KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 47 (7) INDUSTRIJSKE SVOJINE Izdan 15. Oktobra 1924 PATENTNI SPIS ŠT. 2215 AKTIEBOLAGET VAPORAKUMULATOR, STOCKHOLM. Indirektni prestrujni ventil na napravah s parnimi akumulatorji. Prijava z dne 27. junija 1921. Važi od 1. septembra 1923. Prvenstvena pravica z dne 16. novembra 1918 (Švedska). Na modernih visokotlačnih napravah soparni akumulatorji po predlogih izumitelja največjega pomena, ker je pri takih napravah z ozirom na uporabljane visoke tlake teško ustvariti v samih kotlih večje vodne nabiralnike. Nasprotno pa je v največ slučajih lahko namestiti parni akumulator za nizek tlak, pri čemur prihaja do polnega včinka lastnost vode, da le-ta pri istem padcu tlaka oddaja pod nižjim tlakom znatno več pare kakor pod visokim tlakom. V poštev prihaja še, da je cena akumulatorja odvisna od veličine tlaka in se tedaj lahko razvidi, da se more v notranjosti za nizek tlak zgrajenega in od kotla ločeno razpore-denega akumulatorja namestiti veliko večji nabiralnik toplote kakor ako bi se zgradilo kotle same z velikimi nabiralci vode. Ker se je v praksi pokazalo, da se more v napravah s takimi parnimi akumulatorji nakopičeno toplotno množino brez najmanjše tež-koče zvišati na 60 in večkratno one parne množine, katero oddajajo kotli ob najvišjem dopuščenem padcu tlaka, se iz tega razvidi, da se s tem razporedom doseže povsem nov včinek. Predležeči izum stremi za tem, da dovede pri napravah predvidenih s takimi parnimi akumulitorji do takega skupnega dejstvovanja kotla in akumulatorja, da se izjednačujoča sposobnost akumulatorja tudi v istini izrabi. V to svrho se namesti poleg kurjačevega prostora manometer, kateri naznača vsakodobno stanje polnitve akumulatorja, in kurjač mora, ako se manometer bliža najnižjemu dopušče- nemu tlaku, le nekoliko poživiti ogenj, istega pa oslabiti, ako se bliža manometer najvišjemu dopuščenemu tlaku. Že prej je bilo od izumitelja predlagano, da se namesti na pripravnem mestu naprave takozvani prestrujni ventil, na katerega pliva neposredno ali posredno tlak v provodu pred ventilom in kateri omogoča, da ostane ta tlak praktično nespremenjen. To se doseže s tem, da se pri nekoliko preko normale stopnjevanem tlaku v tem provodu odvede preo-bilo paro popolnoma samodeljno in sicer neposredno ali posredno skozi ta ventil k akumulatorju, dočim se pri pod normalo znižanem tlaku nekoliko zaguši dovod pare proti akumulatorju. Predležeči izum se nanaša na ventil, kateri izpolnjuje isto nalogo, toda ga ne regulira tlak v istem dovodu, na katerega je on priklopljen, temveč je on uvrščen med dvema dovodoma za nižji tlak kakor je kotlov tlak, pri čemur se regulira ventil po srednjem tlaku. Dotični ventil se more svrhi shodno označiti kot indirekten prestrujni ventil. Nekatere oblike izvedbe so šematično predočene v priloženih slikah 1—3. Slika 4 kaže diagram o porazdelitvi pare v takovrstni parni napravi brez in z akumulatorjem in regulir-nim organom. Slika 1 kaže obliko izvedbe z indirektnim prestrujnim ventilom. P je baterija kotlov z dovodom Li, v kateri vlada tlak Pi od na pr. 20 kg. Iz tega omrežja se odvzame parno porabo Ai; dalje se odvzame paro skozi redukcijski ventil Ri2 omrežja La, v katerem Din. 25. vlada nižji tlak p-2 od na pr. 10 kg. Poraba pare tega omrežja je A2. Na isti način se zniža parni tlak dalje po redukcijskem ventilu R13 na ps = na pr. 2 kg, v provodu Ls. Iz tega provoda se odvzame množina pare A3, In na to se priklopi akumulator Ai. V polnilni dovod Li se uvrsti indirektni prestrujni ventil 01, katerega primarni tlak pi po batu (klipu) K, obteženem z oprogo in provodu Lg na tak način manevrira, da se ventil nekoliko odpre, ako se dotični tlak nekoliko zviša, in da se nekoliko zaguši, ako tlak nekoliko pade. Po sliki včinkuje parni tlak noposredno na bat ali na membrano prestrujnega ventila. Seveda se more uporabiti tudi posredni prenos parnega tlaka, na pr. po tlaku na olje ali sličnem. Od akumulatorja se dovede paro po provodu Lu v dovod Lj, v katerem vlada tlak pi od na pr. 0.5 kg. Iz tega dovoda se vzame parno vporabo A4. Tlak v dovodu L4 se ohrani stalen po redukcijskem ventilu Rai. Za slučaj, da je akumulator izpraznjen, se končno namesti med primarnim provodom ali katerimkoli drugim provodom in provodom U redukcijski ventil R14, kateri je udešen na nekoliko nižji tlak kot Ra4, na pr. na 0.45 kg. Slednja dva ventila delujeta torej skupno, kakor je bilo pokazano drugod. Podmenimo, da deluje akumulator v sliki med 2—0.5 kg. Od akumulatorja se konečno odcepi tanek provod Lm k manometru M, predvidenem poleg kurjačevega prostrora. Sedaj se bo pokazalo, kako delujejo dotični aparati pri menjajoči se uporabi pare tako skupno z akumulatorjem, da se kotel oprosti parnih sunkov. Podmenimo na pr., da se zniža parna uporaba A2. V tem slučaju raste tlak v dovodu L2 in redukcijski ventil R12 zapre odgovarjajočo množino pare. Vsled tega raste tlak v kotlovem provodu, katero naraščanje pa se bo godilo z ozirom na vodni prostor v kotlu razmeroma počasi. Kakor hitro je tlak nekoliko narastel, bo občutil bat K ta vpliv in odprl indirektni prestrujni ventil 01, s čimer vzame isti provodu La več pare. tako da tlak v tem provodu nekoliko pade. Vsled tega pa se Ria dalje odpre, dokler ni vsa vsled znižanja A2 oproščena para potisnjena skozi R13 in Oi v akumulator. Na enak način včinku-jejo priprave v slučaju, da bi A2 rasteh Isto razmerje nastopa, ako nastanejo premembe v notranjosti ostalih primarnih parnih upora-bljačev. Lahko je razvideti, da tudi pri pre-membah v sekundarnem ali v sekundarnih parnih uporabljačih A4 akumulator takoj včinkuje na iste izjednačujoče. Redukcijski ventili se morejo z istim učinkom namestiti tudi med druge provode. Tako na pr. moremo mesto ventila Ris med L2 in La umetnuti redukcijski ventil med dovoda L2 in La i. t. d. V sliki 2 je pokazan isti razpored za slučaj, da je akumulator shodno s predlogi izu- mitelja, priklopljen potom dveh obojnih ventilov (Riickschlagventile) BB na provod La, v katerem vlada premenljivi akumulatorjev tlak. Odnosni znaki odgovarjajo natančno onim slike 1, in način učinka je isti kakor gori opisano. Podmenimo na pr., da se Ai nenadoma zapre; v tem slučaju raste nekoliko kotlov tlak, radi česar odpre bat A indirektni prestrujni ventil Oi in vpihne gotovo množino pare v akumulatorjev provod La. V tem provodu bo torej tlak nekoliko zra-stel, radi česar se dvigne spodnji odbojni ventil in akumulator se polni. Ravnotežje se očitno doseže, kakor hitro je bila zaprta parna množina Ai dovedena skozi ventila Ria in Oi akumulatorjevemu provodu La. V sliki 3 se kaže neki nadaljni slučaj. Iz iste izhaja, s kako priprostimi sredstvi se da izvesti misel izuma celo pri najbolj zamotanih napravah, zraven kaže istočasno diagram v sliki 4, kako veliko je izjednačenje, ki se da doseči. Dotična naprava pokazuje razpored, običajen na Švedskem za kuhanje z od-paro iz parne turbine. V napravi so torej predvidene tri mreže, namrež mreža Li, v kateri vlada kotlov tlak od 25 kg, mreža L2, v kateri vlada tlak P2 —6 kg in mreža La, v kateri vlada tlak P3 = 15. kg. Para se dobavlja iz baterije kotlov P. Obremenitev sastoji se iz sulfitnih kuhalnikov S, in kuhanje se vrši s tlakom 6 kg iz mreže L2. Dalje sestoji obremenitev iz strojev za papir Mi, ki se priključujejo mreži La s tlakom 1.5 kg. Konečno je predvidena cela vrsta parnih u-porabljačev, kateri morejo delovati pri nizkem tlaku. Za iste je postavjena nova mreža L4, v kateri vlada tlak pi = 0.3 kg. Tej mreži se priključijo deloma toplovodi Vi, deloma ena tovarna za špirit Sp. Akumulator je zgrajen za tlak 1.5—0.3 kg in je vsporedno priključen mreži La potom dveh odbojnih ventilov BB. V tej mreži vlada torej isti tlak kakor v akumulatorju. Na isto se priključijo vpo-rabljači, ki topijo premonljivi tlak, ker se s tem, ako je akumulator napolnjen zviša produkcija tovarne. Taka uporabljača sta v tem slučaju ena bledilnica Bi in para Ba za pogon sulfitnih kuhalnikov. Parna turbina A, katera žene generator G, je zagrejena za admisijski tlak 25 kg in sestoji iz treh delov, kateri so v tem slučaju skupaj zgrajeni, ter ima dva priključna stub-njaka, namreč enega U2 za 6 kg in enega Ua za 1.5 kg. Skozi cev Y struja konden-zijska para proti kondenzatorju. Turbinine regulacijske priprave C, T2 in Ta vzdržujejo na znani način in sicer pri vseh obremenitvah in odvzetjih pare, konstatno deloma turno število in deloma tlake v prevodih s 6 in 1.5 kg. R12 je redukcijski ventil med Li in L2, Ria istotako redukcijski ventil med Li in La. Raa je redukcijski ventil med La in L?., in Rai je redukcijski ventil med La in L*. Slednja dva sta med seboj zvezana, kakor je bilo opisano drugod. Med dovoda La in La se sedaj razporedi gori imenovani direktni prestrujni ventil Oi, katerega regulira z oprogo obremenjeni bat K, ki stoji s svoje strani po dovodu L6 neposredno ali posredno pod vplivom kotlo-vega tlaka. Konečno je tudi tu predviden provod Lm k manometru Ma v veliki ko-tlarnici. Način včinkovanja sledeči: Vsi sekundarni parni sunki, v tem slučaju torej para za ble-dilnico, za parno obdelavo v suliitnih kuhalnikih, za toplovod in za tovarno špirita, se očividno takoj izjednačujejo po akumulatorju. Ako pa temu nasproti nastane kak primarni parni sunek, kateri je provzročen na pr. vsled kakega motenja na kakem stroju za papir M, zaprtja kakega kuhalnika S ali nenadnega znižanja parne uporabe, tedaj sledi vedno temu parnemu sunku, da se zniža napustilna para proti turbini, vsled česar začne rasti kotlov tlak. Kakor hitro pa začne v tem slučaju rasti kotlov tlak, odpre bat K prestrujni ventil Oi tako dolgo, dokler je zopet vspostavljen normalni kotlov tlak in v pihuje v akumulator oproščeno množino. Kotlov tlak ostaja torej ves čas stalen in kurjač nima tedaj nikakega povoda, da bi menjal živahnost ognja. Le v onih slučajih, ko srednja obremenitev, katero oddaja kotel, ne odgovarja srednji uporabi pare v napravi, torej ko se tlak akumulatorja preveč približuje spodnji meji, mora kurjač nekoliko zvišati intenzivnost ognja in more potem isti do na-daljnega ostati pri tej intenzivnosti. Na isti način mora kurjač ogenj nekoliko oslabiti ob onih prilikah, ko se zdi, da se akumulator preveč približuje najvišji dopuščeni vrednosti. V sliki 4 je pokazan diagram za gori opisano napravo, a podatki so vzeti iz slučaja, dogodivšega se v praksi. Krivulja 1 kaže skupno porabo pare v mrežah po 6 in 1.5 kg, katera se sestavlja iz pare za kuhanje v sulfi-tnih kuhalnikih in iz sušilne pare za papirne stroje, pri čemur je vzeta slednje imenovana množina pare radi jednostavnosti kot stalna; krivulja 2 pa kaže porabo pare v omrežju a-kumulatorja odnosno v 0.3 kg-skem omrežju, katero uporabo provzroča bledenje, parno obdelovanje in enakomerna obremenitev za toplovod in tovarna za špirit. Krivulja 3 kaže kotlovo obremenitev kot svoto krivulj 1 in 2 za slučaj, da ne obstoji akumulator, in krivulja 4 zopet porabo pare ali kotlovo obremenitev z akumulatorjem, ki je opremljen z regulacijskim organom shodno z izumom. Kakor je razvidno iz slike, pada kotlova obremenitev od okoli 32000 kg na okoli 24000 kg na uro, s čemur postaja kotlov pogon popolnoma enakomeren in se morejo postopki izvršiti z največjo hitrostjo. Na-daljna korist je ta. da se vse porabe pare iz-jednačijo, tako da postajajo premembe v u-stvarjanju sile znatno majnše, kakor ako se ne uporablja akumulatorja, iz česar nastaja zopet jako uvažljvo dviganje sile, ustvarjene po proti tlaku. Patentni zahtev: Uredba na parnih napravah opremljenih s parnim akumulatorjem, označena po med dva parovoda z nižjim tlakom kakor kotlov tlak umetnutem ventilnem organu (indirektnem prestrujnem ventilu), kateri se neposredno ali posredno po kotlovem tlaku tako regulira, da isti pri nekoliko preko normale stopnjevanem kotlovem tlaku vpihuje odvišnjo paro neposredno ali posredno proti parnemu akumulatorju, pri nekoliko pod normalo znižanem kotlovem tlaku pa dohod pare k akumula. torju zniža odnosno zapre. . . . . T r Tl = 20 r2 = JO A'g c K = zker 2 U T4 - 0,r kg 7jj=7T 3. A u. t£ = noktj : M L, Jj2 1% - ^ a ^ — -^35, ~^-CLck ® 2~0/fkg J ^=0^jkg < u. A d pate nf broj 2215. T’icrjr 5. / >. 'I * I /Ic/patent brof 2275. T^icz/z J L 5000 t » ; - ! i- - ' i' ... .. !