lloyicE ► P LETO IV. - št. 5 V KOČEVJU 24. JANUARJA 1959 Cena 10 din Politično zborovanje v Ribnici V domu Partizana v Ribnici je bi- bomo omejevali uvoz takih arti- potreben, ker je s tem zaščiten malo 14. januarja širše posvetovanje, klov, ki niso nujno potrebni na d ruki ga je sklicala Socialistična zveza, gi strani pa se bo povečal izvoz nekatero pa je preraslo v politično ših proizvodov v inozemstvo pred- __ __________ ________, _______r— - __ ________ zborovanje. Republiški poslanec Ma- vsem pa v prijateljske dežele v Azi- posebno v večjih mestih velike špe- tijskim pridelkom. Varstvene cene tija Maležič je zbranim odbornikom ji in Afriki. kulacije. Sedaj je špekulantom od- tem pridelkom so določili v taki vi- obeh zborov ObLO, predstavnikom Tovariš Maležič je govoril tudi o zvonilo. Tolmačenje zakona je sedaj šini, da bodo kmetovalce vzpodhupo titičnih in družbenih organizacij tem, da bodo imele gospodarsko najvažnejša politična naloga na te- jate k čimi večjemu .pridelovanju v' “ — šibke občine enak proračun kot do- renu. teh kultur. Razen tega se mora slej ali pa celo manjši, d očim bodo Zakon o nacionalizaciji ne bo za-imele gospodarsko močne občine viral individualne gradnje privatnih večje proračune in tako tudi večje graditeljev, ampak narobe, saj bodo možnosti za nadaljnji napredek. gradbena zemljišča na nacionalizi-V celotnem izvajanju je ljudski ranih območjih cenejša. Naša mesta nas tih letošnjega družbenega plana poslanec Matija Maležič podal pet in večji kraji se bodo lahko razvije poudaril, da je plan usmerjen na načel — najvažnejših značilnostih jala v arhitektonske zaokrožene ce- izboljšanje življenjskega standarda zveznega družbenega plana, na ka- lote, kar je bilo doslej onemogoče- delovnih ljudi. To zvišanje pa bo- terih je zasnovan plan. no. mo dosegli z zvišanjem produktiv- Nato pa je obrazložil pomen in Namen zakona ni, kakor govorijo skupno se-i°' Ta nosti dela- namen novega zakona o nacionali- nekateri nasprotniki ali pa naivne- vrstnem redu ze Velik poudarek je dan trgovini, zaciji s nVv a n j -s k i h hiš in gradbe- ži, ki niso seznanjeni z bistvom no- in ostalim, ki so se udeležili tega zborovanja, obrazložil najvažnejše postavke zveznega družbenega plana za leto 1959 ter zakon o nacionalizaciji najemnih hiš in gradbenih parcel. Ko je govoril o značil- VARSTVENE CENE V Ljubljani je bila 10. januarja seja Sveta za tržišče, kjer so na podlagi razprave izdali preskrbovalnemu podjetju »Sadje-zelenjava« pooblastilo za sklepanje odkupnih li delovni človek. Na račun prodaje pogodb s kmetijskimi pridelovalci, stanovanjskih hiš, stanovanj in Zato so tudi določili najmanjše za-gradbenih zemljišč so se dogajale, ščitne odkupne cene nekaterim kme_ okraj zavezati, da bo morebiten deficit, ki bi nastal, kril. Na ledu Bistrice Šolstvo - najvažnejša točka na seji občine 20. januarja so se zbrali odbor- o dopolnilnem proračunskem pri- Zaradi odselitve nekaterih odborniki obeh zborov ObLO Kočevje na spevku. Na tej seji so odborniki nikov bodo razpisane v roku šestih seja je bila po sprejeli odločbo o ustanovitvi sta- tednov nadomestne volitve, enajsta. Po pre- novanjske skupnosti Kočevje-me- Na kraju so imenovali nove člane g ledu sklepov zadnje seje so od- sto. Odločba o ustanovitvi je samo svetov pri ObLO, in sicer: v svet obrti, gradbenim podjetjem in ko- nih zemljišč. Zakon je sprejet, se- v ega zakona da se nacionalizira vsa borniki na.iPreJ poslušali poročilo formalna potrditev sklepa zborov za gospodarstvo, svet za družbeni munalni dejavnosti. Tovariš Maležič daj pa je stvar vseh aktivistov zemlja. Kdor tako misli je v veliki Predsednika sveta za solstvo tova- volivcev, ki so bili soglasni, da se plan in finance, svet za komunalo —■ ' riša Goloba. V poročilu je bila na- ustanovi stanovanjska skupnost. in stanovanjske zadeve (doslej sta kazana vsa problematika šolstva v Imenovali so upravnike za KZ bila dva sveta), svet za kmetijstvo občini Kočevje. Iz vsega, kar je po. Kočevje, Banja Loka, Osilnica in in gozdarstvo, svet za delo in de-va=o ročal tovariš Golob, lahko povza- Predgrad, za Kmetijsko zadrugo Fa- lovne odnose, svet za zdravstvo, ampak bo šla izključno v'g'radbene memo' da man.ika našim šolam ma- ra, pa bo imenovan upravnik kas- svet za splošno upravo in notranje namene. Pa še to je treba omeniti: teria!na osnova, da bo stanje šol neje. zadeve, svet za socialno varstvo. Lastnik čigar zemlja bo nacionali- vredno našega časa, če se tako iž- Sprejeli so tudi odločbo o usta- svet za varstvo družine, svet za zirana 'bo 'lahko obdeloval to zem- razi"l°- NaSe šole so zastarele, pre- novitvi posebne servisne službe v kulturo in telesno vzgojo (doslej 1 jo (proti najemnini, saj bo tudi ma-ih.ne; primanjkuje tehničnih učil upravi ObLO, obenem pa odobrili sta bila dva sveta), svet za prosve- sart) prejel odškodnino za naciona- se je nato dotaknil vprašanja re- SZDL, odbornikov in vseh pošteno zmoti. Zakon tudi nima namena Sevanja plačilne bilance z inozem- mislecih ljudi, da ta zakon pravilno škodovati kmetom, saj zemlja, ki stvom. Politika zunanje trgovine tolmačijo med ljudmi. Odločno je bo nacionalizirana ne bo dana za-naše države bo šla v tej smeri, da treba povedati, da je bil ta zakon drugam ali državnim posestvom. lizirano zemljo) dokler ne bodo tu začeli z gradnjo. Najvažnejši princip zakona je stanovanje tistemu, ki lja. Prav tako je tudi z je že bil, da so se ispodrezale korenine izkoriščanja človeka po člo- itd. Nekje bo treba najti sredstva, nakup novega osebnega avtomobila to in 2 člana v svet za šolstvo (os-da se bo začelo z ureditvijo in iz- za potrebe ObLO. Odborniki so po- tale člane volijo v svet za šolstvo boljšanjem šolskih prostorov, ure- trdili Pravilnik družbenega investi- družbene organizacije). Nadalje so ditvijo igrišč, šolskih vrtov itd. Se- cijskega sklada, ki bo pri Komunal- imenovali nove člane upravnega od- Tudi v Kočevju je bil sestanek, na katerem je o pomenu Zakona o nacionalizaciji govoril zvezni ljudski poslanec Živko Bernot Sredstva za zdravstveno službo V četrtek, 15. januarja, je bila v Ljubljani seja sveta za zdravstvo, na kateri so sprejeli predlog proračuna in investicij za letošnje leto. Okrajna proračunska sredstva za zdravstveno službo bodo znaša- la približno 141 milijonov dinarjev. Všteti so osebni, operativni in funkcionalni izdatki vseh okrajnih zdravstvenih ustanov, proračune pa ga uporab- veda ne naenkrat v vseh krajih, lokali čas temveč postopoma. Začeti pa bo treba tam, kjer so največje potrebe in največ šoloobveznih otrok v veku, ki se je odražalo pri špekula- Kod( v.iu- ciji s stanovanji, izsiljevanju viso- V poročilu predsednika sveta za Kočevie kih najemnin, dragih gradbenih solstvo smo slisali tudi zanimive skem centru Kočevje, zemljišč itd. predloge za delo zadruge učencev. Kakor vemo, bodo lastniki stano- Na ta način se bo šola res približa-vanjskih hiš in gradbenih zemljišč, la ljudstvu, reformirana šola pa bo ki bodo prišla pod nacionalizacijo, prišla še bolj do izraza, prejeli odškodnino. Naj še povemo, R.-’orava, ki je sledila poročilu, da bodo prišle pod nacionalizacijo je dopolnila in osvetlila še nekatere tudi tiste stanovanjske hiše izven probleme našega šolstva. Slišali območja mest in naselij, ki jih na- smo, da delajo nekateri naši šolni-vaja uradni list LRS v zvezi z no- ki, posebno v enoodelčnih šolah, v vim zakonom, če ima stavba več težkih pogojih. Predstavljajte si kakor dvoje stanovanj ali pa več učitelja v oddaljenem kraju, ki po-kot troje manjših stanovanj, nacio- učuje ves dan in sam osem razre ni banki v Kočevju. bora Zdravstvenega doma Kočevje, Pomemben je bil tudi odlok, da UO Lekarne, UO Dijaškega doma in bodo za vsa manjša podjetja, tako upravni odbor civilne zaščite Ko-»Tobak« in druga, manjša gostin- čevje. Imenovali so tudi člane koška in komunalna podjetja vodili misije za nacionalizacijo zgradb in knjigovodske posle v Knjigovod- komisije za zazidalni okoliš Kočevje in Šalka vas. predložili tudi finančno samostojni nalizacija gradbenih zemljišč pa bo dov. Taki učitelji zaslužijo vse pri- PREVEDBA Po novem invalidskem zakonu je predvideno, da se prične s pre vedbo invalidskih pokojnin in invalidnin takoj po končanih tehničnih pripravah. Skoro vsi okraj, ni zavodi za socialno zavarovanje so priprave za prevedbo že zaključili. Nove invalidske prejemke naj bi na podlagi zakona o invalidskem zavarovanju po uradni dolžnosti uskladili do konca februarja, do konca junija pa prevedli zavarovance in tiste uživalce invalidskih prejemkov, za katere se ugotovi invalidnost s preverjanjem medicinske dokumentacije in na podlagi ponovnegd komisijskega pregleda. Na nedavnem posvetovanju v Beogradu so ugotovili, da so bile priprave za izpolnitev novega zakona o invalidskem zavarovan h uspešno opravljene malone v vseh zavodih. V republikah so sklicali s predstavniki okrajnih zavodov posvetovanja, na katerih so razpravljali o nalogah službe socialnega zavarovanja v izpolnjevanju novega zakona. Priredili so tudi seminarje za strokovno izšolanje ■.sluzbencev, ki se ukvarjajo s prevedbo invalidskih pokojnin in in validnin. Skoro po vseh okrajih so ustanovili komisije, ki naj zagotove v gospodarskih organizacijah delovna mesta za tiste invcdide dela, ki imaio po zakonu pravico do rehabilitacije in zaposlili e. V mnogih krajih so zavodi za socialno zavarovanje sklenili z gospodarskimi organizacijami pogodbe o zaposlitvi invalidov dela. V nekaterih zdravstvenih ustanovah so odprli tudi oddelke za rehabilitacije invalidov dela. Razumljivo le, da bo pri tem velikem deli potreben skupen napor zavodov za socialno zavarova. nje in vseh tistih, ki jih zakon prizadeva. Z učinkovitejšo rehabilitacijo pa bomo dosegli, da se bodo invalidi spet vračali na primerna delovna mesta in našli mesto v družbi. zdravstveni zavodi v okraju. V posameznih zdravstvenih ustanovah bodo letos osebni izdatki nekaj višji iin to predvsem na račun napredovanja zdravstvenega kadra, novih nastavitev in večjega obsega honorarne zaposlitve. Tako se zdravstvene ustanove kadrovsko bolj krepijo, bolnikom, ki samo v določenih mestih in večjih znanje. Nadalje so razpravljali tu-naseljih, v naših krajih konkretno di o gradnji Vajenskega doma v v Kočevju, Ribnici, Velikih Laščah Kočevju. Poročano je bilo, da je iz in Sodražici. Gradbene okoliše, ki leta 1957 in 1958 na razpolago za pridejo pod nacionalizacijo, določi- gradnjo 30,0000.000 din. Od novega jo pristojni ObLO. Pa še pojasnilo glede nacionaliza-vedno °tie lokalov: privatni lokal, ki ima iščejo v®č kot 70 ip2 in je v najemu to je, Središče pozornosti v svetu je bil V Ženevi se je začelo 37. zaseda-nedavni obisk podpredsednika sov- nje 'konference za prenehanje jedr-jetske vlade Mikojana v ZDA. Ka- skih poskusov. Razgovori v Ženevi teri so bili najvažnejši cilji sovjet- o tem važnem vprašanju za ves svet skega državnika na obisku v Arne- se vlečejo po polževo. Kljub vsem riki? Predvsem povečanje trgovine težavam pa bodimo optimisti, da bo med obema državama. »Raje trguj- zaključek razgovorov uspešen. •rrijo in tekmujmo, ne pa da se Kakor vemo, so na Kubi, otoku borimo,« je dejal Mikojan ameri- blizu ameriške celine, uporniki Fi-škim poslovnim ljudem. Dejal je dela Castra pometli z diktatorjem tudi, da bi Sovjetska zveza želela in izžemaicem Kube Batisto. Upor od Arherikancev kupiti komletne to- je trajal več let in se je lani de- ‘"""n* varne. Mikojan je pred Shodom iž ^končail ‘Žmago ^up'ornikov. gradnja doma okrajna ustanova in je zato stvar OLO, da se začne čim-prej graditi. Sedanje kapacitete Va- Amerike govoril tudi po televiziji. Na oblast so prišli novi ljudje, za Ko je odgovarjal na vprašanja no- katere računajo, da bodo vplivali vinarjev, je izjavil, da med razgo- tudi na družbene spremembe te de- " " ,ahk° nu- i*Swhd,™«=” rSntT? M • Predsednik™ ZDA ti.enh,- Me, v MM* gl.vno W«, Razen tega so tudi odobrili predlog investicij za letošnje leto v višini 100 milijonov din, kar se bo porabilo predvsem za dograditev in izpopolnitev že obstoječih zdravstvenih ustanov. Centralni otroški najemnih hiš in gradbenih zemljišč, namene, se nacionalizira, nacionali- več novih vajencev žira pa se lahko tudi najemni lokal, vajencev), ki meri manj kot 70 m2, če tako Odborniki so nato razpravljali in odloči ObLO. Komisije, ki bodo imele nalogo, da izvedejo zakon o nacionalizaciji werjem in zunanjim ministrom Du- velike plantaže sladkornega trsa. llesom ni dobil noben prepričljiv Med novo vlado na Kubi in ZDA je ... protipredlog na predloge SZ o spre- Prišlo med medsebojnih obtožb. Ku. sprejeli odlok o zazidalnem okolišu, membi zahodnega Berlina v svobod- banci zamerijo ZDA, ker so diktatorji se nacionalizira v mestu Kočev- no demilitarizirano mesto, čeprav ,1a Batisto stalno podpirale z orožje in naselju Salka vas. je poudaril podpredsednik Mikojan jem, s katerim se je boril proti Nadalje so sprejeli odlok o za- stališče SZ do problema Berlina »so- upornikom. Ameriški kongresniki li- dispanzer v Ljubljani bo dobil nov bodo morale svoje delo opraviti ne- časnem finansiranju ObLO za L tro- lidno in pravilno«. Berlinsko vpra psihološki oddelek, Mestni porodnišnici pa bodo dogradili še vhodni paviljon. Okrog 21 milijonov din so namenili tudi gradnji splošne bol-«e v Trbovljah. V prihodnjih letih nameravajo izvesti nadzidave m razširitve posameznih zdravstvenih ustanov, čemur so tudi namenili precejšen znesek. OBVESTILO Pevska sekcija DPD Svoboda Ko-čevje-mesto vabi vse, ki imajo veselje do petja v moškem zboru na prvo vajo v sredo, dne 28. I. 0b’ 19 uri zvečer v gimnaziji. pristransko, tako kot je to predvi- mesečje leta 1959, odlok o izrednem Sanje pa je zaenkrat del zakon. proračunskem prispevku ter odlok bilo pred meseci. tako kot je Naloge Socialistične zveze ni težko najti O čem naj razpravlja vaški odbor Socialistične zveze delovnih ljudi na sejah? O tem je težko dati »recept«, ker so v vsakem kraju drugačne potrebe. Vendar so nekatere stvari, ki so vsem skupne. Zato ne bo odveč, če vam povemo, kako je zagrabil za delo novoizvoljeni odbor SZDL v kraju Vinice-Zapotok. Odbor je imel v nedeljo, 18. ja- nuarja, sejo, kjer so se odborniki podrobno pogovorili o nadaijnem delu SZDL. Na zadnjih volitvah novega vodstva SZDL so v tem kraju pridobili v primerjavi s prejšnjim stanjem nad 100% novih članov. Zato bo novi odbor posvetil vso skrb predvsem novim članom, čeprav ne mislijo zanemariti dela s starejšimi člani. Socialistična zveza bo odslej imela skrb nad delom ostalih političnih in družbenih organizacij v kraju. Sklenili so, da bodo na odborove seje klicali občinskega odbornika in predsednika krajevnega odbora. Odboru bosta poročala o delu občinskega oz. krajevnega odbora, odbor oa ju bo seznanil o svojem delu. Tako bo najtrdnejša vez med ljudsko oblastjo in SZDL. Od časa do časa bo odbor vabil na sejo tudi člane zadružnega sve- cemerno objokujejo ustrelitev 70 vojnih zločincev pristašev Batiste. Naj v ilustracijo povemo, da je Batista v času svoje vladavine dal postreliti 20.000 svojih nasprotnikov. V Parizu sta se sestala zunanja mirjistra Grčije in Turčije. Razpravljala sta o Cipru. Turški zunanji novim zakonom o nacionalizaciji na- njihlster je ored odhodom v domo- iomnih 7omHiS? \r m Petih in vpčiih ^ 1ZJ8V11, Q8 SO Člani odbora so bili seznanjeni z jemnih zemljišč v mestih in večjih naseljih. Ker so v zvezi s tem zakonom med ljudmi nekatere nejas- »perspektive za sporazum dobre«. Opazovalci menijo, da so ciprski razgovori v Pari- Sejem modne konfekcije v Ljubljani V dneh od 17. do 25. januarja je kom pomladanske modne sezone na Gospodarskem razstavišču v nudi potrošnikom po vsej državi Ljubljani že IV. specialni sejem potrebne modne tkanine, konfekcij. konfekcije, modnih tkanin in usnje- ska oblačila ipd. v zadostni izbiri, nih izdelkov pod naslovom »MODA Na letošnjem sejmu »MODA 1959«. S tem sejmom, ki je postal 1959« razstavlja skupno 64 razstav-že tradicionalen, odpira Ljubljana ljalcev; od tega je 63 domačih (52 vsako leto sezono sejmov v Jugo- jih je iz Slovenije, 6 iz Hrvatske in slaviji. 5 iz Srbije). Namen tega sejma je predvsem Kakor vsak dosedanji modni se-pokazati modne novosti, zlasti mo- jem, spemljajo tudi letošnjega re-dele domače konfekcijske industri- vije sodobnega oblačenja. Namen P°oularizirati konfekcijski način teh revij je, praktično pokazati mo-oblacenja in sploh doseči večje sti- dne novosti iz tujine, prilagojene ko med proizvajalci, trgovsko mre- našim potrebam, klimatskim raz-zo in s‘r - ° Potrošnjo. Vzporedno meram, pogojem in okusu. Te revi-s tem skusa tudi premostiti vse te- je opravljajo razen svoje propa-zave, ki ovirajo še hitrejši 'razvoj gandne naloge tudi pomembno vz-nase domače tekstilne proizvodnje, gojno vlogo, saj uče obiskovalce, Ker je sejem vedno zelo zgodaj kako se je treba oblačiti za današ-v začetku leta, omogoča konfekcij- nji časj hkrati take revije zelo us- ski industriji, da se lahko oskrbi z pešno popularizirajo našo domačo odboru so dali konkretne predloge novimi modnimi tkaninami, trgov- konfekcijsko proizvodnjo, ki je že za ureditev poti, javne razsvetljave ska mreža pa lahko ze pred pričet- napravila precejšen napredek. in drugega. nosti, katere vnašajo sovražni eie- zu,lzp!"'^ali dobro voljo obeh priza-menti današnje stvarnosti, bodo od- detlh drzav’ da bi našli izhod Iz sleherniki tolmačili članom pravi na- pe ulice ciprskega vprašanja, men tega zakona. Italijanska socialistična stranka Na od borovi seji so razpravljali -'e imela v Neaplju kongres. Vodi-tudi o drugih stvareh. Seznanjeni telj socialistične stranke, Nenni, je so bili tudi z namenom obiska mar. v Govoru, ki ga je imel na kongresu šala Tita v azijskih in afriških de- zavrnil možnost ljudske fronte in želah. Sklenili so, da se bo odbor akcijske enotnosti s Komunistično večkrat sestajal. Kot posebnost mo- parti-1'0 ItaliJe- N'enni je tudi pouda-ramo omeniti, da je odbor iz svoje ™’ da morajo italijanski socialisti srede izvolil ožji sekretariat, ki še poveCati stike z vsemi delavskimi partijami. Na kongresu so izvolili in gospodarsko ™vp vodstv° strankp' v katerem je 15 članov. Za generalnega sekretarja je bil znova izvoljen Pietro Ne- n"1'' Ameriški komisar v Los Angelesu je izdal odlok, s katerim je bila škega zločinca Artukoviča našim "dobila^tisto 'sodnin? ob'astem- Ta odlok je ne samo krivičen, marveč tudi naspro-tuje sodobnim temeljnim načelom mednarodnega prava. Krvavi zloči-VREME nec Artukovič bi mbral biti že zdav- Muhasti jeseni je sledila tudi mu- naj pred našim sodiščem, da bi pre-hasta zima. Proti koncu tedna bodo iel zasluženo kazen za svoje zločt-še dežne padavine in južno, nato ne, ki jih je storil nad svojim na-pričakujemo sneg in močno ohladi- rodom v pretekli vojni, tev z burjo. Temu bo sledilo 2—3 Te dni pretresa Argentino val dni jasno vreme s hudim mrazom, stavk. Zaprte so najvažnejše trgo-Okrog 27. januarja bo sneg in to- vine, občutno je prizadet tudi pro-pleje, konec januarja pa bo zopet met. Vlada je sklenila, da bo z vse-jasno in hud mraz. mi sredstvi strla delavsko gibanje. bo pogosto sestajal in skrbno sprem ljal vso politično dejavnost kraja ter uredil vse potrebno, da bo vsaka seja odbora dobro pripravljena. Menimo, da so v tem kraju pra- ta, da bodo poročali o delu tega vilno zastavili svoje delo, zato mo- !“ ^“7“ izročitev sveta in delu zadruge. Ko bo tako jemo pričakovati, da bo delo SZDL S«"žJSfc odbor seznanjen z vso problemati- tod rodilo lepe sadove m da bo So-ko, jo bo lahko tudi pravilno tolmačil svojim članom. Odbor je na svoji seji konkretno reševal nekatera vprašanja. Tako je sklenil predlagati ObLO, da čim-prej izmeri zemljišče, last splošnega ljudskega premoženja, to pa zato, ker so nekateri mejaši, ki mejijo na to zemljišče, neupravičeno prilastili del zemljišč. Krajevnemu cialistična . zveza mesto, ki ji gre. Zunanjepolitični komentar , ,. „Džai Tito" »Died Tito!« — »Živel Tito!« je zadonelo z vseh strani, kjerkoli se je pojavil predsednik FLRJ s spremstvom v prijateljski in gostoljubni Indiji. Že četrtič v zadnjih petih letih sta si dva velika državnika in svetovno znana borca za mir, predsednik Nehru in predsednik Tito segla v roke. Dvakrat je bil indijski premier naš gost v Jugoslaviji, prav tako pa tudi naš predsednik že v drugič uživa gostoljubje prijateljske Indije. Zdaj, ob ponovnem svidenju sta oba državnika izkoristila redke trenutke srečanja in skupnega bivanja za čim plodnejšo izmenjavo misli in gledišč. O tem priča skup-no sporočilo izdano na kraju razgovorov med predsednikom Nehrujem in Titom. Zaključno sporočilo je sicer morda kratko, vendar zanimivo in stvarno. Iz njega je razvideti, da sta oba državnika izmenjala svoja mnenja in poglede na številna vprašanja, ki zanimajo obe deželi. Na dnevnem redu so bila pereča mednarodna vprašanja, problemi, ki danes razjedajo staro evropsko celino in novo se porajajoči azijski kontinent. Glavni in najbolj značilni ton razgovorov pa označuje izjava v sporočilu, ki pravi, da stg državnika izrazila »svoj trdni namen, da si še nadalje kar najbolj prizadevata za ohranitev miru in ureditev mednarodnih vprašanj po mirni poti in s pogajanji, v skladu z načeli sožitja in politike, ki nasprotuje vključevanju v bloke«. V tej izjavi pravzaprav ni »senzacionalnega« odkritja. To je v bistvu samo potrjeno in že dolgo znano stališče osnovne politične usmeritve tako Indije kot Jugoslavije. Toda prav zato je to tem bolj važno in pomembno. Tudi ti razgovori med obema voditeljema potrjujejo, da sta indija in Jugoslavija dosledna pristaša miru in sožitja, da se njuna politika neomajno in dosledno ravna po načelih, ki so pred tremi leti dobila svojo veliko potrdilo na trojnem brionskem sestanku, ki so se v istem obdobju uveljavila na veliki bandunški konferenci azijskih in afriških dežel, in ki se kljub vsem zaprekam in oviram hladne vojne vztrajno prebijajo kot klice prihodnjih, bo’isih in pozitivnejših mednarodnih odnosov. Tak alas miru je bil vedno dobrodošel v našem svetu, ki še vedno boleha za blokovsko epidemijo, ki ga še vedno spodjeda črv medsebojnega nezaupanja in ki še vedno išče izhoda iz zagate mednarodne napetosti. Pravzaprav je tak g'as danes še bolj koristen, ko se na mednarodnem obzorju sramežljivo kažejo prvi nagibi k razgovorom med Vzhodom in Zahodom. Miroljubne sile v svetu, kot sta Indija ali Jugoslavija, morajo v teh dneh podvojiti svoje napore, da opogumijo ta napredna prizadevanja, da jim pomagajo premostiti prepad blokovskih nasprotij in nezaupanja ter utreti pot k miroljubnemu sporazumevanju. V okvir teh naporov povsem naravno sodi tudi ugotovitev, da je treba še nadalje razvijati in utrjevati odnose med Indijo in Jugoslavijo na vseh področjih. Enake misli in težnje obeh državnikov pa so našle svoj izraz v »vzdušju popolne odkritosrčnosti in zaupne prisrčnosti«, kot to ugotavlja samo sporočilo. Zaradi tega je jugoslovanska delegacija naletela v Indiji na nadvse topel in prijateljski sprejem, zato pomeni ime Jugoslavija v indijskih srcih snonim prijatelja in zaveznika, — zato je indijsko ljudstvo pozdravilo predsednika Tita s spontanim vzklikom »Džai Tito!« Martin Tomaž č S poglobljenim znanjem nazaj v zadruge Tridnevni seminar upravnikov Pa še nekaj ne smemo pozabiti, zadrugah naj se nastavi pravilna in kmetijskih zadrug, pomočnikov up- in sicer na prostore, kjer se bodo enotna evidenca po instrukcijskih ravnikov, ti bodo imeli predvsem na vskladiščevala umetna gnojila, se- organih zadružne hranilnice in poskrbi kooperacijo med zadrugo in mena in drugo. Za kmetovalce, ki sojilnice. Za evidenco je odgovoren kmetijskimi proizvajalci, mlečnih bodo sodelovali v kooperaciji, bodo upravnik KZ. Poslovna zveza bo kontrolorjev in drugih zadružnih umetna gnojila cenejša, za to bo dostavila plan živinorejske proiz-delavcev, katerega je organizirala tudi precej večja poraba teh gnojil, vodnje za leto 1959 KZ po zaklju-Poslovna zveza Kočevje, je lepo us- Zadruge imajo plane, koliko bodo čeni izdelavi akcijskih programov, pel. Udeleženci tega seminarja so v tem letu v sodelovanju s kmeto- Določijo se odkupne cene krompir-bili v dneh 14., 15. in 16. januarja valci, to je v kooperaciji, posejali ja od kooperantov. Za kg krompir-dobro seznanjeni z nalogami, ki jih hibridne koruze, zasadili krompirja ja Franko vagon za visoko kvaliteto čakajo. in drugega. Plan pa naj bi bil le za 11 din, za kvalitetne pa 9 din. Prvi dan so bili seznanjeni s tem, orientacijo. Nikjer ni rečeno, da ne Menimo, da je seminar dal po-kakšno vlogo naj ima zadruga pri more biti površina zemlje, ki se bo jasnila za mnoge stvari in konkret-uveljavljanju sodelovanja med za- obdelovala v kooperaciji, večja. Za ne prijeme za uspešno delo v ko-drugo in kmetom, nadalje o načinu tiste kmetovalce, ki ne bodo hoteli operaciji, za izboljšanje kmetijstva, zaposle- sodelovati v kooperaciji, zadruga ne vanju v kmetijstvu, gojitvi inten- bo obvezna, da bo skrbela za plas-zivnih poljedelskih kultur, akumu- man njihovih kmetijskih presežkov, laciji v zadrugah itd. Poslušali so Na kraju seminarja so bili spre-predavanje o gojitvi in setvi hib- jeti zaključki, ki bodo služili kot ridne koruze v kooperaciji, o goje- napotilo za delo. Navedli bomo naj_ nju krompirja v sodelovanju za- pomembnejše: druga-kmet in drugo. Seznanjeni so Kmetijske zadruge naj začnejo bili tudi o kreditiranju v zadružni- takoj z delom pri organizaciji ko-štvu. operacijske proizvodnje koruze, Drugi dan seminarja so se sezna- krompirja in sena na traviščih, na niti o načinu kooperacije v travni- površinah, katerih obseg je bil do-štvu, nadalje o živinoreji, kontra- ločen za posamezno KZ. Pri tej Zidscmu stroj in paziu Nesreč pri delu je v naših pod- stva. Če bi odgovorni vodje in moj-;tjih razmeroma mani, zato so pa stri boli pazili na izvajanje mer pri uporabi zaščitnih sredstev, bi se nezgode pri delu v precejšnji men zmanjšale. Povedali vam bomo dva značilna primera delovne nezgode, ki sta se dogodili — prva v Rudniku, druga pa v podjetju Avto Kočevje. V rudniku je bil zaposlen rudar Ivan Strle. Ob času nesreče je bit še vedno dogajajo, pa je treba pri- na ^elu pri krožni žagi v jami. pisati poleg nepazljivosti d:el'avca ni bila žaga dovolj zavarovana, tudi posameznim vodjem obratov. Le-ti bi morali opozarjati delavce, da bi uporabljali zaščitna sredstva pri strojih in osebna zaščitna sred- Komunalna dela v Ribnici haži in sklepanju pogodb za prašiče akciji naj se KZ poslužujejo pomo- i ,“‘“?drjr TP Rihni„a Dred_ Voda v Doleniih Lazih ureditev do- 6 sm er/s st sss sspsasusiA tr&ztsA** ing. Leskovšek iz Kmetijskega in- zveza bo pomagala KZ v strokov- gra JI)fifno lc!;r štituta v Ljubljani zanimivo preda, nem in organizacijskem pogledu. . a™ nnn d n sl 0 vanje o poskusnem gnojenju trav- Posredovala ho dobavo reprodukcij- s* __ ° 1 nikov in o hibridni koruzi. Preda- skega materiala in strojev, usmer- vanje je ponazoril z diapozitivi, po- jata in spremljala bo potek celotne še ‘ ..........akcije. kov od mesarije Lovšin do ceste, ki Potrebna bo evidenca nad vlože- vodi v Hrovačo, asfaltiranje pločni-nimi sredstvi in deli obeh koope- kov od Zadružne hranilnice in po- tem pa so zavrteli tudi nekaj krat kih filmov. Predavanju ing. Leskov ška so prisostvovali tudi člani Dru jetjih razmeroma manj, zato so pa stri bolj pazili na izvajanje mer pri nesreče, ki se še dogajajo, težje. -------v' — *-■------ Zafcadi tega je inšpektorat za delo pri ObLO Kočevje izdal odločbe skoro vsem večjim podjetjem o odpravi pomanjkljivosti pri zaščiti strojev in zaščiti delovnega človeka. Kakor smo zvedeli na inšpekciji dela, so odločbe le delno zalegle. Vzroke, da se nezgode pri delu še vedno dogajajo, pa je treba pri- na deIu pri krožni žagi v jami. Ker žaga dovolj zavarovana, mu je del lesa pri žaganju odletel v glavo. Zaradi hudega udarca je Strle oslepel, čez dva meseca nato pa umrl. Kdo je kriv za nesrečo? Nezavarovana žaga, premajhna pazljivost delavca, predvsem pa to, da nadzorni organi niso poskrbeli za zajvarovanje žage, tako da ne bi moglo priti do nesreče. Naj bi bil primer smrtne nezgode Strleta, resen opomin, da se stroji, ki lahko povzroče nezgodo, zavarujejo! Delavec Bela Škrlah je delal pri brusilnem s.troju v delavnici podjetja Avto, kjer je zaposlen. Nenadoma se je razletela brusilna plošča) — del plošče je odletel v steno, se od nje odbil in ga zadel v levo stran prsi ter ranil pod očesom, mostu in obzidja Hrovači, ureditev kopališča pri Jur- drugi del brusilne plošče pa je v lota dela jevici. Občina bo prispevala h grad- ku odletel čez brusilčevo glavo _ nji vodovoda v Goriči vasi in začet- v" Ribnici" so nadalje predvidena ^ gradnji vodovoda v Otavicah ter naslednja dela: ureditev pločni- Pn vzdrževanju objektov TVD Partizan Ribnica. Za uresničevanje vsega, kar smo navedli, bodo potrebna precejšnja Vsak dober gospodar naredi načrt širitev Zdravstvenega doma, izdela-za delo za leto dni ali pa še dalj; va načrtov za razširitev zgradbe tako je tudi ObLO Ribnica pripra- osemletke v Ribnici, nadaljevanje vil okvirni načrt komunalnih del, ki geodetskih izmer v ostalem delu tr-terjajo uresničitev. gai in v naselju Lepovče ter izdela- Nadaljevanje kanalizacije na Mia- va zazidalnih načrtov za del Ribnice, ki do Opekarne, kar bo predvidoma V načrtu je elektrifikacija vasi stalo 3,000.000 din, gradnjo nove Zadolje, elektrifikacija in ureditev ceste od Mlakarjeve hiše do stano- vodnjaka v Makošah, ureditev vodo- v drugi del delavnice. Res da Škrlah pri tej nesreči ni dobil težjih poškodb, toda, kaj bi se zgodilo, če bi ga plošča zadela naravnost v glavo? To bi bilai sigurna smrt. In kdo bi bil za to odgovoren? Kdo drugi inženerjev in teh- rantov, zlasti pa soudeležbe KZ. V sojilnice do železniške postaje, raz- ^“ih^vaJv pa^t ta£ 5efav£ ki WsL^tf^ za to, da bi bil brusilni stroj zavarovan z zaščitnim oklepom! štva kmetijskih nikov Kočevje. Zadnji dan seminarja so poslušali razlago o prednosti uvajanja strojev v kmetijstvo, posebno pa traktorja »Ferguson«, kateremu lahko dodamo 120 različnih priključkov. V vseh dneh seminarja so udeleženci v razpravah izmenjali mnenja, dali so predloge in povedali izkušnje iz dela v zadrugah. Pred zaključkom sta obiskala udeležence seminarja tudi podpredsednik OZZ Ljubljana, Savine in pravni referent OZZ Berce. Tovariš Savine je obrazložil pomen kooperacije za razvoj našega kmetijstva. Poudaril je, da je več načinov poti za uspešno uveljavitev kooperacije. Akcija v tej smeri ne bo smela biti razdrobi jena.Koncen-trirati se bo treba v določena področja, kjer bo sodelovanje med kmetom in zadrugo predvidevalo največje izglede za uspešno delo. Akcijo bo treba sproti spremljati in ugotavljati uspehe ali neuspehe, ki se bodo pokazali med letom. Kooperacija pa ne bi smela biti samo zadeva zadruge, ampak tudi občine kot celote. Do sedaj so ne- qospodars]^ *»«■*• veno izbirno sankaško tekmovanje Partizana Kočevje. Na 'epo Smučišča so oživela1 TVD pripravljeni progi so tekmovali vsi moški oddelki in pionirke. Ker je bilo dosti sodnikov in ostalih sode- Da bi se zimski šport, tako smu- ta tečaj tudi dobra preizkušnja lujočih, se je tekmovanje hitro raz- ggnje kakor sankanje, čim bolj raz- domači izdelek. uspehe in neuspehe v letu 1958. 2. mesto — srebrna medalja , Poudaril je predvsem, da je pereč LEOPOLD STERLE, kat. prikolice problem — množičnost, ki je pa ni do 1.200 ccm 1. mesto — zlata me-mogoče doseči, ker ni dovolj de- dalja, narnih sredstev za nabavo novih CVETO MAČEK, (sovozač) kat. za tekmovalnih strojev. Najbolj org a- prikolic 1. mesto — zlata medalja, nizacijsko uspela tekmovanja so LEOPOLD STERLE, kat. avtomo- vijalo. Skupno je nastopilo 75 tek- viIo med mladino mesta in okolice, Namen vseh teh tečajev je zajeti bi, _ , nadalje poudarU -'v Ko. bili do 600 ccm (terenske ocenske movalcev, ki so dosegli zelo zahtev- je organiziral TVD Partizan Kočev. čim več mladine ter jim dati osno. 6 . N0vi Gorici in v Ravnah na vožnje) 3. mesto - bronasta mede- no tekmovalno progo kar doore je pet smučarskih in en sankaški ve za uporabo smučarske opreme in Koro=kem v Kočevju ie Avto-mo- lia uspehe. Navedli bomo samo prva tri tečaj v zimskih počitnicah. Ti teča- osnove smučanja. Ne gre tu pri tQ dru$tvo doseglo resnično zdravo Tekmovalci so prejeli spominske mesta v vsakem oddelku. ji niso namenjeni samo članom Par- splošnih tečajih za vzgojo vrhun- DOvezav0 z množičnimi organizaci- nagrade — ročne ure z vgraviranim Pionirji 10-14 let enosedežne sani- tizana temveč vsem šolarjem m va- skih zmogljivost,. Gre predvsem kot tudi z obLO Kočevje. Ra- posvetilom. ° : jenski mladini ter članom sindika- navaditi mladino^ na terensko^lzlet- zumevanje in povezava pa sta od- Tekmovalcem AMD Kočevje želi- 2 51 min tov' Pri-iav cicibanov in pionirjev niško in razvedrilno smučanje za raz k'. dh društvo doseže mo v tekmovalni sezoni 1959 še več do 12. leta je zelo veliko in se je krepitev telesa m zdravja na sve- na po(fr(>čju' špoi!tneqa udejstvava- uspehov! Predsedniku športne komisije p: Mavru pa, da bi tudi v nadalje ue- 3. Jerše Breda Pionirji 10—14 let, 1. Butala Viktor Novak Lojze Roth Vlado Trope Anton Mladinci 14—18 let, 1. Rački Slavko 2. Štrumbelj Dušan 3. Fabijan Boštjan 1. Baštar Dušan 2. Fabjan Boštjan «u r“i ““ „»»d •sr ,w "*•ž- pri- a sna srss nsss: issr^Tssrsusi-ks. Pionirke tu 14 let, enosea. sani. čel Ist0 je za ločena tečaja za zen. pa so namenjeni vadbi v kakovosti c.J. raznih tegaiev -- ..... 1. Fabjan Metka 3,11 min ske in moške nad 13 let starosti, tekmovalnega značaja za že izvež- • tekmovalcem node- Pešno vodil tekmovalno ekipo kot 2. Koleta Anica 3,14 m n začel je tudi posebni tečaj za tek- bane smučarje. ,iene ditiome meZe nokaU !n tudi avto-moto športno dejavnost 6,34 min movalce v smučarskih skokih na Vse tečaje vodijo domači dru- 1!ene diplome, meaaije, pokali in ^ Kočevskem. štirised. sani: mali in veliki skakalnici. Alpski štveni vodniki smučarji. O uspehih nagrade. smučarji pa bodo pričeli s tečajem bomo po končanih tečajih še poro- Tekmovalna ekipa oz. tekmovalci VABILO 26. t. m. na pobočjih Stojne" in čali. AMD Kočevie 80 kot celota °SVOjUl Avto-moto dJtvo Kočevje, vati Mestnega vrha. Tako je na poljanah . „ — - „ vse člane in ostalo prebivalstvo na 2,12 min vse živo mladih smučarjev. ^ ^ HOY ih SofefJOY V KoCOVSkI Reki III. redni letni občni zbor, ki bo 25. enosed. sani: Prvič v teku pestrega delovanja LJUDSKA TEHNIKA V SODRAŽICI Zanimanje za »Ljudsko tehniko« pri nas stalno narašča in je predvsem veliko zanimanje za avto-mo-to sekcijo. Prvi tečaj, ki je bil lansko leto, je bil z uspehom zaključen in so skoro vsi tečajniki položili izpite iz motoroznanstva in prometnih predpisov. Prijavilo se je zopet veliko članov za II. tečaj, ki bi se bil že pričel, da ni pomanjkanja prostora in bo potrebno tudi v tem oziru nekaj ukreniti. Poleg navedene sekcije ima društvo tudi radioamaterski foto krožek. Društvo šteje 85 članov poleg tega ima še večje število pionirjev in mladine. V nedeljo, 25. I.., se lahko prijavijo novi člani, ki bi radi sodelovali pri eni izmed društvenih sekcij. Ta dan ima društvo svoj letni občni zbor, ki bo dopoldne v kinodvorani. Po občnem zboru bo tudi licitacija osebnega avtomobila, o čemer obveščamo vse interesente. 1,58 min domačega Partizana je tudi sanka- 2|04 min ški tečaj, splošni za navadne sanke 9. januarja so v Kočevski Reki v praktični vožnji z 2,05 min in za kvalitetne sankače s tekmo- zaključili s tečajem za šoferje-ama- avtomobilom pa so tečajniKom valnimi sanmi, ki jih bo dalo na raz- terje. Tečaj je trajal od 14. decem- tovariši: Peček, Ličen ln Levstuc. — polago tečajnikom društvo Parti- bra lani. V Kočevski Reki je bdo organiz,- zan. Tekmovalne sani so izdelane v Predaval je dvakrat tedensko Gu- rano AMD Kočevska Reka, Ki aeiu-podjetju »DOM« Kočevje in bo tako sti Glavač iz AMD Kočevje. Osnove je v sklopu AMD Kočevje. Društvu je Državno posestvo »Snežnik« od- januarja 1959 ob 8.30 uri v dvorani motorjem in množičnih organizacij. Za člane udeležba obvezna! ODBOR ■I POROKE GASILCEV Pred kratkim sta se poročila ga-stopilo avtomobil in jih podprlo še silski podčastnik Ivan Potisek, ki si s 50 000 din, sindikalna pbdružnica je vzel za družico delovno gasilk* pa je prispevala 30.000 din. Društvo Deso Žegarac. Poročila se je tudi si ie s pomočjo članov nabavilo tu- gasilska funkcionarka Ivanka Bižal s di motorno kolo. Tonetom Glavačem. Odbor gasilske- Za tečaj je blip prijavljenih 52 ga društva Kočevje obema paroma kandidatov vendar jih je 7 potem iskreno čestita in jima želi sreče odstopilo. Teoretični del so na te- in zadovoljstva v zakonu! čaju predelali v 40 urah, praktične vožnje pa je vsak tečajnik napravil ČESTITKA povprečno po 60 km z avtomobilom Monterju Vinku Žertušu iz Ko-in motornim kolesom. čevja, želijo še veliko sreče in uspe- Večkrat so imeli težave zaradi hov ob srečanju z Abrahamom slabega vremena. Nekateri tečajni- kolektiv »Elektro« Kočevje ki so prihajali na tečaj tudi iz oddaljenih krajev. ....... Izpiti so bili 12. in 13. januarja v Kočevski Reki. Od 45 je 41 tečaj-nikpv opravilo A in B izpite za šo-ferje-amaterje. Najhitreje je na sdneh vozil E ranče Matejka Lepo se zahvaljujejo vsem predavateljem, posebno pa tov. Glavaču. D. Š. SEcl smeh ut tLobta tmlftx KOLEDAR Sobota, 24. januarja — Felicijan Nedelja, 25. januarja — Trpimir Ponedeljek, 26. januarja — Pavla Torek, 27. januarja — Janez Sreda, 28. januarja — Peter Četrtek, 29. januarja — Franc Petek, 30. januarja — Martina cerkve 42, star 25 let in Nemec Angela, delavka iz Mlake 16, stara 26 let. Rodila je Pleše Ema, delavka iz Željn 22 — deklico Vesno. SPOMINSKI DNEVI 28. januarja 1943. leta so brigade VELIKE LAŠČE Rodila je Kaplan Ivanka, gospodinja iz Male Slevice 4 — dečka Jožeta. Umrla je Dobravc Marija, roj. hvala kolektivu »Stolame« Sodraži-Toneta Tomšiča, Matije Gubca in Krampelj,'užitkarica z Malega Osol- ca, darovalcem vencev, govorniko- pogumno izjecljal: Ivana Cankarja prešle' na hrvatsko nika 1, stara 80 let. ma, pevskemu zboru in vsem, ki so »Nak, dokler je v ozemlje z namenom, da bi vpadle za mi ob tej težki uri nudili pomoč, hrbet nemškim in ustaškim enotam, KINO Žalujoči: žena Marija in hčerka ki so v januarju začele veliko četrto JADRAN, Kočevje: od 23. do 25. Ivanka, ofenzivo proti osrednji jugoslovan- januarja ameriški barvni cinema-ski partizanski vojski. scopski film »Vrnem se v Kan- 29. januarja 1573. leta se je začel daro«, 28. in 29. januarja ameriški film »Svadbeno kosilo«, od 30. januarja do 1. februarja ameriški barvni film »Zgodba o Džolsonu« in amer. barvni film »Cena slave«. RIBNICA: 24. in 25. januarja ame- ■ || m ggggg POGUM BESNA PREVARA l|||Šli| Štefan Cefrač je bil pogumen Neka žena je potožila svoji sose-mož, pa so ga farji premotili, da di, da ima njen mož hude želodčne je stopil v belo gardo. Navdušen bolečine. Vprašala jo je za svet, g je Cefrač popil dva deci, nato pa je kakšno zdravilo bi dala možu, da bi z dolgo puško odracal k svoji Kat- bolečine prenehale. Soseda .;<> sve mjamceva«, 31. januarja in 1, fe- ri. Ta pa je bila huda! Kot bi trenil, tovala ženi, naj mu da piti sodo, ki Ui bruarja češki barvni film »Nocoj mu Katra vzame puško in začne mu takoj pomagala. Zena je š.a mlatiti po njem - Cefraič pa jo je v trgovino in kupila navadno pralno pobrisal pod posteljo. sodo. Mislila je pač, da je vseeno, »Tako torej, med izdajalce si šel?« kakšno sodo kupi in da so vse sode je sopla jezna Katra. Klela je, da enako zdravilne. Ko je prišla do-so se kar iskre delale in prestraše- mov je skuhala čaj in dala vanj so-nemu Cefraj žugala z metlo. »Co- do. Ko je moz to izpil, je cez nekaj kija farška marš ven!« Cefrač se je še bolj stisnil k zidu in se trikrat pokrižal, potem pa 'Hi ZAVRŽI 'SANJSKE KOŽE PRAŠIČA orni. ■p; 5 Kmsu' nastopamo«. ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega moža FRANCA BARTOLA iz Sodražice na njegovi zadnji poti. Posebna za- ur v hudih bolečinah umrl. Prijavite se za PUSTNI POLET NA LUNO Rezervacije v kavarni »Zvezda« ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Jožetu Marol meni še kaj korajže, pa že ne...« NOVOLETNA Gubčeva brigada je silvestrovala na Blečjem vrhu. Med govorom ko- veiiki slovensko-hrvatski kmečki uipor, proti1 graščaku] Tahiju iz Hrvatskega Zagorja. Upor sta vodila Matija Gubec in Ilija Gregorič. Upor se ni posrečil. 31. januarja 1946. leta je bila proglašena ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije. tuHSmtTs takojšnjo pomočjo v "Radeje prinesel iz neke moji težki bolezni rešil življenje! Žabjek Julka, Trata, Kočevje ČESTITKA kleti kuhar Niko škaf vina. Ni ga postavil na tla, ampak ga je držal kar v rokah. Pomočnik komisarja g.a je nekaj časa gledal, potem pa Atu Pavlu Uran, želi vse najbolj- dejal: »Niko, za komisarjem govori riški film »Modri pajčolan«, 28. še za njegov rojstni dan hčerka Zo- še komandant, potem pa še jaz. Kar . . . . i . »•« ___x___t .. ....~ --: noctJlvi xrinrw no flo oacfl n A GIBANJE PREBIVALSTVA RIBNICA Poročila sta se: Kapevski Atanas, podoficir JLA iz Goriče vasi 52, star SODRAŽICA: 24. 24 let in Krmpotič Ana, gospodinjska pomočnica iz Goriče vasi 52, stara 21 let. Rodila je Zelko Neža, gospodinja iz Dolenjih Lazov 3 — dečka Andreja. Umrl je Jecelj Peter, kmet iz Hrovače 34, star' 64 let. postavi vino na tla, toliko časa ga ne boš mogel držati.« Niko, velikan, pa se nasmehne: »Ga bom pa potem imel bliže ust!« DOLENJA VAS Rodila je Klun Nada, gospodinja iz Prigorice 53 — deklico Metodo. kočevska reka in 29, januarja jugoslovanski film ra z možem Ignacem in otroci. »VII. kongres ZKJ« ter filma »Tovarne delavcem« in »V korak s PREKLIC ■časom«, 31. januarja in 1. febru- Obžalujem, ker sem se javno pre- arja angleški barvni film »Lepo je piral z organom Ljudske milice pred______________________________________ (biti mlad«. kinom Jadran Kočevje. in 25. januarja Ban_ Kazimir DEŽURNE TRGOVINE ameriški barvni film »Žena z ne- Roška c. 35 Dežurno službo imajo: v soboto, apeljskih ulic«, 31. januarja in 1. 24. januarja, od 8. do 12. ure in od februarja danski film »Še ni kas- Izjavljam, da so besede, s kateri- 14.30 do 18. ure, trgovina »Preskr- no“; ,, mi sem žalil Klavs Ivana iz Šalke ba«, Trg Svobode. V soboto, 31. ja- VELIKE LASCE: 24. in 25. januarja vasi 79 neresnične. nuarja, ob istem času pa trgovina ameriški film »Nesmrtna ljube- Fr. Hudoklin. Kočevje, Roška 44 »špecerija«, Roška cesta, zen«, 31. januarja in 1. februarja PRODAM ameriški film »Onstran v gozdu«. Ugodno prodam samsko pohištvo. POZOR! DOBREPOLJE: 24.Jn 25„_ januarja Vprašati na upravi Novic. Kdor je pomotoma vzel v šolski ameriški barvni film »Rdeče pod- PRODAM ambulanti 21 januarja zdravstveno veze«, 28. januarja italijanski film Lahke sanke, zapravljivček z dve- kniižico na ime Nagode Nace, rojen »Iza spuščenih zaves«, 1. in 2. ma sedežema, polkočijo, voz z op- 10‘ decembra 1949 naj jo vrne na februarja jugoslovanski film »V leni, voz parizar, več komatov in nasIov. Naac>de Ančka, Ljubljanska soboto zvečer«. '—4"'-------------- " ----- „ - _______________ konjske opreme, vse v dobrem sta- q Kočevie Poročili so se: Turk Velimir, zi- PONIKVE- 30 januarja italijanski nju. — Mihelič Ivan, Kot 13 — Rib- ’ J dar iz Mokrega polja, star 31 let in film »Iza spuščenih zaves«. niča. ----------- Curl Cecilija, delavka iz Ajbla, Ko- KOČEVSKA REKA: 24. in 25. janu- OBVESTILO vač Dragutin, cestar iz Kočevske ar j a ameriški film »Na apaški KUD »Dr. Ivan Prijatelj« Sušje, Reke, star 35 let in Pajnič Zdenka, meji«, 31. januarja in 1. februar- bo v nedeljo, 25. januarja, ob 3. uri delavka iz Kočevske Reke, stara 19 ja," ameriški film »Nanuk s seve- popoldne gostovalo na Gregorju s let. _ Ir a«. komedijo »Z dežja pod kap«. Fre- Umrla je Graji Gera, roj. Mihelič, OSILNICA: 25. januarja franc, film bivale! Slemen, vljudno vabljeni! kmetica iz Prezida, stara 82 let. KOČEVJE Poročili so se: Miliavec Karel, strojni ključavničar iz Spodnje Brige 4, star 25 let in Bahun Ana, učiteljica iz Borovca 4, stara 21 let, »Ulica sanj«, 1. februarja češki film »Glasba z Marsa«. PREDGRAD: 24. in 25. januarja ju- UČNO MESTO Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matije Cetinski — Uredništvo in uprav« v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a telefon 3-89. Naročnina je 400 din Sprejmem vajenca z vso oskrbo polletna 200 din in je plačljiva t g oslov, film »čeveljčki na asfal- ali brez. Pogoj: vsaj 6. raz. osnov tu«, 31. januarja in 1. februarja ne šole. italijanski barvni film »Velika noč Mihelič Ivan, žično tkalstvo. Kot _____ ________ ________ Casanove«. 13 _ Ribnica. ing. Oražem Dušan, inženir kemije BROD NA KOLPI: 25. januarja ju- IZGUBLJENO iz Kočevja, Trg Svobode 53, star 31 goslovanski film »H-8«, 1. febru- Zvečer, 20. januarja, sem od že- let in Dernič Lea, nameščenka iz aria film »Tujec je poklical«. lezniške postale do Mahovnika iz- „ n- Kočevja, Trg Svobode 1, stara 25 SVOBODA, Rudnik: 24. in 25. janu- gubil cerado. Najditelj naj jo vrne mostnina pimana v gotovim. naprej. Za inozemstvo je 800 din, oziroma 2,5 ameriškega dolarja Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — let, Horvat Anton, delavec iz Stare ar j a ruski barvni film »Delo Ru_ proti nagradi na Pošto Kočevje. Rokopisov ne vračamo. RAZPIS Upoštevajoč, da so s 1. I. 1959 na področju občine Ribnica lustancvljene posamezne uslužnostne delavnice, ki so do zaključka leta 1958 poslovale kot za-, družni samostojni odseki KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI 'OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU RIBNICA razpisuje na podlagi člena 21. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1- FLRJ, št. 52/57) mesta UPRAVNIKOV: 1. Obrtnega podjetja »Žične tkanine in pletenine Ribnica« v Ribnici. Pogoji: Obrtni mojster žičnega pletilstva z najmanj 10 letno prakso v vodstvu takega obrata. 2. »Obijata družbene prehrane Ribnica« v Ribnici (Menza). Pogoji: Visokoi kvalificiran ali kvalificiran gostinski delavec z najmanj 5 letno prakso v vodstvu menz. oz. samostojnega gostinskega obrata. 3. Obrtne mizarske delavnice »Splošno mizarstvo Hrast«, Dolenja vas pri Ribnici. Pogoji: Visoko kvalificiran delavec lesno predelovalne stroke oz. obrtni mr zareki mojster z najmanj 5 letno prakso v samostojnem vodstvu obrti. 4. Obrtne mizarske delavnice »Splošno mizarstvo Ribnica« v Ribnici. Pogoji: Visoko kvalificiran delavec lesno predelovalne stroke oži roma obrtni mizarski mojster z najmanj 5 letno prakso v samostojnem vodstvu obrti. 5. Obrtne mizarske delavnice »Splošno mizarstvo Jurjeviča« v Jurjeviči. Pogoji: Visoko kvafiificiran delavec lesno predelovalne stroke oziroma obrtni mizarski mojster z najmanj 5 letno prakso v samostojnem vodstvu obrti. Kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja s spričevali in potrdilom o nekaznovanju vložite najpozneje do 30- januarja 1959 pit Občinskem ljudskem odboru Ribnica. POSREDUJEJO O kinu »Jadran« ste že pisali, le vdliko več kritike pa zasluži kino u Salki vasi. Govori se, da kino nima dovolj obiskovalcev, pa če bo tako Slo naprej, bodo izgubili Se te. Za novoletne praznike in nedeljo po praznikih je bilo v »Novicah« in reklamnih omaricah oznanjeno, da igra ta in ta film. Ko pridem ob r apvvedani uri pred kino, pa zveni, da predstabe ne bo. Če že niso iz upravičenih razlogov imeli predstave, ali ne bi tega lahko objavili?, Zadostilo bi tudi majhno obvestilo v reklamnih omaricah na Rudniku in v mestu, toda v njihovih omaricah je Se en teden visel plakat, ki je mbit k predstavi, ki je sploh ni bilo. To so samo večje nerednosti, da o manjSih sploh ne govorimo. H. T., Kočevje Povsem se strinjamo in čas bi še bil, da je tudi tu malo več reda, že računajo še na obiskovalce iz mesta. * 12. jan. so dopoldne zaprli vo-dd, ne da bi prej obvestili. Tako, da so gospodinje morale topiti sneg, da so priSle do vode. Tudi vodarino ne pobira Mestni vodovod redno prvega v mesecu. I. R., Kočevje V zimskem času je zaradi zmrdovanja veliko težav z vodovodnimi napeljavami in ni mogoče predvideti, kdaj in kje bo počila eev, zaradi katere je treba vodo zapreti. Uslužbenec, ki pobira vodarino, tudi ne more redno prvega pobirati povsod. * Dosti sveta sem videl in različnih državah živel, toda takega nereda, kot je zadnje čase pri nas Slovencih glede uporabe naziva s ti, vi ali celo oni, na Se nisem doživel. Saj imamo že nekaj priročnikov o lepem vedenju in ni več človeka, ki bi ne hodit v Šoto in se tam naučil, kako je treba ugovarjati. Ko naročim kosilo v javnerp go-stiSču, me sicer prijazna in uslužna natakarica Se vpraša: »Boste kaj pil?« VpraSam se: če me že ne more! vikati in reči: »Tovariš ali boste kaj pili?« naj me raje tika in reče: »TovariS, boSl kaj pil?« Drugi primer: z znancem greva na pošto, jaz kupim znamke, on pa poštne nakaznice: »Vi plačate 30 din, oni pa 20 din!« nama reče mlada uslužbenka. Torej mene je vikala, znanca pa onikala. To slišim tudi iz ust učencev, dijakov in študentov naših Sol, pa se resno vprašam, ali naši učitelji sploh kdaj spregovorijo učencem o lepem vedenju? Kaj menite Vi? D. H., upokojenec, Kočevje Tudi sami doživljamo to. Poskušali bomo o tem kaj več spregovoriti v našem listu. * Sem osebni upokojenec z mesečno pokojnino 3620 d'n. SliScd sem, da je lani izšel nov zakon o pokojninskem zavarovanju, po katerem bi moral več dobiti. Kam naj se obrnem? Štefan K., Dol. Podpoljane Pismeno se obrnite na Okrajni zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana Miklošičeva c. 20. Odgovorili Vam bodo, kakšne so možnosti. i C J H USE KOT ŽRTVE STE PADUV BORBI 2A W45 ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI' Pirkovič in Marijo Koprivec v Laščah. Vse tri so bile poleti 1942. leta aretirane in zaprte nekaj časa v Kaj hočemo v Piedgiadu Tudi v MORAVA V Moravi so Razpravljali o ureditvi pokopališča, popraviti bo treba Predgradu se zanimamo udeležiti prostovoljnega dela pri po- vaško not, zato bo krajevni odbor OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- Laščah, potem pa so jih odpeljali v za napredek in hočemo s časom na- pravilu vaških poti s 1000 din globe, napravil predračun stroškov in ga prej. Res, ne zahtevamo nekaj, kar je nedosegljivo, ampak hočemo reševati naše drobne probleme, ki pa pomenijo za nas veliko. Tole za uvod, sedaj pa o tem, kaj smo razpravljali na zadnjem zboru volivcev in kakšne sklepe smo sprejeli. Beseda je tekla o zadružnem domu. Potrebna bo nadzidava za eno nadstropje, da se bo s tem prido- Tudi prebivalci vasi Laze so po- poslal ObLO. Vodovod v Moravi naj vedali na zboru volivcev željo, da bi prevzeti v oskrbo ObLO. Največ bi avtobus vsaj dvakrat na teden slluži »Snežniku«, ki ga tudi povozil tudi do njihove vasi. pravlja. Gasilci Jurjeviče na zboru 18. januarja so imeli člani PGD stavili ObGZ za vrnitev dva dni Jurjeviča redni letni občni zbor. pred žrebanjem, pa jih niso hoteli LJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. TEREZIJA PERHAJ-JEKLER Rodila se je v Ponikvah 1913. leta. Ko je odrasla otroškim letom, je šla na Jesenice, kjer se je zaposlila kot natakarica. Tu se je tudi poročila. Oba z možem sta šla skup- taborišče Visco in Gonars, čez nekaj mesecev so jih spustili domov. Junija 1943. leta je odšla v partizane v Dolenjski odred, kasneje pa v Štajerski odred. Padla je nekje v okolici Celja 1944. leta, kjer je delala kot terenka. ALOJZ MAROLT ka, ker je ni hotel nihče vzeti v varstvo. V partizanih je bila v oko Rožnikovem. Izučil se je trgovske stroke in bil zaposlen kot trgovski bilo prostor za stanovanja učitelj- udeležba na zboru je bila zelo lepa, sprejeti. Poudarili so, da je nepra- nemške hajke meseca marca 194o. varstvo v J« “ ? ,v ”ku- pomočnik v Braslovčah na Štajerka Škofje Loke. Ob priliki večje julija 1944. leta je stopil stva. Še vedno ni rešeno vprašanje udeležila sta se tudi predstavnika vilno, da bi PGD Jurjeviča trpelo plačila zemlje lastnikom, na ka- občinske gasilske zveze Ribnica Ma- zaradi teh srečk 9.600 din nepo-teri je v gradnji nova cesta ob be jn Češarek. Gasilci so najprej trebne izgube. Kolpi. počastili z enominutnim molkom Med drugim so na zboru sklenili, Pašniki, ki so bili vaška skup- spomin treh mrtvih članov. da bodo povabili k sodelovanju vse nost. naj se razdelijo. V Lazih in Poročilo o delu društva je podal stare člane, ki so nekoč že aktivno Bilpi nimajo kje sekati drv za kur- društveni poveljnik Lovšin. Lani ni sodelovali v društvu bodisi kot red-javo. bilo nobenega požara, vendar so se ni ali podporni člani, zaslužne ga leta ja padla v boju nekje v škofjeloških hribih. NIKA LOŽAR Rojena je bila v Celju (letnica rojstva ni znana). Že pred vojno je kot ^gimnazijka aktivno sodelovala NOV. Bil je .kurir, kmalu pa so ga Nemci ujeli in zaprli v Mariboru. Nemci so ga ustrelili kot talca 26. januarja 1945. leta v Ivanjkovcih pri Ormožu. Dolu potrebuje sredstva za nabavo udeleževaili vsi operativni člani. V razstreliva. Pot iz Dola do Hrelina poročilu je nakazal naloge za us- je doseglo pred vojno, ko je bilo terja popravilo, če bi imeli razstre- pešnejše delo društva. Pozval je med najboljšimi v Ribniški dolini. livo bi pot kmalu uredili, saj bodo ostala dela opravili vaščani s prostovoljnim delom. Vaščani iz Bilpe prosijo, da se gradnja ceste ob Kolpi nadaljuje. Sedaj je tu okrog vse razrito, promet pa zaprt. Popraviti je treba stezo, ki vodi iz Predgrada do Dola, grmovje, ki visi na poti od Pake proti gmajni, pa naj se poseka. Poti od Pred članice, da bi se tudi one udeleževale vaj. Stanje v blagajni je_dobro. Društvo je s podporo 30.000 din od Ob GZ in s pribitkom od vrtne vese- in bila članica SKOJ. Kakor druge Laščah. Kmalu se je povezala v delu za OF in delala skupno z Marijo Je to človeški odnos do porodnice!? IVAN MODIC Bil je sin malega kmeta, rodil pa — . ., r--------------- — — -—,------------- -----. — - se je 3. novembra 1922 v Velikih Skrajni čas je že, da se popravi gasilci kljub temu urili z mokrimi silce pa bodo predlagali za častne zavedne Slovence, so Nemci tudi Laščah. V Laščah je končal 8. raz-vodovod v Dolu. Krajevni odbor v jn suhimi vajami, ki pa se jih niso člane. Zavzeli so se, da bo društvo Niko izselili. Prišla je v Lašče in redov osnovne šole, potem pa eno- napredovalo do tiste višine, katero živela kot begunka pri Puclju v Vel. letno kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Po končani šoli je živel doma pri starših. Leta 1941 je bil sprejet v SKOJ. Septembra leta 1943 se je vključil v NOV. V brigadi Frana Levstika je bil komandir voda. Padel je v nemški ofen- Tovarišica Č. F., uslužbenka ObLO dobil, čeprav je pokazal zdravniku živi na Mokrcu v času od 4. do 8. lice kupilo rabljen gumi voz za Sodražica, je pričakovala porod ko- svojo zdravstveno knjižico v dokaz, novembra 1943. leta. Bil je zaveden prevoz motorke. nec februarja. Tako ni nastopila po- da je zaposlen. Ubogi mož je šel na skojevec in hraber borec. Po poročilih je sledila razprava. rodniškega dopusta. Dogodila pa se svojo roko klicati preko Ljudske Člani so kritizirali predsednika ga- je neprijetnost. 8, januarja zvečer milice reševalno postajo Ljubljana. FRANC PERHAJ — TARZAN silskelga društva, ki ni prišel na so nastopili vsi znaki, ki so dali mi- Ker ni mogel dobiti zveze, se je Rodil se je 2. III. 1918 v Velikih zbor, niti se ni opravičil. Tudi va- sliti na porod. Mož je hitel v So- obrnil v Ribnico — tu niso imeli Laščah kot sin progovnega delavca, grada proti Žipnici, iz Jelenje vasi bila za zbor bi lahko člani prej pre- dražico (zakonca Č. stanujeta v bliž- avtomobila. Klical je Kočevje, kjer Kmalu je odšel na Jesenice, kjer se proti Škrlovem in pot iz Lipja proti je]{_ Nadalje so kritizirali ObGZ, ker nji vasi Jelovec) po babico; a smo- so mu obljubili rešilni avtomobil, je zaposlil v Železarni. Za Osvobo- Predgradu terjajo obnovo. ni hotela sprejeti nazaj neprodanih [g, ni je bilo doma — bila je na Go- Ura je šla že čez polnoč. d Ono fronto je začel delati takoj v Povedati moramo, da je bil na srečk Gasilske loterije, ki so bile rji Spomnil se je zdravnika. Klical Hitel je domov. Z ženo je vedno začetku. 1943. leta je vstopil v Tri- zboru sprejet sklep, da se kaznuje društvu dostavljene komaj nekaj j6j trkal, toda nobenega glasu. V bolj kritično. Spet gre po pomoč v glavski minerski vod Pokljuka, v vsakdo, ki je dolžan, pa se noče dni pred žrebanjem. Srečke so do- stanovanju pa se je slišal jok otro- Sodražico. Prav takrat pa je prišel aprilu 1944. leta je bil v Zapffdno- . ka?!!! v Sodražico rešilni avtomobil iz Ko- koroškem odredu. Pri miniranju mo- g \ I IVI || ^11^ Napotil se je domov v 20 minut čevja. Cesta v Jelovec je bila slaba, stu v Železni kaplji so ga Nemci • w I I w I >1 V«/ oddaljeni Jelovec. Zbudil je sosedo sneg je bil sicer zoran, vendar je ujeli in odpeljali v boroveljske za- 'tfčAI v VFMKIH TAŠČAH PAZITF na nFNARNim in gospodinjo, kjer je na Stanova- pot pre0zka. Pod poledenelim klan- P°re. Po 14 dneh zapora so ga na “ \ VELIKIH LASCAHU., ,, PAZI™ ^A DENARNICO nju Toda ti dve porodnici ne more- cem pred Jelovcem se je ustavilo, trgu v Borovljah obesili. vu-h14r *-° u16! JanuarJa Jebl! v v zadnjem času je bilo zabele - nig pomagati, porod pa bo pred- Treba je bilo zbuditi ljudi, da so ffrdinand samca Velikih Laščah tridnevni gozdarski nih vec primerov priložnostnih tat- čg Verjetno ne bo šlo vse v re- potiSnili avtomobil čez klanec. _ . F r tečaj za gozdarje m lesne manipu- vin v trgovinah in drugje. Zato bo- , „ . . . . Sodražico in Rojen je bil 2. II. 1922 leta v Gor- lante iz občin Lašče in Dobrepolje, dite previdni pri nakupih in pazite konč^0 le dobil zdravnika. Poprosil Je sijala že v zadnjih porodnih bo- njih Retjah v družini, kjer je bil Tečaj je imel namen, da se ljudje, na denarnico, posebno pa naj bi ve- k njegovi ženi. Zdrav- fečinah Sedai na "šofer Brez sprem- oSe cestar. Po končani osnovni šoli ki imajo opravka z lesom, dobro Ijalo to opozorilo gospodinjam k. da ni babica štvababicein "napotniceTe nesme ** *** učit. lovske stroke, v spoznajo z delom pri krojenju lesa. imajo denarnice navadno v torbi- fn da ne sme iu brez babice k po- DeIiabi v bolnico Pa šofer ni bil Podlehniku pri Ptuju pa se je za- Zadnji dan tečaja so imeli tudi cah Paziti je treba tudi v gneč. rodnicj_ še to je dejal, zakaj se 'trdega srca° V taki kritični situaci- P°slil kot trgovski pomočnik Bil je praktični pouk. Tečaj je lepo uspel, kjer je lepa prilika za tatu, da te domisll gele »zadn1i trenutek«! Na- g ge je kmalu omečil. Naložili so mirnega značaja, dober do tovari- Tak tečaj so imeli logarji in les- osvobodi denarja. Stanovanje pred svetoval mu je naj gre po babico v vso prepoteno porodnico na nosila šev in ljubezniv. Po nemški zased. ni manipulanti tudi v Ribnici iz ob- odhodom dobro zaklenimo. Ribnico. in potem v avtomobil. Mraz je bil Toda kje dobiti prevozno sred- strupen, da je škripalo. čin Ribnica in Sodražica, dne 9. ja- Tatovi radi posegajo tudi po dvo- __________ __ nuarja. Tudi tu je tečaj lepo uspel, kolesih. Zato kolo zaklenimo pred- stv0 za oddaljeno babico in kaj če no ga kje pustimo. FARA OBČINSKA SEJA V RIBNICI 14. januarja je bila v Ribnici seja obeh zborov Občinskega ljudske- Na zboru volivcev v Fari so ugo- da bo šla porodnica v bolnico in bo oosM^nasLdnii1 dan" Napotnico"na ga odbora. Seji je prisostvoval tu- tovLM, da m imel krajevni jodboid kHcal rešilni avtomobil. Pa tudi tu naslednji dan (napotnico n bi Štajerske se je vrnil domov. Septembra 1943. leta se je vključil v Ljubljansko brigado. V borbi proti babice ne bo doma’ Zato teoa nred- Hitr0’ treba J® se enkrat do zdrav. Nemceml je padel na Stružnici ob Sa mož ni mooel spreleti prSil nj,ka' da n8piŠe- napotr?iC°' Kolpi v času od 18. do 23. oktobra loga moz m mogel sprejeti, prosu zdravstvene knjižice m, kaj sedaj? lg43 leta je zdravnika, naj mu da napotnico, Končno se je le odloeilj da jo bo ZDRAVKO VILAR dl republiški poslanec Matija Male- nobene seje. Na sestankih SZDL so ni' što ‘ ker ni imel š seboj'ienine mrec)- , ytlar i® bil r0:i®n 189y leta v Pu- žič. Na dnevnem redu je bila izvoli- razpravljali o vodovodu, edektrifi- zdravstvene knjižice Žena jo je Se ni bilo vsega konec. Z ženo je dobu na Notranjskem Prib il se je tev občinske komisije za nacionali- kaciji razmejitvi steljnikov itd. imela v pisarni; Tako napotnice ni vedn° hujše. Med vožnjo je rodila m žl^l v Velikih Laščah je es- zacijo najemnih hiš in gradbenih Krajevni odbor je slabo opravljal ‘m P‘ ...?......... ^ v Zapotoku. V takem stanju ne ni za zemliišč ki orideio pod nacionali- svojo nalogo, ker se ne zanima za ....................... sme v Ljubljano, zato v Žlebič po go, Ze od začetka osvobodilnega gi zacijo ter določitev gradbenega oko- probleme kraja, pa tudi volivci se VRTEC NA RUDNIKU babico. Sreča, da je bila doma. Ure- banja je sodeloval v tem gibanju liša Nato so izvolili najprej občin- premalo zanimajo. Volivci so pred- Lepo je v družini, če so vsi dru- dila je vse potrebno kar v mrzlem in bil terenec za sektor Vel. Lašče, sko' komisijo, ki šteje Selane in 3 lagali, da bi se zgradila manjša de- žinski člani zdravi, kakor hitro pa avtomobilu! Če bi ne dobili babice Pri njem se je zbiralo orožje, hra- namestnike Potem so odborniki lavnica, kritizirali so, ker se avto- kdo zboli, nastane žalost. Posebno v Žlebiču, otrok prav gotovo ne bi na m drugo blago za partizane. Od razpravljali o določitvi gradbenega bus ne ustavlja na križišču pri Fari- pa je hudo, če zboli otrok. Otrok ostal do Ljubljane ziv. Italijanov je kupoval celo orožje, okoliša v Ribnici, ki bi prišel pod Predlagali so, naj bi »Avto« Kočevje hoče v vrtec, mamica pa ga ne pu- Dragi bralec, prosim te, presodi. Ob priliki hišne preiskave na nje-nacionalizacijo. Po precej živahni omogočil popust pri vožnji otrok iz sti. Tudi na take 'otroke mislijo v Še živinče se ti zasmili, pa se ti ne govemu domu 16. VI 1942 so ga razpravi so sprejeli odlok v mejah oddaljenih vasi, ki bi obiskovali otroškem vrtcu na Rudniku. Obi- bi človek! Naj bo že kar koli, če I tap i jam aretirali, vendar se mu je gradbenega okoliša, ki je s tem pri- osemletko v Fari. Na Hribu nad Fa- skujejo jih na domu, kar je v veli- ima zdravstveno osebje za vsak pri- posrečilo pobegniti, P/®den 80 9® šel pod nacionalizacijo. Med pote- ro imajo slabo urejen studenec, ko veselje bolnim otrokom in star- mer take direktive, potem so to odpeljali v občinsko h18®- Jrdff J kom seje je tov. Maležič sodeloval v Rabili bi 600 kg cementa, da bi zgra- šem. Prav zato zasluži uprava Vrtca skrajno birokratske in neživljenj- v partizane v Krimski odrea. razpravi in tolmačil nekatera vpra- diili zajetje vode. Pri tem bi rabili na Rudniku vso pohvalo. Posebna ske, ki pa zdravnika ne morejo su velike italijanske oren j šanja v zvezi z novim zakonom o pomoč ObLO. zahvala pa naj velja vzgojiteljici opravičiti. Tu je šlo za dvoje živ- del sredi avgusta^ru«^ nacionalizaciji. Veselovi za vso njeno skrb. ljenj. v Suhi T |C Al v uvi oi oui — C. D. krajini v bližini Kukovega. PO OLAFU ASLAOSSONtf PR!PED!L V. DRZA1, 105 Razburjenje se je Šepavcu počasi poleglo, ifvlalo prej je bil še v dvomih, sedaj pa je videl kruto resnico: pred njim je ležala spremljevalka — mrtva. Dolgo je molčeč stgJ pred, njo ... neizmerna je bila njegova žalost! Ni se mogel takoj znajti... Nato se je sklonil in jo poljubil... Ko je zagledal mesto, kjer jo je raztrgala krogla, je sedel, dvignil glavo proti stropu in od žalosti zategnjeno, zatulil... 106 V tihi zimski noči je Šepavec stražil ob mrtvem truplu ljubljene volčiče. Nenadoma se je zravnal. Odločil se je vzeti ljubljenko s seboj. Previdno jo je zgrabil z zobmi in jo dvignil. Tisti hip pa, ko je hoteh truplo spraviti v ravnotežje, so se vrata s tako silo zaprla, da se je stresla vsa koliba. Šepavec se je komaj osvestil. Še preden je utihnil ropot, se je zavedel, da je jetnik. Povesil je glavo, nato pa je legel na ledena tla, ob mrtvo truplo . . . 107 Naslednje jutro sta se učenjaka prikradla do hišice Ko iu je Šepavec zaslišal, je divje zatulil. Čez nekaj časa sta tujca nalahko odprla vratd in vrgla v sobo cunjo. Močan, neprijeten duh je napolnil poslednji kotiček malega prostora. Nekaj trenutkov kasneje je legel Šepavec omamljen poleg mrtve tovarišice. Nikoli več se ni imel prebuditi kot svobodnjak... Ko se je po dolgem času predramil, je bil uklenjen, težka veriga pa pritrjena na zid. 108 Popoldne je bil Parker slučajno prijezdil k Franku, ki mu je povedal, v kako žalostnem položaju je Šepavec. »To je njegov konec!« je žalostno govoril Frank. »Osvoboditi ga moram!« ie odgovoril Parker, Opolnoči sta se Bilj in Frank napotila k hišici z namenom, da rešita Šepaivca. Žalosten prizor se jima je nudil: Sredi sobe je viselo na močni verigi — Šepavčevo truplo. Po Šepavčevem mnenju je bila smrt lepša od suženjstva... KONEC