Leto 1902
4^7
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVL — Izdan in razposlan dne 17. junija 1902.
Vsebina: (Št. 119 in 120.) 119. Ukaz, s katerim se izdajejo določila o oblastvenih vpisih plomb v zmislu §. 9, odstavka 2 zakona z dne 25. oktobra 1901. 1. o prometu s sirovim maslom, sirom, maslom, svinjsko mastjo in njihovimi nadomestki. — 120. Razglas o dopustilu dveh z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v Ljubljani.
119.
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, pravosodje in poljedelstvo z dne 5. junija 1902. 1.,
s katerim se izdajejo določila o oblastvenih vpisih plomb v zmislu §. 9, odstavka 2 zakona z dne 25. oktobra 1901. I. (drž. zak. št. 26 iz I. 1902.) o prometu s sirovim maslom, sirom, maslom, svinjsko mastjo in njihovimi nadomestki.
Na podstavi §. 20 zakona z dne 25. oktobra 1901.1. (drž. zak. št. 20 iz 1. 1902.) o prometu s sirovim maslom, sirom, maslom, svinjsko mastjo in njihovimi nadomestki, in v izvršitev določila §. 9, odstavka 2 tega zakona, po katerem je opremiti z oleo-margarinom, margarinom, margarinškim maslom in umetno jedilno mastjo napolnjene shranke, kojih teža presega 3 kg, z oblastveno vpisano plombo, predno se spravijo v tuzemstvu v promet, se ukazuje tako:
§• ».
V namen oblastvenega vpisovanja teh plomb se piše v trgovinskem ministrstvu spisek in se napravi zbirka v spisek vpisanih plomb.
§. 2.
Vsak izdelovalec oleomargarina, margarina, margarinskega masla in umetne jedilne masti naj pismeno priglasi za ves svoj obrat eno plombo v trgovinskem ministrstvu, da se oblastveno vpiše.
§• 3.
Priglas obsega j :
1.	Ime in priimek, oziroma firmo izdelovalca;
2.	kraj in natančno oznamenilo obrata.
Priglasu, ki ga mora podpisati priglasilec, je priložiti tri izvode plombe, in to vsakega posebej v ovoju, ki ima isle napovedi kakor priglas.
§■ *•.
Plombe, ki jih spozna trgovinsko ministrstvo za pripustne, se vpisujejo v spisek po vrsti, kakor dojdejo predpisu primerni pismeni priglasi trgovinskemu ministrstvu.
O opravljenem vpisu se izda priglasilcu potrdilo vračaje en izvod plombe.
§• 5.
Trgovinsko ministrstvo preskusi vsako priglašeno plombo gledé njene sposobnosti za vpis v na-
(tilovenlsch.)
97
men, o katerem je govor, zlasti pa tudi gledé njene razločljivosti nasproti že poprej vpisanim plombam in odloča o pripustnosti po svojem mnenju.
§. 6.
Vpis kake plombe v spisek trgovinskega ministrstva ne daje samopravice za njeno rabo v žmislu zakona z dne 6. januarja 1890. 1. (drž. zak. št. 19) o obrani znamk, oziroma zakona z dne 30. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 108). Vendar se lahko tudi že po teh nazadnje omenjenih zakonih vpisane znamke, ako so pripravne za rabo pri plombah, ki so predmet tega ukaza, priglasijo v oblastveni vpis za plombe v zmislu zakona z dne 25. oktobra 1901. 1. (drž. zak. št. 26 iz 1. 1902).
§•7.
Spredaj stoječi ukaz stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Koerber s. r.	Hpens s. r.
Call s. r.	Giorauelli s. r.
ISO.
Razglas ministrstva za železnice z dne 10. junija 1902. 1.
o dopustilu dveh z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v Ljubljani.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, občni avstrijski družbi za male železnice dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat dveh z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v Ljubljani, in to:
1.	Od južnega kolodvora po dunajski cesti, čez Marijin trg in Frančiškanski most na mestni trg in od tam po Florianski ulici in po Karlovški cesti h kolodvoru dolenjskih železnic in
2.	od proge, imenovane pod 1, na mestnem trgu odcepljeno čez trg »Fred škofijo* in cesarja Jožefa trg, po polanski cesti in Št. Peterski cesti k garnizijski bolnici.
§• 1.
Za dopuščeni železnici uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let, računaje od današnjega dne.
Gledé kolkovnine od voznic za osebe naj velja člen XX. spredaj navedenega zakona.
§. 2.
Družba je dolžna, začeti gradnjo skraja ozna-menjenih malih železničnih prog takoj, jo dokončati najpozneje v enem letu računaje od današnjega dne, in dodelani progi izročiti javnemu prometu in pa po njih tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala zgoranjega roka za gradnjo, mora družba dati zagotovilo, ^položivši 30.000 K varščine v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina-
§• 3.
Da izdela dopuščeni železniški progi, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotič-nih zakonitih predpisov.
Isto pravico je družbi dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih železničnih prog rabile javne ceste, mora družba dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Družba je dolžna, plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjenih železničnih prog zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§■ 5.
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščenih železničnih prog držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merécih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz L 1852.), v kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§■ 6.
Znesek napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo dopuščenih železničnih prog, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interka-larne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
§• 7.
Družba je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancain, ki so vsak čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Družba je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§. 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem uapravljanja kanalov, polaganja cevo-
vodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščenih železničnih prog, tedaj mora družba brez upora slušati dotične naredbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§• 9-
Državni uradniki, nameščenci in služabniki» ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnični progi vsled dopustila ali iz doho-darstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi po-trdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§• 10.
Družba je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme družba zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
§• H-
Družba je dolžna skrbeti za oskrbo v obratu dopuščenih železničnih prog porabljanih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagaj-nici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za družbo, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
§. 12.
Družba je dolžna, na zahtevo c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§. 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. I) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
zoper napravo novih železnic se določa na čas do 1. dne decembra 1949. 1., ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 14.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščenih železničnib prog.
§. 15.
Družba nima pravice, prepuščati obrat dopuščenih železničnih prog tretjim osebam, razen ako je v to izrečno dovolila državna uprava.
§• 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železniških prog in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerno in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§. 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
VVittek s. r.