatni podlagi v zgornjem montanskem (Cimprovka - 9850/1) in subalpinskem pasu (Porezen - 9849/2) (Sei Jak 1974: 66).
Ligusticum seguieri (Jacq.) Koch: FGS; Precej pogosta pod južnim ostenjem Porezna," raste pa tudi na Cimprovki (Seuak 1974: 41) in na Spičnoku (severno prigorje Porezna - Dakskobler 2000a: 79). MFS jo nc navaja za PA.
Pleurospermum austriacum (L.) Hoffm: 9849/2; Podobna rastišča kot prejšnja vrsta, vendar redkejša (Seljak 1974: 62). MFS jo nc navaja za PA.
Eryngium alpinum L.: Najobsežnejša in meni edina znana rastišča na Poreznu so pod južnimi stenami (9849/2). Populacija se zdi mnogo skromnejša, kot je bila pred 25 leti (Seuak 1974: 62). Zdi se, da ji najbolj škodi to. da se senožeti pod stenami ne kosijo več. V prid tej domnevi govori dejstvo, dajo je najti samo tam, kjer plazovi redno odnašajo nakopičeno organsko gmoto. Očitno ji škodi tudi občasno zahajanje tropov ovac na ta rastišča, ki popasejo sočne rozete do živega.
Eryngium amethystinum I,.: Nekaj primerkov te submediteranske vrste raste nad vasjo Orchek pod Kojco (9849/4) na n. v. pnbližno 600 m v združbi črnega gabra in malega jesena.
Hladnikia 14: 45-52 (2002)
49
Že pred leti je to rastišče odkril J. Bavcon (ustno sporočilo). To nahajališče sodi, skupaj z drugimi nahajališči v Posočju, med najsevernejša nahajališča te termofilne vrste v Sloveniji.
Cistaceae;
Helianthemum grandiflorum {Scop.) Lam & DC.: HGS; splošno razširjena v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu (Seljak 1974: 62; Dakskobler & E. Maver 1992). MFS jo ne navaja za PA, navaja pa vrsto Fl. alpestre (Jacq.) DC, ki je prav tako pogosta in se pojavlja na bolj ekstremnih rastiščih.
Brassicaceae:
Arabis ciliata Clairv.: HGS; V pogorju Porezna je ta vrsta precej pogosta na pustih seno-žetih, posebno v spodnjem in srednjem montanskem pasu (Seljak 1974: 37, 48).
Arabis pauciflora (Grimm) Garcke: Raztreseno na suhih karbonatnih tleh od monlanskega pasu do vrha Porezna (Seljak 1974: 64). O us-pevanju te vrsti v pogorju Porezna je poročal tudi Dakskobler (1994: 21).
Ericaceae:
Arctostaphylos uva-ursi (L.) Sprengel: vrsta je v pogorju Porezna izjemno redka. Poznano mi je samo nahajališče v breznih zahodno od Labinjskih leh na nadmorski višini približno J 000 m na meji kvadratov 9849/2 in 9850/1.
Gentianaceae:
Crentiana acaulis L.: HGS; MFS navaja rastišča Kohovega svišča na Črnem vrhu nad Cerknim. Teh rastišč ne poznam. Poznani pa sta mi (bili) dve rastišči na južni srnini pod Cimprov-ko (9850/1) na nadmorski višini okoli 1000 in 1050 m. Eno od teh rastišč je bilo pred kratkim uničeno z agromelioracijskim posegom. Zaradi opuščanja košnje ali melioracij velja lokalno za zelo ogroženo vrsto.
Gentutna pannonica Scop.: FGS; Porezen jc klasično nahajališče panonskega svišča. Raste predvsem na nekoliko zakisanih .senožetih in pašnikih v subalpinskem pasu, zlasti na planini Me-drce na jugovzhodni strani Porozna (9849/2) (Se-
ljak 1974: 61). Zdi se, da njegova populacija z opuščanjem košnje vztrajno slabi, saj sem v 1. 2000 videl le nekaj neevetočih rozet.
Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murb.: FGS; Osamljeni primerki le vrste rastejo v strmih južnih pobočjih pod vrhom Porezna (Seljak 1974: 68).
Rubiaceae:
Galium pumilum Murray: HGS; V pogorju Porezna jc vrsta splošno razširjena na delno zakisanih senožetih od montanskega pasu do vrha Porezna. (Seljak 1974; 23, 49).
Lenticulariaceae:
Pinguicula vulgaris L.: FGS: Navadna mastnica raste v pogorju Porezna na več mestih v montanskem pasu, zlasti v pasu psevdozilj-skih skladov na južni strani pogorja, kjer so številni poviri trde vode.
Lamiaceae:
Ajuga pyramidalis L.: V sedemdesetih letih je raslo nekaj deset primerkov tc vrste v dolini med Cimprovko in vrhom Huma (9850/1). Vse kaže, da so z agromelioracijskim posegom to rastišče dokončno uničili.
Thymus alpigenus Kerner: FGS; alpska materina dušica je v subalpinskem pasu Porezna splošno razšiijena (Seljak 1974: 67; Dakskobler & E. Mayer 1992, Dakskobler 1996). MFS jo za PA navaja samo za Šmarno goro.
Campanulaceae:
Campanula cárnica Schiede ex Merl. & Koch: FGS; raztreseno pojavljanje v južnih (Seljak, 1974: 57) in severnih ostenjih Porezna (Dakskobi.hr & E. Mayer 1992, Dakskobler 2000a). V pogorju Porezna jo jc opazit ze Marc-hesettj (1872: 434).
Campanulascheuchzeri Vili.: Dokler so bila pobočja na grebenu Porezna redno košena, je rasla Scheuehzcrjeva zvončica v velikem številu skupaj z bleščečim grintavcem. Zdaj je redkejša, raste pa na Cimprovki in Poreznu (Seijak 1974: 59, 66; Dakskobler & E. Maver 1992 j.
50

Campanula wiíasekiana Vierh.: HGS; FGS Witasekina zvončica zamenjuje Scheuchzerjc-vo zvončnico na zelo kislih tleh. V pogorju Po-rezna jc dokaj pogosta od montanskega do su-balpmskega pasu (Seljak 1974: 77; Dakskobler & E. Maver 1992). Raste tudi na Kojci in Otavniku (9849/2).
Asteraceae:
Centaurea haynaUii Borb. ex Hayck subsp juhca (Iiayek) EMaycr: HGS, FGS; Julijski gla-vinec je dokaj pogost na karbonatni podlagi v zgornem montanskem in v subalpinskem pasu od nadmorske višine 1100 m navzgor (Sel/ak 1974: 66).
Erigeron unifloras L.: HGS; Nekaj primerkov te vrste sem nabral na samem vrhu Porezna (9849/2) 15. 07. 1973. Po tem je nisem več našel. Nikoli nisem naletel na alpsko suholetnico {E. alpinas), ki jo MFS navaja kot vprašljivo za Porezen, medtem ko je E. glabratus na južni strani pogoija dokaj pogosta od nadmorske višine okoli 1000 m navzgor.
Homogyne discolar (Jacq.) Cass.: HGS; Redko pojavljanje na vrhu Porezna (Sfljak 1974: 60).
Serratula tinctoria .subsp. macrocephala (Bertol.) Rouy & Hegi: FGS; Pogosta na seno-žetih v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu (Seljak 1974: 60, 62; Dakskobler 1996) Solidago virgaurea L. subsp. minuta (L) Ar-caug.. enako kot prejšnja vrsta.
Cichoriaceae:
Scorzonera humilis L.: HGS, FGS; Nizki gad-njak je na Cerkljanskem odkril avtor pri popisovanju travniške vegetacije in fragmentarne sestoje predstavil kot fragmente združbe Scorzonem-Mo-limetum Oberdorfer& Krause 1955=Gentiano asc-lepiadeae-Molinietum caeruleae Oberd. 1957 em Oberd. et al. 1967 (Sfuak 1974: 28). Pri preverjanju starih dveh rastišč v Trcbenčah (9849/4) in pod Cmiprovko (9850/1) poleti 2000 smo jo našli še nad vasjo Jesenica (9849/2) in na Vršah (9850/1) zahodno od Cimprovke. V glavnem gre za številčno skromne populacije, zato jo štejem za ogroženo vrsto na tem območju.
Hieraciumpilosum Schleicher exFroel ■ FGS-Morisova škržolica raste redko v skalnih razpokah nad planinsko kočo na Poreznu (9849/2).
Juncaceae:
Juncus monanthos Jacq.: HGS; raste predvsem na severni strani pod vrhom Porezna v združbi Hyperica alpini-Caricetum ferrugme-ae Horvat ex T. Wraber 1971 (Seljak 1974- 59)
Cyperaceae:
Carex capillaris L.: Raste skupaj s prejšnjo vrsto na severni strani pod vrhom Porezna (9849/ 2) (Seljak 1974: 59).
Carex ferruginea Scop.: HGS; rjasli šaš je pogost v subalpinskem pasu Porezna, kjer nastopa kot dominantna vrsta v združbah zveze Ca-ricion ferrugineae (Seuak 1974: 58; Dakskoh-ler & E. Maver 1992, Dakskobi.er 1996). MFS ga v PA navaja za Blcgoš, ne pa tudi za Porezen.
Poaceae:
Poa supina SchradL: na zbitih in uhojenih tleh na planini Velbnik in Medrce, kjer oblikuje fragmente združbe A Ichemillo-Poetum supinae Aichinger 1933 corr. Oberd. 1971 (Seuak 1974: 86).
Festuca calva (Hack.) Richter: HGS; Na južnem pobočju Porezna je gola bilnica poeosta zlasti pod stenami in se spušča vse do "mulalirc" na n. v. približno 1350 m (Seuak 1974- 63) Dakskobler (2000b) jo z vprašajem navaja za Črni vrh nad Baiavo na severnih pobočjih Porezna
Festuca stenantha (Hack.) Richter: HGS-pogosta v skalnih razpokah in na plitvih tleh v zgornjem montanskem in subalpinskem pasu na Poreznu in Cimprovki (Seliak 1974- 57 60-Dakskobler & E. Maver 1992; Dakskobler 1996, Dakskobler 2000a). MFS jo za PA navaja samo za Posavje.
Orchidaceae:
Goodvera repen, (L.) R.Br.: MFS ne navaja vrste za PA. Na območju Porezna mi je znano le eno nahajališče in sicer v smrekovem gozdu v bližini vasi Labinje na n. v. približno 670 m na meji med kvadratoma 9849/4 in 9850/3.
Hladnikia 14: 45-52(2002)
___________51
4.	Sklep (Zaključki)
najbrž prerasli zelena jelša in (al:) smreka.	P	,1VIŠCa' h Jlh bosta v »uk«MJ'
5.	Zahvala
SAZI-aVkjTfj,bi r rad Za!;va,i' dr Ig0rju Dakskobl«3". Biološki inštitut Jovana Hadžiia ZRC SAZU k, m, je zbral in posredoval pomembne podatke in objave o flori Porczna in Z	,7
pisanju tega prispevka.	rorcznu in me spodbujal k
6.	Zusammenfassung
JZr'™ —' «I. u„d	noHsüsche Funde ,» d™ Cebm ,„,
iiiS?—
timtoria ssp. nmvrocephala, Centaurea haynaldii subsp. Mica ScorZerThZZ ff
52
G. Seuak: Hieracium preña,uhoides Vi II, in druge Acristiane zanimivosti poeona Pore7,,a
7. Literatura
ob™ -Batavo ^ -
""S"'	Pr'SPeVek " fl°ri jUŽnih JUlljSkih A1P m njihW^ Igorja. Hladnikia (Ljub-
D™p 1"6:i^azv°j g°zda na erozijskem območju na severnem pobočju Porezna (Julijske Alpe). Razprave IV. razreda SAZU 37 (7): 148-188, Ljubljana	zna i Julijske
szcrčmira vrhom nad—,n v—- -
Jogan N T. Bačič B. Frajman, L Leskovar, d. Naglic, A. Podobnik, b. Rozman S Strgulc-Kra^ & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo fZe b Hore, Miklav, na Dravskem polju. 443 s	B J0 lavne m
MARCHEsnrn, C., 1872; Ein Ausflug auf die julischen Alpen. Verh. zool.-bot. Ges. m Wien 22 :431-
MAR™e,i, a f. SuŠNiK 1969: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana 516 s MART.NC.Č, A.. K Sušnik, 1984: Mala flora Slovenije. Praprotnice in scnenke D^Jubl^a 793 , MARTINCIC, A, T WRABKR, N. JOOAN, V. RAVNIK, A. PODOBNIK, B. TÜRK, B. vS l99<XVflora
P, AMN°: MJei9SJUp Zld0l0ČanjC prapr0tnic m Semenk- Tehniäka Založba' Ljubljana, 848 s Zf62.	CVetmCa " h ^ (Moehrin*ia	Proteus (Ljubljana) 28 (9-10):
SEU£:	T?7iŽka Ve«etaciJa Porczna- Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani Biotehniška
fakulteta. Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 103 s.	Ka
Sbuak, C. 2000: Hieracium prenanthoides Vili. in še nekatere druge floristične zanimivost, v pogorju Porezna^ V: Jooan, N. (ur.): Flora Slovenije 2000, 20. in 21 10 2000 v Lj ubij "ni Zbor-
wlvt™^ Slmp0Zija' S' 30- ß0tanien0 dnlštvo Slovenije, Ljubljana
Wraber, M„ 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gl.edei.ng Sloweniens. Vegctaiio 17: 176-
STK H ]19629i "r0"^; S'TUi ' l£lU 1968' Bi°L VeStnik	173-192.
conspectus IV. Ä™ ^ ^ ^ Pfl« — ^