List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TEST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONASI. POST. OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 256 DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. TRST - SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 1953 Danes in jutri pojdimo vsi na praznik demokratičnega tiska CENA 20 LIR RESOLUCIJA CENTRALNEGA KOMITEJA KP STO REsmCEiuE $io ntesiMU» a nas tfln realistično rešilen «<» oi ------ a ji je ^ soboto 19. septembra se O11 tod predsedstvom tov. Kar-'* Siškoviča sestal Centralni Hite Komunistične partije P1'0. Na dnevnem redu je bi-y,i Poročilo tov. Vittorija Vi-aeiija o «najnovejšem razvo-tržaškega vprašanja in na-A * tržaških komunistov». ^ ločilu tov. Vidalija, ki je o-jte feložil- pomen zadnjih predeli' »v Tita in Pelle ter objasnil , lfebo, da naša Partija po-ej, '6o podčrta svoje stališče yei'àtovanja mirovne pogodbe Pove svoje mišljenje o pie-t 1 Citu, je sledila obširna di-* 'sija številnih tovarišev ter ^ ‘britev resolucije, ki jo ob-npi Ijamo v celoti. 'entralni komite poziva vse tj11, ariše, da široko popularizi-20,10 omenjeno resolucijo, obra-| Pozornost tovarišev na važ-‘l '1 demokratičnega tiska, ki 5 »i prikazuje resnične nemosti, katere pretijo naše-Prebivalstvu ter opozarja važnost povečanja in izganja notranjega življenja . v$ega delovanja Partije. Po-u' 'Po pozornost je treba po-E1 hiti borbam delovnega ljud-za izboljšanje življenja $e’ sindikalno enotnost ter ko-", ^stični mladini, ki ima ta w Važne naloge usmerjanja e', °Vnih in učečih se mladin- 1',; KP je odobril naslednjo lV?j Plucijo: 3 ^ntralni komite Komunisti ija, ki je predmet sleparij in špekulacij in katerega stanje se je postopoma slabšalo, dokler ni postalo povsem nezno-sho tako s političnega kot z gospodarskega, socialnega in moralnega vidika. Slovenci, Italijani in Hrvati teh krajev se vedno bolj prepričujejo, da je mogoče Tffli iz tega stanja z uveljavitvijo mirovne pogodbe, ki bi pomenila združitev obeh con in prenehanje zatirainega okupacijskega režima. Z ustanovitvijo STO bi imelo prebivalstvo možnost, da se samo upravlja in si s pomočjo demokratično izvoljene ljudske skupščine določi u-stavo, ki naj zajamči temeljne svoboščine in človečanske pravice dočim bi uredbe, določene v mirnovni pogodbi za politiko gospodarskih odnosov vsemi deželami, nudile perspektive premaganja sedanje težke krize tržaške luke, indu- 8e" • Partije STO, ' ihovejši strije in trgovine. Celo plebiscit, ki v sedanjih mednarodnih pogojih nima nobene perspektive uresničenja, bi se mogel izvesti — če bi bil zahtevan — v ustanovljenem Svobodnem ozemlju. V izógib dokončnega razkosanja STO in nadaljnjega trajanja sedanjega neznosnega stanja, vztraja Centralni komite Komunistične partije STO v podpiranju zahteve po enotni civilni upravi za obe coni, ki naj se izvede kot takojšnji in začasni ukrep. Okrog te zahteve, na katero je s svojim podpisoma pristalo že nad 40.000 državljanov, se morejo in morajo združiti stranke in politična gibanja ter vse prebivalstvo. Sprejem te zahteve ne obvezuje na odstop od katerega koli načelnega stališča v zvezi z dokončno rešitvijo, temveč nasprotno nudi stvarne možnosti novih pogojev, v katerih se bo mogla vsaka stranka ali politična skupina bolje boriti za dokončno rešitev, ki jo želi, v ozračju svobode in spoštovanja demokratičnih pravic. V tej težki situaciji, ki o-groža mir in predstavlja vir provokacij in hujskanja sovraštva med narodi, poziva Centralni komite Komunistične partije STO vse tovariše, demokrate in državljane, naj bolj kot kdaj koli prej utrjujejo soglasje med tuživečimi narodi in naj z odločnostjo in navduše njem utrjujejo enotnost vseh sil miru, posebno pa enotnost delavskega razreda. Naj živi bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati* STO! Naj živi prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Italije! Naj živi mir! CENTRALNI KOMITE Komunistična partije STO Naše prebivalstvo seje poslovilo od svojih tovarišev Uršiča in Bolčine Umrla sta pri izpolnjevanju svojega poslanstva - Tragična nesreča na cesti Dolina - Trst - Žalovanje vseh tržaških ljudi - Veličastni pogreb Se danes se nam zdi nemo- i viden na motorju, saj se je ne- goče, da ne bomo nikoli več videli Avrelija in Bolčine, da ne bomo z njima govorili, diskutirali, se posvetovali. Sé danes se nam zdi neverjetno, da je taka nesreča mogla zadeti našo partijo in njune družine. Resnica pa je, da Avre-lija in Bolčine ni več: umrla sta V soboto 19. t. m. ob 22.35 na Daciu pri Trstu, ko sta se vračala iz Doline, kjer sta i-mela sestanek v okviru Meseca demokratičnega tiska. Tovariši iz Doline se dobro spominjajo, da sta bila zadovoljna, ko sta se z njimi poslavljala, ker je bil sestanek ploden in ker sta se vračala k svojim družinicam. Avrelij je bil še zadcivoljnejši, ker bi se. isti večer morala vrniti iz tujine njegova žena s hčerko in je nameraval na kolodvor. Tov. Bolčina je vozil «lam-bretto». Naravno je, da je moral voziti počasi, ker je bila ce.sta mokra. Poleg tega je znano, kako je bil Bolčina pre- šteto tovarišev vozilo z njim iz sestankov. Ko je prispel na Dacio pri glavni cesti Trst-Skofije ni opazil dveh lesenih pregraj, ki sta označevali, da je cesta zaprta zaradi popravil in na katerih ni gorela predpisana rdeča luč. To je namreč ugotovila prometna policija. Ko se je Bolčina znašel pred pregrajo, je skušal v naglici obrniti na levo, da bi se izognil trčenju. Prav v tistem trenutku pa je privozil mimo težak tovornik, ki ga je vozil Mario Bossi (Božič) iz Sv. M. M. Sp.-Bossi je opazil «lambretto» in skušal rešiti položaj ter življenje našima dvema tovarišema s tem, da se je s tovornikom vrgel popolnoma na desno. Pri tem pa je oplazil, steno carinarnice in podrl del zida. Vse to pa ni prav nič pomagalo. «Lambretta» z Bolčino m Avreli em je trčila v tovornik med prvim in zadnjim kolesom. Oba tovariša sta si pre- upoštevajoč -,vP, razvoj tržaškega P-hšanja po predlogih, ki sta ,. Dostavili vladi v Beogradu ,lSJ Bimu, smatra za potrebno, y v sedanji situaciji ponov-ptci bnese svoje stališče. ’n' ‘todiog voditelja jugosiovan-vlade o takozvani «inter-Jtonalizaciji» mesta Trsta in Jljučitvi vsega ostalega o-^ja k Jugoslaviji predstaviš1'' nespre'emljivo perspekti-•a6 ' 8a se Trst spremeni v nov ’ >er. Mesto bi bilo tako lo-jei1' o od svojega neposrednega tflja in bi dejansko postalo 5^;”a luka beograjskega diktata za njegovo napadalno poti na Balkanu, édiog predsednika itali-;kega ministrskega sveta Videva organiziranje plebi-'a pod okriljem Združenih v, Anglije in Francije, z črvencijo jugoslovanske in ,a 2 1-ianske vlade, za izbiro med v i[l očitvijo k Italiji ali Jugo-zi'!, | H. Ta predlog ne more K tosti do rešitve vprašanja "hodnega ozemlja, temveč z t1, ‘Flavija nevarnost, da se :sr<; aijša in poslabša trpljenje hivaistva cone A in coné ghi je že naveličano živeti ,r?e/ žrtev «hladne vojne» in llJ.j “Driaiističnih nasprotij ter 'rbno pričakuje konec se-toga neznosnega stanja. p0j^Riunisti niso proti plebi--le1'.in 50 vedno trdili, da, če S*, -ŽN določila njegovo izved-so 1'bi se ga udeležili in se pri borili, da bi se plebiscit ČLANEK MOSKOVSKIH “IZVESIIJ“ 0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU SOVJETSKA ZVEZA DOSLEDNO VZTRAJA pri spoštovanju mirovne pogodbe z Italijo Vnovič poudarjeno sovjetsko stališče je učinkovalo na mešetarje kot nenadna Jedena prha Tržaški titovci se bojijo obširno obvestiti svojo javnost o tem članku - Angleži in Ameri-kanci predlagajo delitev - Bebler sovražno nastopa proti “dvajsetim vasem“ podeželja h' *u P v kar najbolj demokracij' jjslte volje. Toda predlog pogojih, ,.e se poziva na trostransko 1 v° od 20. marca 1948 in se P0/ - v spoštovanju j**.., io u y " izsili 'bi povezuje s sramotno sle-i°. zasnovano, da se s pre- -, r -«m glas italijanskega iey % v korist klerikalne kli-r°j ,.** interese atlantske poli-si S Predlaganjem plebiscita ;V -LV|ia danes rimska vlada :>e J "Ko vprašanje ponovno v ■ -,'r takozvanih atlantskih za- ,l$t’ lestev, to je, v okvir po-izsiljevanja in strahova-ri > h ako kot ga postavlja beo-1° 'i.iska vlada. Predlog Pelle za Uf tfli5cit’ kakor tudi Tit0V 5/, tog za «internacionalizaci / Jrsta in priključitev vsega ,vrS'11, ega ozemlja k Jugoslaviji, ere/;', „bamen zaostriti mednarod- sc !i ________ ;oKr , Dogodbo in S1, 1,'•81 •A 1 bau..................... hnošaje, prezirajoč mirov-Organizacijo tonili narodov. Obenem pa / k 'Doma protidemokratično ',f, lfa pomembni del krajevni1' ^ 'n mednarodnega javnega 0ir^ Vi^a, ki je naklonjeno usta-e f ^ vi Svobodnega ozemlja. j I tobunistj smatrajo, da pred-• ' v j klerikalne vlade ni samo .^dljiv, temveč je tudi ne-n ti "• ker bi lahko predstav-K»' LSredstvo za dosego onega Vse zgleda, da se tržaško vprašanje tudi tokrat skuša ponovno spraviti v ozadje. Za to pritiskajo Angleži in Ameri-kanci, ki svetujejo rimski in beograjski vladi, naj se rajši zatečeta k pogajanjem. Na italijanski strani se po pajacadah prvih dni septembra opaža tendenca molka. Z- jugoslovanske strani pa se potrjuje Titov predlog o priključitvi STO k Jugoslaviji in tinternacionalizaciji» Trsta. V tej zvezi je podtajnik za beograjske zunanje zadeve Bebler imel v ponedeljek razgovor z diplomatskimi predstavniki ZDA, Anglije in 'Francije, katerim je razložil stališče njegove vlade. V «Mednarodni politiki» pa je Bebler podčrtal, da ne gre več za tržaško vprašanje, marveč zgolj za vprašanje Trsta, češ da okolica Trsta nima nobenega pomena za mesto in da Trst «ni potreben nekim dvajsetim vasem». Vsekakor je iz tega razvidno, kako gledajo titovci na interese našega podeželja in cone B. S takim pisanjem se dokazuje da je titovskim državnikom malo mar usoda našega podeželja in naših vasi, ki bi bile gospodarsko popolnoma uničene v primeru, da bi jih odrezali od mesta. Po agenciji «United Press» se ameriška vlada nagiblje k mnenju, naj se začnejo pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za rešitev vprašanja na podlagi sporazuma. Ista agencija pravi, da ameriški uradni krogi menijo, da bi bilo do bro sprejeti vsaj začasni spo razum, ki naj bi nudil Italiji upravo cone A (ne da bi An-glo-amerikanci odšli) ter Jugoslaviji še nadalje dovolje val upravo cone B. . Londonski krogi in listi pa so že likvidirali Pellov plebiscit in iščejo drugo rešitev. V londonskih političnih krogih se pravi, da bi bilo treba preučiti možnost «internacionalizacije» Trsta in da bi bilo pri- merno preučiti statut Tangerja, ki naj bi služil kot vzorec za Trst. 1P0 listu «Observer», u-radnem konzervativnem in Churchillovem glasilu naj bi upravo Trsta prevzele Italija, Jugoslavija, Švica, Avstrija ter ena izmed skandinavskih dežel, kar pomeni popolnoma onemogočiti vsako najmanjšo avtonomijo tržaškemu prebivalstvu. V tej zvezi piše Jack Raymond v ameriškem listu «N. Y. Times», da je Bebler v svojem razgovoru z zahodnimi diplomatskimi predstavniki v ponedeljek poudaril, da njegova vlada ne namerava odstopiti od svojega sedanjega stališča in da predlaga skupno jugoslovansko - italijansko - avtrijsko upravo mesta Trsta. V to u- pravo naj bi se potem vklju- ( rja, da Sovjetska zveza še čile še druge evropske države. Kot piše list, je Bebler podčrtal zahodnikom, da je treba vprašanje rešiti čimprej, kot si njegova vlada želi, češ da bo v nasprotnem primeru ZS SR skušala — razkrinkati zaroto zahodnikov in Jugoslovanske vlade. Do sedaj torej smo videli, kako skušajo zahodniki reševati tržaško vprašanje izven okvira mirovne pogodbe z Italijo in, kar je najslabše, celo izven okvira Organizacije združenih narodov. velino vztraja na rešitvi tržaškega vprašanja, ki jo predvideva mirovna pogodba z Italijo. ZDA in ostali imperialisti, ki hočejo imeti svoja oporišča na Balkanu, skušajo nadaljevati okupacijo STO, iz-koriščujoč jugoslovanske in i-talijanske zahteve, prezirajoč popolnoma določila mirovne pogodbe, ki predstavlja zmerni kompromis med vsemi zainteresiranimi deželami. Dejstva dokazujejo, pravi list, da gonilna sila ZDA pri reševanju tržaškega vprašanja V tej zvezi je članek nedelj- ni želja po miru in po varno ske izdaje «Izvestij» iz Moskve na vse te mešetarje, ki se nočejo ozirati na mnenje tržaškega prebivalstva, učinkoval kot ledena prha. List pouda- sti, marveč želja po uresničenju določenih vojaških načrtov. Sovjetski predstavniki so večkrat predlagali uresničenje določil mirovne pogodbe, Tito razkazuje na manevrih jugoslovansko topovsko meso Kardelj je napovedal “neomejeno aktivizacijo“ buržoaznih strank V Beogradu se je sestal glavni odbor titovske «socialistične» zveze. Na zasedanju je govorit prvak Kardelj, ki je obrazložil pomen novembrskih volitev. V svojem govoru je poudaril, da se bo z novim parlarpentom stopnjevala «decentralizacija in demokratizacija» gospodarstva in politične uprave, kar pomeni, da se bo v Jugoslaviji popolnoma odkrito obnovil kapitalistični si-%tem. Zelo jasno je Kardelj povedal, da «mi še ne živimo v pogojih, v katerih bi lahko dovolili tudi protisocialističnim silam, da se neomejeno politično aktivizirajo». politični opazovalci poudarjajo, ia je Kardelj hotel odgovoriti starim kapitalističnim elementom v Jugoslaviji, da se sedaj lahko «omejeno» aktivizirajo in da, če kom». Skoda da se tega titovski danes ni še prišel čas za njih voditelji ne zavedajo, ker bi tem primeru malo manj Vsi na praznik li: razkosanja STO, . A ?^nega t- dopuščajo, poleg italijan-v C ‘,n atlantskega tiska, tudi iej ( predstavniki Krščan-»'tohiokraci.e kot perspek- 'V ^>'ka. 1, hanJe stanje našega Ozem-1 Jto'no nevarnosti, je rezul-,(pni '■ o6srečne atlantske politike iio e‘ fcjtoDerijeve vlade, ki je tej uly, Podredila interese itali-il» \ VeSa naroda ter politike ^ ioslajske klike, ki je izdala j avanske narode in potep-” zavrgla mirovno pogod- il ' *"*’ ic» |tl)lvrVa žrtev te politike je aistvo Svobodnega ozem- ki se danes in jutri vrši na dvorišču gostilne Brochetta pri Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto) Jutri popoldne bosta govorila tovariša Vittorio Vidali in Marija Bernetič «neomejeno aktiviziranje», se to lahko zgodi v bodočnosti. Dejansko je Kardelj napovedal, da se bodo prej ali slej sprostile v Ju-goslavij sile, ki so gnale Jugoslavijo v objem Mussoliniju m Hitlerju, ki so zakrivile nepripravljenost jugoslovanske vojske ob nacijašističnem napadu in ki so organizirale četniške, ustaške in belogardistične kolctboracioni-stične enote. Milentije Popovič pa se je na isti seji pobahal z dejstvom, da je bilo v Jugoslaviji uvedeno «svobodno tržišče», ali v drugih besedah, kapitalistično gospodarstvo. Priznati je moral, da je jugoslovansko kmetijstvo zaostalo. Napovedal je tudi, da se bo z novim parlamentom povečala samostojnost podjetij in trgovine, kar pomeni, da se bo jugoslovansko gospodarstvo popolnoma povrnilo na staro kapitalistično prakso. Te dni so se začeli v zagrebški vojni oblasti manevri titovske vojske. Manevri so bili organizirani zato, da se zahodniki prepričajo, da bodo titovci znali braniti z jugoslovansko krvjo mošnje zahodnih kapitalistov. Zato je Tito prejel pohvalo angleškega maršala Montgomerya in maršal a Hardmga, načelnika britanskega cesarskega štaba. Značilno je dejstvo, da so na teh manevrih prisotni tudi italijanski vojaški predstavniki. Na vsak način, kljub temu da hočejo titovci raz-bobnati, kako «mojstrsko» vodijo manevre in kako dobro bi se Jugoslovani bili proti Sovjetski zvezi m državam ljudske demokracije„ zelo dvomimo, da bi ju-glovan ski vojak naperil puško proti svojim slovanskim bratom. Vse zgleda, da jih bo naperil proti svojim voditeljem in «zavezni- se v bahali. Saj vemo, kakšna je bila zgodba monarhistične «nepremagljive» vojske. Pomoč ZSSR Koreji MOSKVA — Zaključili so se razgovori med korejsko de'e-gacijo in sovjetsko vlado. Sovjetska vlada je določila pro gram sistematične pomoči Se verni Koreji. V svojem govoru na sprejemu na čast korejske delegacije je tov. Malen-kov poudaril, da so dogovori med SiZ in Korejo prispevek k utrditvi miru na Daljnem vzhodu, kjer Amerikanci še nadalje rovarijo. ki se tičejo STO1. Ce se to vprašanje ni še rešilo la če postaja vedno bolj komplicirano, pada vsa odgovornost na zahodne velesile, ki jih vodijo ZDA. Amerikanci izkoriščajo tržaško vprašanje zato, da lahko pritiskajo na zainteresirani državi in da ju tako lahko še krepkeje priklenejo k svojemu agresivnemu vozu. V to svrho je bila izdana tripartitna nota, ki predstavlja grobo kršitev mirovne pogodbe. Ta nota pa ni preprečila zahodnikom, da so pozneje predlagali delitev STO na podlagi priključitve Trsta in njega luke k Italiji in ostalega ozemlja k Jugoslaviji. Ameriško državno tajništvo se ne čuti v zadregi, da je predlog o delitvi v nasprotju s tripartitno noto in, kar je najhujše pa, v nasprotju z mirovno pogodbo. Za Amerikance je najvažnejše nadaljevati kontrolo nad Trstom kljub vsem rešitvam. Značilno je, da je tržaško' titovsko glasilo objavilo vest o tem članku pod drugo vestjo in v skopih 20 vrsticah. Prav gotovo ni v interesu titovcev, da bi spregovorili kaj več o tem, ker vedo, da se s sovjetskim stališčem glede Trsta strinjajo vsi njih pristaši. Za «Primorski» pa velja geslo: najprej antisovjetizem, šele potem interesi tržaških Slovencev. Članek «Izvestij» je izredne važnosti, ker ponovno postavlja pike na i in razgalja pred vsem svetom zahodne, rimske in beograjske mešetarje. Ta članek je za tržaško ljudstvo velika opora v borbi proti vsaki rešitvi, ki bi nasprotovala mirovni pogodbi in ki bi stremela za uničenjem STO. Zato smelo nadaljujmo svojo borbo za uresničenje STO, proti vsem barantačem. Zahtevajmo ob teh težkih trenutkih, naj Varnostni svet direktno prevzame upravo STO in naj zapodi iz naše zemlje tiste, ki nam hočejo s silo orožja vsiliti nesprejemljive rešitve. S. NOVAK bila glavo od robu kamiona in nato padla na cestni tlak, medtem ko je dež lil in širil njuno kri po cesti. Tako sta Avrelij in Bolčina umrla: zaradi očividne nemarnosti pri postavljanju luči na pregradah ob cesti. Ze tisto noč so bili obveščeni voditelji partije: tov. Vidali, Marina in drugi, ki so se podali na mesto nesreče ali pa k družinam obojih. V nedeljo zjutraj se je vest o smrti obeh tovarišev bliskovito razširila po vsem mestu in podeželju. Na sedež partije so prihajale trume tovarišev, ki so hoteli vedeti, ali je res, da sta Avrelij in Bolčina mrtva. Ze istega dne so tovariši dolinske občine samoiniciativno začeli nabirati med prebivalstvom brez politične razlike prispevke za pogreb in za pomoč družinam. Romanje k Avreliju in Bol-čir.i v mrtvašnico v ul. Pietà se je začelo že takoj potem, ko So oblasti dovolile, da se pogreb organizira. Na častni straži so se vrstili voditelji partije, množičnih organizacij, sekcij, celic, tovarn, iz mesta in podeželja. V mrtvašnico so prihajali tisoči in tisoči ljudi, v torek okrog poldne se je morala urediti dolga vrsta. In koliko cvetlic sta mrtva tovariša dobila! V torek ob 16.30 se je vršil pogreb. Ze precej časa Trst ni videl takega pogreba. Bilo je na tisoče in tisoče ljudi za krstami in ob pločnikih. Vse uli:e so bile prepolne in ko sta krsti prispeli na Garibal dijev trg, se je ta prav kmalu napolnil z ljudmi iz vse cone A, ki so se hoteli zadnjič po sloviti od svojih ljubljenih voditeljev. Bilo je preko 75 vencev, ki so jih poslali organizacije, sek' cije, prebivalci podeželja in mesta. Bila je godba Rinaldi, ki je s svojimi žalostinkami spremljala pomikanje obeh krst k zadnjemu počitku. Za krstami je bil Centralni komite KP. Centralni komite ZKM. predstavništvo PSI in nato predstavniki množičnih organizacij, sekcije in nepregledna množica ljudstva. Ob straneh pa tisoči in tisoči ljudi, ki se niso sramovali brisati si solze, ki so jim kapale iz oči. Krsti so nosili delavci in kmetje. Pokriti sta bili: Avre-lijeva z zastavo svetoivanske sekcije, Bolčinova pa z zastavo ricmanjske sekcije. Ko sta bili krsti položeni na tlak Garibaldijevega trga, sta poslednji pozdrav hrabrima in dobrima tovarišema izrekla tov. Marija Bernetič v slovenščini in tov. Vidali v italijanščini. Pozdrav tov. Marine J3 naslednji: Pretresljiva vest o prometni nesreči, v kateri sta izgubila življenje tovariša Avrelij Uršič in Franc Bolčina, je globoko zadela ljudstvo našega Ozemlja. Naša partija je izgubila tovariša in borca, ki sta vse svoje življenje posvetila borbi delavskega razreda za osvoboditev delovnih množic in za mir. Avrelij zapušča ženo in nedoraslo hčerko. Franc zapušča ženo in dva nedorasla otroka. Globoko sta ljubila svojo družino, globoko sta ljubila svoj lastni narod; prežemala ju je neomajna vera, za katero sta posvetila vse svoje sile v borbi za srečnejšo bodočnost delovnih ljudi. Borila sta se za uresničenje velikih idej Lenina in Stalina. Ostala sta zvesta tem idejam, za katere sta že j vseh smereh. Tovariš Bolčina je bil pravi ljudski voditelj: pošten, nesebičen, ljubil je svojo družino, bil Njuno svetlo življenje je zvest svojemu narodu in delavski stvari. Oba sta se borila proti nacio- (Nadaljevanje na 4. strani) Avrelij Uršič se je rodil v Trstu 2. julija 1911. Bil je iz delavske družine. Rastel je pod vplivom očeta kovinarja, ki je bil vedno povezan s proletarskim gibanjem. Ze od mladega je poskusil nečloveško izkoriščanje sedanje družbe, z lastno izkušnjo spoznal brezposelnost, t-edo, bruta! nosi kapitalizma. Da bi lahko izboljšal svoje gospodars'-o stanje, se je vkrcal in postal pomorščak. Vojaščino je odslužil kot član pod-morniške posadke. Po odpustu z vojske in ipo določeni dobi brezposelnosti se je ponovno vkrcat kot pomorščak ter dalj čašo potoval na Daljni vzhod. V tej dobi mu je postale jasno, da se je treba aktivno buriti iproti fašizmu in kapitalizmu. Zato je začel delali med mornarji, zaradi česar je bil od ravnateljstva družbe osumljen, kar je prišlo do izraza v tem, da so ga večkrat puščali na kopnem, ne da bi mu omogočili vkrcanje. Prav tako se je v tej dobi začelo preganjanje njegove družine, ki je bila aktivno vključena v antifašistična in delavsko gibanje. Tudi on sc je po razpadu Italije organizacijsko povezal z narodno osvobodilnim gibanjem in j-e postal zelo aktiven v organiziranju antifašističnih skupin in pomoči partizanskim e-dinicam v Trstu. Nacisti so mu aretirali brata in ga odgnali v Nemčijo, od koder 3e ni vrnil; tudi ženo, ki j-e bila partizanska kurirka, so prav tako aretirali in gnali v taborišče. Po osvoboditvi je postal voditelj mestnih množičnih organizacij in končno upravnik naše partije. Bil je član Centralnega komiteja Komunistične partije. Ob Resoluciji IU je takoj zavzel odločno stališče proti titovski kliki in se je v vseh teh letih aktivno udeležil borbe za njeno razkrinkanje. Tovariš Franc Bolčina se je ro dii 2. aprila 1917 na Otlici pri Ajdovščini (Jugoslavija). Njegova -družina je bila delavska. Zc pri trinajstih letih si je moral poiskati dela zaradi težkega gospodarskega stanja družine. Ko so ga poklicali pod orožje, je od blizu in na svoji koži spoznal zatiralne metode, ki jfih je faši zem uporabljal proti Slovencem Ob vstopu Italije v vojno so ga vključili v enega izmed zloglasnih «battaglione speciale», ki jih je 'ašizem ustanovil zato, da je lahko osamil in dejansko interniral antifašiste in Slovence. V teni bataljonu se je povezal z antifašističnimi elementi. Oto 8. s-ep:emtoru je bil doma in se ni niti trenutek obotavljal: že prve dni po premirju z Italijo se je uvrstil v partizanske edinke, k< so delovale na tistem področju. Bil je borec Gregorič-i-čeve in Kosovelove'brigade. Zaradi svojih borbenih sposobnosti je postal namestnik komandirja če te. Bil je tudi težko ranjen. V času NOB je vedno jasneje azumel, da je Komunistična par-ija tista organizacija, ki predstavlja bolj kot vsaka -druga interese zatiranega slovenskega naroda n ki brani bolj ikot vsaka druga interese izkoriščanih množic. Zato je februarja 1945 postal njen član. Po končani vojni je ostal v Trstu, kjer je izvrševal več funkcij v partiji in se že od začetka izkazal kot aktiven voditelj mestnih -organizacij. Ob Resoluciji IU se je izrekel zanjo. V politično vročih mesecih poletja 1948 je bil eden izmed najbolj aktivnih v borbi za razkrinkanje izdajalske titovske klike. V vseh teh letih je vodil več podeželskih sekcij naše partije, kjer so ga tovariši in simpatizerji spoznali in vzljubili. OD TEDNA PETEK, 18. septembra: Pellova vlada je odredila amnestijo, ki ne zadovoljuje javnega mnenja, ker ni dovolj obsežna, ne zajema obsodlb proti tisku in novinarjem in 'po omogočila svobodi-tev n-eštevilnih fašističnih zločincev, ki so še v zaporu — 250 rimskih novinarjev je zahtevalo občni zbor novinarske zveze, ki naj zavzame odločno stališče proti aretaciji Aristarca in Renzija — Angleški list «Daily Express», last lorda Beaverbrooka, Churchillovega prijatelja je napisal, da se Anglija ne sme pridružiti evropski vojski, tej «noroglavi pustolovščini» — Iransko pleme Ghasghaii je p-edsedniku vlade Zahediju poslalo ultimat, v tra- , j »• 1 ter-em pravi, da se Mosadek mo- ti mladosti začela | ra OSvoboditi, ker bo pleme v na-borbo proti fašizmu. V NOB sta 1 sprotnem primeru korakalo pro-neprestano tvegala svoje življenje j ti Teheranu — 26-letni valdolan-za osvoboditev naše zemlje izpod ski mož Nadir -Ch-iabodo je bil nacifašistične okupacije. | aretiran pod obtožbo umora to- S smrtjo tov. Avrelija smo ^ je priznal! policijl je že vselej izgubili upravnega organi-1 poiCes proti Aristar-cu in Renziju, limf Slovencev italiianski Sovini- ' do danes v cono B? Naj nam to ki sta v nekem članku obsodila «mì “ ssrstr ; s&fj Jryss» ™.. • i ss, sem na desettisoče Italijanov. [ no* ' vojski. . Pogiej na dej terase Ljudskega doma v ul. Montecchi ob priliki zadnjega veličastnega zborovanja, ki se ga je udeležila večtisočglava množica. Slovensko in italijansko demokratično ljudstvo je s svojo udeležbo obsodilo titovski izgon PD «Cankar» in «Rinaldi» iz stavbe, ki je bila zgrajena z ljudskimi žulji in napori. Tudi zadnja titovska lopovščina ni uklonila borbenosti našega ljudstva. Titofašistična zalega si je nakopala s tem še večji prezir in sovraštvo. Danes in jutrilosrednji praznik demokratičnega tiska Včeraj, v petek 25. septembra se je začel v vrtu gostilne «Brochetta» (na Rotondi pri Sv. Ivanu). Osrednji praznik demokratičnega tiska, ki se bo nadaljeval danes in se zaključil jutri, v nedeljo. Objavljamo današnji in jutrišnji spored. Danes, v soboto 26. septembra: Ob 17. uri: Začetek turnirja v košarsi — Otvoritev razstave grozdja in zadružništva. Ob 20. uri: Ples in tekmovanje med plesnimi orkestri s prosto izbiro glasbenih komadov — Izvolitev «zvezde» demokratičnega tiska — Nato šaljive in druge privlačne točke. V nedeljo 27. septembra: Ob 11. uri: Koncert godbe Rinaldi. Ob 15. uri: Začetek predstave za najmlajše z izbiro najlepšega otroka, ki prisostvuje manifestaciji. Ob 17. uri: Telovadni nastop «Pomlad», ki ga izvaja skupina mladink — Orodne vaje. Ob 18. uri: Kratki pozdravni govori tovarišev VITTORIA VIDALIJA, MARIJE BERNE-TICEVE, KARLA SISKOVICA in ARTURA CALABRIE. Ob 2C. uri: Ples. Ob 23. uri: Zaključek Osrednjega praznika demokratičnega tiska. V nedeljo popoldne bodo nadalje svirale godbe iz Božičev - Campor in Kolonje ter peli zbori iz Sv. Križa, Campor, Hrvatinov, in Milj. Na sporedu je tudi tekma v hitri hoji z odhodom in prihodom na Rotondi. V teku manifestacij bodo delovale stojnice za... sladko-snedneže: stojnica «Noi donne» z raznimi domačimi slaščicami; stojnica izvrstnega pršuta iz Sv. Barbare; stojnica terana iz Saleža; stojnica znanih «cvrtih rib» iz Sv. Vida. Obiskovalcem bodo na razpolago tudi stojnice z raznimi igrami, kot «streljanje s puščicami», «kdo me uiovi?», «zbijanje škatel», «met obročev» itd. UDELEŽITE SE VSI VELIKEGA OSREDNJEGA PRAZNIKA DEMOKRATIČNEGA TISKA — IZRAZITE S SVOJO PRISOTNOSTJO SOLIDARNOST S TISKOM RESNICE, S TISKOM LJUDSTVA! Seznam prispevkov TOV. TONZAR PRIPOVEDUJE 0 TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH Težke kamne so polagali na prša onemoglih jetnikov 2. decembra 1952 so Tonzarja z grožnjami odpustili iz taborišča - Na Reki je moral čakati več kot šest mesecev, za odhod iz Jugoslavije Preden so me odpustili iz lagerja, sem zvedel novo grozotno novico. Neki tovariš, ki je še danes v Bilečah, mi je povedal, da so si titovci izmislili novo trpljenje za v:e tiste, ki so bili pri koncu svojih moči. Ko so opazili, da se «jaz binac» ne drži več na nogah, so,ga aktivisti po ukazu tabo riščnih gospodarjev odnesli na tisti prostor, kjer smo odlagali vse smeti. Šibke kot so bili, so jetnike spustili na kup smeti, jih prisilili, da mirno ležejo, nato jim položili na prša velike kamne, ki so revežem grozno pritiskali prsni koš. Zaradi slabosti niso mogli jetniki dvigniti kamnov s prsi in so se otepali sem pa tja. Te prizore so titovski tolovaji gledali z velikim zadovoljstvom, ker so predstavljali «fino» zabavo. Ko sem za to zvedel, sem se sam prepričal, da je bila grozota, o kateri mi je tovariš povedal, resnična. To je bila na mojo srečo za dnja strahovitost, ki sem jo vi del v titovskem taborišču smrti pri Bilečah v Hercegovini. 2. decembra so me poklicali v urad notranjega poveljnika taborišča in tam sem prejel odpustnico iz tistega pekla. Ko so mi izročili papir, s katerim sem lahko odšel od tam, so me opozorili, naj se dobro pazim, češ da dobro vedo, kaj sem in kako mislim. Rekli so- mi, da sem ostal njih zakrknjen sovražnik in da me ne bodo nehali nadzorovati. Tovariše, Jugoslovane in Italijane, ki so mi bili blizu v najtežjih trenutkih mojega življenja, sem s solzami v očeh pozdravil. Zavedal sem se, da se bo njihovo nečloveško trpljenje nadaljevalo in da bodo titovci marsikaterega od njih umorili. Kljub temu so bili moji tovariši zadovoljni, da sem šel. To so mi tudi rekli. Zadovoljni so bili, da se bo nekdo rešil iz tistega pekla, še bolj pa so bili zadovoljni zato, ker so se zavedali, da ne bom molčal, ko bom prišel iz Jugoslavije. Italijanski in jugoslovanski tovariši so me prosili, naj napravim vse, kar je v moji moči, da obvestim vso javnost o zverinskem početju titovskega režima, naj seznanim čimveč ljudi s tragično odisejo tisočev in desettisočev jetnikov, ki jim je vsak kontaktz zunanjim svetom onemogočen, ker so vsi razen nekaj Tržičanov in Goričanov Jugoslovani. Jaz sem jim sveto in svečano obljubil, da bom storil vse, kar je v moji moči zato, da ne bo ostalo neznano, kar se dogaja v Jugoslaviji. Nočem se zado voljiti s tem, da sem napisal nekaj člankov za «Delo» in «Lavoratore», hočem še govo riti o teh grozotah, hočem po vedati čimvečjemu številu ljudi, da danes obstaja v Evropi nov Hitler, da obstajajo novi Dachaui, novi Buchenwal-di, Oswienczir.i, Belseni, no vi Rabi, da je v Jugoslaviji na tisoče -in desettisoče ljudi, ki ječijo v taboriščih, ker si že lijo boljšega življenja, ker se niso izneverili milijonu in se-demstotisoč v drugi svetovni vojni padlih Jugoslovanov, hočem prispevati tudi jaz k okrepitvi in razširitvi sovraštva, neizprosne mržnje do Tita in njegove tolpe zločincev. Na Reko sem prišel nekaj dni po odhodu iz lagerja. Tam sem bil šest mesečev brez dela, brez sredstev za življenje. Zahteval sem takoj od titovskih oblasti, naj mi izdajo potni list. V tistem peklu nisem hotel ostati za nobeno ceno . Titovske oblasti pa so me izigravale, kot je v njihovi navadi. Prodal sem vse, kar mi je bilo ostalo od prej, tako da sem v določenem trenutku o-stal brez vinarja v žepu. Potnega lista pa ni bilo od nikoder. Nekega dne : em šel na urad za potna dovoljenja in sem razložil moje stanje. Zgleda-lo je, da se je neki tamkajšnji uradnik usmilil moje usode. Poslal me je nekemu drugemu svojemu kolegi, ki me je sprejel z uslužnostjo in farizejskimi nasmeški. Ko je zvedel za moje stanje, mi je ponudil 1000 din «za prve potrebe». Tedaj sem se zavedel, da bi me hoteli spraviti v kakšno umazano past, iz katere bi Ogorčeno sem ponudbo odklonil in rekel, naj mi rajši izdajo potni list, ker nočem biti več niti trenutek v državi, v kateri sem toliko trpel. Ob mojem zadržanju pa se je tudi mož nenadoma spremenil, pokazal je svoj obraz hijene in začel kričati, da mi potnega lista ne bodo na noben način izdali, marveč da me bodo izgnali iz države. Nekaj dni zatem so mi res dostavili list, v katerem je pisalo, da moram zapustiti državo do polnoči istega dne. Preostajalo mi je le nekaj ur za odhod vlaka. V naglici sem ACElGAT (drugi polog) 10 tisoč 325 lir, Magdalena (prvi polog 30.000, simpatizer 200, drugi polog Milj 12.535, Arzenal 8.070, Sv. Ivan 4.890, Pi-soni 2.000, Sv. Ana 7.780, Sekcija Curiel 17.660, Pončana 12.460, Tovarna strojev Sv. Andreja 15.525, Skoljet 2.965, tovariši iz Nabrežine (3. polog) 1. 760, Devin- 980, Sv. Vid: cel. Duše zbirka tovarišice Apostoli 7..200, cel Riosa 5.000, cel. Iba-ruri 2.380, ženska cel. Rumnič 400, železničarji 2.450, sedma celica pristaniščnikov 2..610, tovariš iz Javnih skladišč 650, druga cel. 800, prva cel. pristaniščnikov 1.150, cel. Broletto 3.995, cel, ul. Bellini 1.780, cel. ul. Genova 4.550, cel. Zankolič 1.600, ženska cel. Pončane- 4 tisoč 080, cel. Tomè 1.410, iz raznih pobud 5.370. Trojan 500, Romano 500, Giusto 500, Perion Giuseppe 100, Pieri 200, Rauber 200, Čepar 100, Cornebo 100, Francesco 200, Škabar 130, Barovina 100, Marussi 100, Valconi 200, Ski-lan 100, Maizen 50, Jazbar” 60, Vatta B. 100, Marž 50, Piano 200, Ivančič 200, Marchi 100, Saksida 100, Meula 50, Prelc 50, Ferluga 50, Bernetič 50, Stefani 100 Zurlin 200, Batič 50, Berto 100, Pavlov 100, Mario 100, Vekjet 500, Stefano 100, Dolgan 100, Cleva 50, Carli 100, Carli F. 200, Kus R. 100, Zora 150, Franco 100, Puntar 100, Marussi G. 150, Vatta G. 100, Copato M. 100, Nicola 100, Morella 100, Guglielmi 100, VLADIMIR POZNER: KDO JE UMORIL ETHELO IN JULIUSA ROSENBERGA KOLEKTIVNI SAMOMOfi ameriških "kulturnikov’’ (Nadaljevanje na 4. strani) V Albaniji poraslek proizvodnje živilske industrije se lahko le s težavo izmazal.spravil skupaj, kar mi je pre- Stalna skrb delavske partije in vlade je, da zagotovi pre bivalstvu vedno več živil. V to svrho se tovarne živilskih proizvodov množijo od leta do le ta. Letos so začele obratovati tri nove tovarne testenin in veliko število jih bo stopilo v obrat v teku petletke. Pro izvodnja živilskih potrebščin se je v prvem polletju 1953 povečala v primeru z istim razdobjem lanskega leta za 30 odstotkov. Albanska prehrambena industrija proizvaja danes celo vrsto potrebščin, ki so jih morali prej uvažati, kot n. pr. sladkor. Proizvodnja sladkorja je bila letos za 2.7 odst. večja, kot lansko leto. S strupenimi plini so nacisti izgnali iz Varšave poslednje družine, ki so jih nato da zadnjega človeka umorili. S takimi metodami si je Hitler osvajal «življenjski prostor». Iste težnje navdihujejo danes Adenaurjeve revanšiste, ki bi zopet hoteli stegovati svoje kremplje po zemlji, v kateri ni ljudstvo še niti popolnoma zacelilo krvavih ran zadnje vojne HI. Po razveljavitvi Douglasovega sklepa so končno zadihali! V zadnjem. trenutku je zgledalo, da bo vera onemogočila takojšnjo usmrtitev Rosenbergovih. Ze sama misel nato je bila nevzdržna. Zato so ameriški «demokrati» odločili, naj se umor izvrši nekaj ur prej zato, da ne bo «svet» dejal, da v Washingtonu ne spoštujejo forme, Nato so se predsednik ZDA, njegovi ministri in njegovi sodniki oddahnili! Da, od vseh sodnih umorov je Rosenbergovih najbolj sličen Mac Geejevemu, ker se je v o-beh primerih hotel doseči isti cilj. Da se črnci obdržijo v stanju podložnosti in neenakopravnosti, je neobhodno potrebno umoriti enega izmed njih: za svarilo. Ker so sedanji gospodarji ZDA odločili, da je treba vsiliti vsemu prebivalstvu fašistični režim, so se ponovno zatekli k umoru. Nikdar ni ameriški sodnik obsodil obtoženca na smrt za zločin, za katerega sta bila Rosen-bergova očitno nedolžna. Nikdar se v ZDA ni zgodilo, da bi bila istočasno usmrčena mož in žena. Vse to se je, seveda, zgodilo s spoštovanjem zunanjosti: ali ni g. Bloch imel kar dve leti časa, da je lahko vlagal priziv za prizivom? _Branilci ameriškega načina smrti ne pozabljajo podčrtati to dejstvo. Pozabljajo pa ali pa hočejo pozabiti, da nihče od devetih sodnikov, ki so se sestali, da odločijo o razveljavitvi Douglasove suspenzije, ni razen same-;a Douglasa nikdar prečital stenografskega zapisnika procesa. Prav tako ni tega napravil niti predstavnik pravosodnega ministrstva, ki je zahteval razveljavitev suspenzije. Diskutiralo se je le o proceduri. V tem se ameriški razlikuje od nemškega fašizma. Ustavne svoboščine so ukinjene v imenu ustave, demokracija se žrtvuje v imenu obrambe demokracije. Komunistična partija je legalna: le dejstvo, da si njen član, te spravi za leta in leta v zapor. In linčanje je postalo zakonito, saj le bil sodnik Linch imenovan r Vrhovno sodišče, Leta in leta so se ameriški delavci borili za Sacca in Vanzetti-ja: po deželi so se vrstile stavke in demonstracije Stotine ameriških intelektualcev so se za njiju izrekli: Sinclair Lewis, John Dos Passos, Upton Sinclair skupno z rudarji Pennsylvanije in kovinarji Chicaga. Molk Amerikancev v primeru Rosenbergovih ne bo najmanjši madež v tej zadevi. Nikjer drugje ni bila ta zadeva tako popačena kot v Ameriki Ce ni bral redkih naprednih listov, je bil prebivalec New Yorka, Bostona ali Los Angelesa bolj poučen o kakšnem procesu v Parizu, Rimu ali Bru-xellesu kot pa o zadevi Rasen-bergovih. Dejansko• navadni A-merikanec ni vedel za drugo kot za enačbo: rdečkar-špijon-smrt. V obrambo časti ZDA se je našla skupina ljudi, ki se je do zadnjega borila za rešitev Rospn-bergovih in je za njiju uprizorila demonstracije. To je treba priznati. Istočasno pa je treba poudariti, da v noči 19. junija ljudje niso tvegali aretacije v New Yorku ali Washingtonu, marveč v Parizu in Rimu. Ameriški pristaši Rosenbergovih se niso morali bati spopada s policijo, marveč z ameriškim degeneriranim javnim mnenjem. Kdor je ustvaril to javno mnenje, mora nositi vso svojo odgovornost. Zadostovalo bi spisati seznam vseh Amerikancev, ki so v četrtletju povečali ameriško slavo v literaturi, znanosti in u- metnosti in niso dvignili niti prsta v obrambo Rosenbergovih; da lahko označimo ameriške intelektualce. Hemingway med eno in drugo vrsto ni rekel niti besede, niti Falkner med dvema kozarcema alkohola, niti Steinbeck med dvema člankoma za «Collier’s». Albert Maltze in Howard Fast da, a drugi: Uptoni Sinclairi, Dos Passosi, Bromfieldi, Sandbourgi? Vsa ameriška literatura je izgubila glas! A to ni primer samo pisateljev. Skrili so se vsi profesorji zgodovine, morale, prava, juristi, odvetniki, novinarji od Lippmana do gospe Rooseveltove, od Ralpha Bunchea do Whica. Kaj pa moremo misliti o atomskih učenjakih, ki šo vedeli, da je Green-glass lagal in da sta bila Rosen-bergova nedolžna, kar sta pogumno izpričala Einstein in Urey? Kaj bi bili tvegali ti slave in denarja polni ljudje, če bi bili zahtevali vsaj malo usmiljenja do staršev dveh dečkov? Med svojo in svoje dežele preteklostjo ter Varšava takoj po osvoboditvi: Kamor koli je segal pogled, povsod same ruševine in razdejanje, ki so ga pustile za sabo nacistične horde. Sedaj želi Adenauer «življenjski prostor» na Poljskem, v njenih zahodnih pokrajinah. Ali namerava ponoviti Hitlerjevo početje v tem herojskem mestu? rabljem Sing - Singa, med mi narodi in njihovo bodočnoi ter MacCarthyem so amer intelektualci izbrali MacCart in rablja. S tem so svetu pok li žalostno dejstvo kolektivn samomora takozvane amer i elite. Kakih dvajset Let prej it slabših razmerah so nemški telektualci pokazali popolni drugače pojmovanje časti in guma. * * * Prav tako je zelo žalostno i stvo, da so ob tej priliki moli razen redkih izjem tudi tisti, se v ZDA proslavljajo kot pl stavniki delavskega razreda, radi laži, klevet radia, tiska, levizije niso ameriški del ljudje mogli zvedeti za resti) Pri tem jim niso hoteli pom njih voditelji, ki so tudi to> pokazali, kaj so: uradniki mi polov. Zato razen komunisti in progresivne predstraže se so mogli mobilizirati. Eisenhower je lahko izzval z usmrtitvijo Rosenbergovih, ga je podprlo pomanjkanje zi manja enih, pritrjevanje dr in neznanje večine, kar je p0|* nilo, da so ZDA bile pripral za fašizem. Smrt Rosenberg' je bil dokaz temu. To je r mela najbolj razgledna in p° mna od Američank, je razuit tista, ki je dve leti zaupala ljudstvo svoje dežele zato, d> bila oproščena, in ki je tik smrtjo napisala: «Midva sva -prvi žrtvi a m1 škega fašizma!» (KONEC) VLADIMIR POZNEl VZROKI PROPADANJA živinoreje v coni A Večkrat smo že pisali o stanju našega kmetijstva, o 'skrbeh in nevoljah naših delovnih kmetov, ki jim življenje ni baš lahko. Tudi iz našega . «Spre-da po podeželju», ki neposredno izraža misli naših kmetovalcev, izhajajo večkrat razna vprašanja in pritožbe. Nedavno je neki «Openc» v svojem dopisu omenil propadanje živinoreje v openskem okraju zaradi razlaščanja najboljših pašnikov. In prav v zvezi z živinorejo smo prišli do podatkov, ki bodo brez dvoma zanimali naše kmetovalce. Gre za statistiko o stanju živinoreje na našem področju, sestavljeno od Področnega kmetijskega ' nadzorništva v Trstu po stanju dne 31. decembra preteklega leta. Po teh podatkih je na našem področju skupno 4.697 glav goveje živine; od teh 21 bikov, 3.079 krav, 384 volov in 1.213 telet. Nadalje je na področju .3.071 prašičev, 1.473 koz, 781 konj ter 450 ovac. Po številu glav živine in drobnice je na prvem mestu tržaška občina, sledi miljska, nato dolinska, nabrežinska, zgoniška in končno repentabr-ska, ki ima vsega 306- glav, Računajo nadalje, da je v naši coni okrog 74.000 glav perutnine in 161,-6 čebeljih družin. Letno dobavlja naše področje 5.000 kvintalov raznovrstnega mesa, preko 75.600 litrov mleka, 4 milijone jajc in 11.300 kg medu. Na prvi pogled . se zdijo te številke precej zadovoljive, toda če pomislimo na vse mož- nosti, ki jih ima naše podro-djè, bomo prišli do zaključka, da bi z malo dobre volje, s pomočjo zadevnih oblasti, ki bi morale skrbeti za vedno večji razvoj našega kmetijstva, s čimer bi se tudi življenjska raven našega kmeta izboljšala, lahko mnogo več dosegli. Tako pa smo priča postopnemu propadanju našega kmečkega gospodarstva zlasti ha polju živinoreje. Vsakemu treznemu človeku je jasno, da ne more živinoreja napredovati v krajih, kjer nima 'za to pogojev. Glavni pogoj pa je krma, ki je pri nas primanjkuje predvsem zaradi pomanjkanja pašnikov in travnikov. V zadnjih letih so bili s strani VU razlaščeni številni kmetje, katerim so bili odvzeti najboljši travniki. Tako so bile oškodovane Lonjer, Padriče, Trebče, Opčine in skoro vse ostale vasi. Na Opčinah je bilo iz najboljših pašnikov napravljeno športno igrišče za Ò-kupacijske vojake. Drugje so zgradili stanovanjske hiše za družine okupatorjev in razna druga poslopja. Odškodnina, ki jo prejemajo naši kmetje za razlaščeno zemljo, je neznatna in z njo si prizadeti ne morejo trajno nabavljati krme po izredno visokih cenah v Furlaniji. vina, je pri nas mnogo d ra kot v tujini in se zato po čini uvaža. Iz vsega tega sledi, da morale oblasti pogledati st? do dna in zaščititi našega k1 tovalca ter mu nuditi večjo moč v njegovem prizadeval da ohrani in poveča spio1 kmetijsko proizvodnjo. Pol gati je treba kmetu v njeg vsakodnevni" trdi borbi, odi sar bo imelo korist ne ss: podeželje, temveč tudi ppt samo. M. C Temu se pridružujejo pogoste vojaške vaje, ki večkrat uničijo še preostale travnike. Tudi prekupčevanje z živino se pri nas ne izplača zaradi prehude konkurence od zunaj. Tako klavna kot vprežna ži- ZA VSAKOGAR NEKAJ... Vem dragi, toda ali 4i ugaja v ostalem? RES DOBRO POUČENI V Ameriki se je pojavila knjiga z naslovom «Ivana iz Teksasa» od Georga Bérnarda Stiawa. Ko je slavni pisatelj zvedel za to, še je pritožil pri izdajatelju knjige, zaradi zlorabe njegovega imena Toda izdajatelj mu je odpisal, da se pisatelj res imenuje tako in dodal: «Zelo smo se smejali nad vašim pismom. Pa je res zelo smešno, da ie fazen našega slavnega pisatelja tudi v Evropi nekdo, ki se istc:ako imenuje » CELO IZ NEW YORKA JE PRIŠEL KO ie Slavni pisatelj Bernard Shavv še živel, so limieli vsi ameriški turisti, ki so prišli v Anglijo navado, da so si hoteli med raznimi zanimivostmi ogledati tudi slavnega pisatelja. Shaw se jim je skušal -izmikati ali to mu ni vedno uspelo. Tako je neki posebno vsiljiv turist prodrl nekega dne do njegove delovne sobe ter vzkliknil: «Vedeti morate, gospod Shaw, da sem- prišel naravnost iz New Yorka!» «O, siromak,» mu je odgovoril Shaw, «sedite, prosim, saj ste gotovo zelo trudni.» DOBER NASVET NOVOPOROCENEC: «Odkar sem se poročil, živim ceneje, Življenje me stane za polovico manj kot prej.» «Ce je -tako, potem vzemi še boš živel popolno- eno ženo, pa ma zastonj,» odgovori dovti-pni prijatelj. * * * USPEHI V ŽIVLJENJU V nekem lokalu v New Yorku se je skupina poslovnih mož pogovarjala o uspehih v življenju. «Ko sem prišel sem,» je dejal mister Brown, «sem imel samo en dolar v žepu; danes imam pa trdno, dobičkanosno agenturo.» «To mi še nič,» odgovori mister Black, «jaz sem- začel s 3.000 dolarji.» «To pa res ni nobena spretnost, napredovati s 3.000 dolarji » «Morda res ne,» nadaljuje gospod Black, «toda ta denar je nosil v žepu človek, ki je imel površnik zapet!» «Ali si brala v listih? V A-meriki je sodišče obsodilo nekega moškega, ker je izkoriščal kakih deset žensk.» «Na koliko let ječe pa bi morali obsoditi lastnika tovarne v kateri delava, ki Jih izkorišča preko tisoč?» POLICIST: «To je vendar pretirano! Sedaj vas bom pa jaz ustavil!» SOFEHKA: «Zelo me veseli! Bom vsaj vedela, kje je zavora». TA SE NISO OHRANILA MOZ in žena si na obisku v Rimu ogledujeta razne zanimivosti. Pred neko zgodovinsko zgradbo, jima vodič razlaga: «Ta vrata so bila -postavljena petinsedemdeset let pred Kristusovim rojstvom Poglejte, kako so dobro ohranjena!» Tedaj se mož obrne do žene in zašepeta: «Slišiš? Vrata naše kuhinjske omare, ki smo jo kupili šele -pred desetimi leti, so pa že popolnoma razdejana». * * * ČUDEN PRIPETLJAJ IZ časopisja: «Neki gospod je v tramvaju ponudil svoje mesto gospe. Gospa je bila od te vljudnosti tako zadeta, da se je' onesvestila. Ko- je prišla k sebi, se je od srca zahvalila prijaznemu gospodu. Tedaj pa se je gospod od začudenja onesvestil.» * * * OSTAL JE PRI ZOBOZDRAVNIKU JANEZEK je šel prvič k zobozdravniku in i;pot ni -bila lahka. Ko se je vrnil, ga zaskrbljen? mati vpraša: «Ali te še boli zob-ček, Janezek?» Mali odgovori: «Ne vem, mami- ca. Ostal je pri zobozdravniku.» ostajalo, iztaknil sem nekaj denarja za vozovnico in pred polnočjo zapustil Reko. Sedaj sem doma, vedno pa mislim na vse tiste tovariše, ki sem jih zapustil v lagerjih. Njihovo trpljenje bo prej ali slej maščevano: o tem sem gotov, saj je tudi Hitlerja in Mussolinija zadela roka pravice! KONEC MARIO TONZAR Novo šolsko leto v Romuniji Dne 14. t. m. se je otvonlo akademsko leto na vseh šolah, zavodih za višjo šolsko izobrazbo. V kratkem bodo dokončali gradnjo novih šol in prilagoditev že obstoječih. Izpopolnjeno bo stotine šol s skupnim številom 1.500 učilnic. Divorili bodo 135 novih osnovnih šol tako, da bodo imeli letos prvič vsi šoloobvezni o-troci možnost posečanja. Za dijake bo otvorjenih 220 dijaških domov, za pionirje pa 63 domov. Tiskali bodo letos 1,150.000 šolskih knjig, to je milijon izvodov več, kot lansko leto. V jezikih drugih narodnosti pa bodo izdali 1,400.000 učnih knjig. Brezposelnost na Danskem Na Danskem se brezposelnost stalno veča. List «Land og Polk» piše da je na podlagi uradnih podatkov število brezposelnih naraslo od 21. julija do 4. avgusta za 11.000 oseb. List pravi nadalje, da je petina danskih delavcev brezposelna. Posebno visoko je število brezposelnih v tekstilni in tobačni industriji. PIETRO SECCHIA: NAUKI PRIMERA BERI JE Političen iiiiuIs za izboljšanje našega dela na vseh področjih Pozabiti na vodilno funkcijo partije, kot voditelja vse skupnosti delavskega razreda in delovnih ljudi, kot voditelja vseh organov sovjetske države, pomeni odstopiti od mar-ksizma-leninizma, pomeni kapitulirati pred pritiski sovražnika. Poskusi vnašanja, razdora v partijo in njene organizme, poskusi ustvarjanja sovražnosti med sovjetskimi narodi raznih narodnosti, vse to je delo odkritega izdajstva. Zaman je iskati psihološke izvore te degeneracije; gotovo je le eno, da takšni ljudje niso bili nikoli komunisti. Moglo se jim je zgoditi, kot nekaterim lažnim revolucionarjem v romanih, da so se znašli v takšnih pogojih, ko je izglodalo, da njihova osebna pustolovščina za nekaj časa sovpada z zgodovinskim gibanjem delavskega razreda in socializma. Tem pustolovcem so lahko njihovi načrti toliko o-lajšani, kolikor je pičla trajna in demokratična kontrola partije in množic, pomanjkljivo vodstvo vodilnih organizmov, nepopolna budnost, umetna in površna kritika in samokritika. Toda prej ali slej pride resnica na dan; pustolovci odkrijejo svoj pravi obraz in izdajalci so razkrinkani. Nekateri ne morejo razumeti, kako to, da ko Komunistična partija Sovjetske zveze od krije takšne izdajalce, razkrije pred javnostjo te «primere». Odgovor je preprost. Komunistična partija in narodi Sov jetske zveze, enotnost njihovih vodilnih organov so močni in se ne boje nobenega razkritja; nasprotno, oni gledajo v obraz stvarnosti, osvetljujejo vsako, tudi najbolj neprijetno dejstvo, podčrtujejo napake in slabosti, da bi jih mogli premagati in napredovati ter zmagovito voditi svojo borbo. V Sovjetski zvezi ni politika več izključna last manjšine, ki brani svoje interese proti interesom večine, proti interesom vsega naroda, kot se godi v kapitalističnih deželah. Delovanje vlade, policijskih organov, pravosodja, kakor tudi delovanje diplomacije v Sovjetski zvezi je in mora biti javno, kontrolirano od partije in delovnih ljudi; kajti policija ni več orodje za zaščito privilegiranih in izkoriščevalskih skupin. Bilo bi preveč enostavno za-, ključiti: imamo enega izdajalca manj, zato smo močnejši kot včeraj. Nedvomno je tako, toda ne gre samo za. odstranitev izdajalcev, gre predvsem za to, da se podvzamejo potrebni ukrepi za . odstranitev napak in premaganje slabosti, ki omogočajo in olajšujejo akcijo izdajalcev. To je, kar je Komunistična partija Sovjetske zveze vedno delala in dela tudi sedaj. Nihče ne podcenjuje resnosti nekaterih dogodkov, toda napačno bi bilo, če bi se pustili od njih oplašiti. Pomislimo na opozorilo, ki ga je nekega dne dal Robespierre francoskim domoljubom: «Ne ozirajte se ne spletkarje, ki se pojavljajo v teku revolucije kot pena na površini likerja, ki vre; glejte na ljudstvo, ugotavljajte vsa herojska dejanja, ki jih je revolucija rodila». Glejmo na velik sovjetski narod, na žrtve, junaštva, na ogromne napore revolucije za odstranitev vseh notranjih sovražnikov, za zmagovito izgradnjo socializma, za poraz in uničenje fašizma, za vrnitev svobode vsej Evropi. Glejmo na prekaljeno in e-notno komunistično partijo, ki je postala pod vodstvom Lenina in Stalina gigantska sila in vodi danes neizmerno delo graditve komunizma ter se dosledno in vztrajno bori proti imperialističnim silam, da uresniči trajen mir med narodi. Prav gotovo ne bodo iz-dalajci tisti, ki bodo preprečili pohod zgodovine. Iz primera Berije moramo' povleči političen nauk in potrebne zaključke za izboljšanje tudi naše politične in ideološke aktivnosti, naših metod vodenja, naših odnosov z delovnimi množicami, da izboljšamo in okrepimo našo borbo proti veleburžoaziji, Vprašanja in izkušnje, ki izhajajo iz primera Berije, niso vprašanja, ki se tičejo samo partije, temveč zanimajo vse partizane miru in svobode, fina od nalog partizanov miru, svobode in socializma je, posvečati vso pažnjo, da ne bi bila enotnost delavskega razreda in vseh naprednih sil nikoli okrnjena, temveč bi se vedno širila in krepila, da se ne bi tako nikoli oslabilo naslednje akcijsko pravilo: biti vedno, do konca zvesti proletarskemu internacionalizmu. stvari socializma in velike dežele, vodiča v borbi za mir in socializem: biti vedno aktivni v borbi za mir in svobodo, biti vedno zvesti veliki stvari bratskega zedinjenja proletarcev vseh dežel. Konec PIETRO SECCHIA Naš dragi, ljubljeni 11 nepozabljeni tov. Frafl1 BOLČINA bi bil moral “ teden spisati članek o s v1* jih spominih izza čas* NOB. Spominjamo se, nam je v soboto zjutr» na seji širšega uredništ^ sporočil, da je že neK3' spisal in da nam bo čl» nek izročil v ponedelj6* ali torek. Nekaterim toV3j rišem je svoje zapiske c6' lo pokazal. V noči od sf|| baie na nedeljo pa nas J1 kruto zadela vest o nFtj go vi nenadni smrti. Nj6‘ govih zapiskov, žal, še smo našli. Zato je mor3 njegov članek izpasti. V6 mo pa, kdo je bil: hrat>6 in požrtvovalen parttf81- kot h**jer in požrtvoVf len komunist. Zato nam kot nam bi bil članek B: pisal, nam ga prinesel uredništvo in nam dej^ «Tukaj je, popravite kot se vam zdi ljubo, S' veste, da sem navad6! delavec in da ne zn-dobro pisati!» Tako n$ je namreč pravil vsal krat, ko nam je prin svoje prispevke iz va Tako ga imamo in ga i mo vedno imeli pred oč skupno z dragim i lijem! UREDNIŠTVO m Iz titovski* listov j * * mšm Na Jesenicah bi bilo lahkO.A stanovanj, če... — jya Jesei“‘t Javorniku in Koroški Beli F zadnjih zborih volivcev nač^1. di eno najbolj perečih težah:. stanovanjske komisije. Men‘l!i da bi kljub pomanjkanju s" vanj v železarskem revirjit ko ugodno rešili vsaj tiste ” nje, ki so stare že po pet in,, več let. Poskrbeti bi morali za ljudi, ki žive v zasilni!1 t novanjih (družina Gojan s^i ie dalj Časa v neki zidarski ki na Javorniku). Volivci s° J pričam, da bi bilo mogoče '1 ti marsikakšno stanov anjs^A žavo, če bi bili merodajni “ 1 malo DELO VSE DELOVNO LJUDSTVO NAVDUŠENO POZDRAVLJA ENOTNOST AKCIJE USPELA SPLOSNA STAVKA DELAVCEV TRŽAŠKE INDUSTRIJE Nov neizpodbiten dokaz delavske enotnosti - Zahteva za izboljšanje mezdnih pogojev - Delodajalci morajo razpravljati o tem problemu - Sovražniki delavskega razreda špekulirajo z nacionalnimi čustvi, ki jih je pri nas lažje podpihovati V četrtek 24. septembra se je vršila 24-urna splošna stavka industrijskih delavcev, ki sta jo napovedali sporazumno obe -indikalni organizacij. Stavka je uspela iznad pričakovanja; udeležili so se je vsi industrijski delavci in veliko število uradnikov. Stavke so bili na podlagi sindikalnega dogovora sproščeni le nameščenci javnih uslug, radia, delavci nameščeni pri oddelkih z nepretrganim delom, ki so prejeli posebna navodila od sindikalnih organizacij, ter podjetja, kjer delajo manj kot 32 ur tedensko. Ob ogromni udeležbi stavkajočih 'elavcev je bilo v četrtek ziutraj enotno zborovanje, na kate--ern sta govorila tov. Emetto Radich za Zvezo enotnih sindikatov ter Novelli, predstavnik Delavske zbornice. Istočasno •e je tudi v Italijanski republiki vršila splošna stavka industrijskih delavcev, ki so jo proglasile sporazumno CGIL, CISL, UIL. S to prvo akcijo so industrijski delavci odločno manifestirali svojo voljo, da hočejo doseči konkretno izboljšanje svojih mezdnih pogojev. Postavili so na neodložen način zahtevo po čeprav skromnemu zvišanju svoje življenjske ravni, kar praktično pomeni dosego koščka kruha več zase in za svoje družine. Upravičena zahteva teh delavcev, da se jim končno povišanje mezde in plače s pomočjo združitve vseh postavk, ki sestavljajo sedanje prejemke s pomočjo izenačenja raznih draginjske doklade in na razne druge načine, spada v okvir situacije, ki je dozorela od leta 1948. do danes na polju porazdelitve dohodkov proizvajalne dejavnosti. V tej situaciji prihaja na dan nepo-bitno dejstvo, — ki so ga bistveno priznale tudi delodajalske organizacije — da so spričo postopnega višanja proizvodnje in dobičkov gospodarjev ostale mezde in plače ne- (Nadaljevanje s 3. strani) nje in pogrezanje obokov v notranjosti zemlje ali pa sunki zaradi premikanja in oblikovanja zemeljske skorje posebno v pogorjih, ki so nastala v novejši dolbi, predvsem vzdolž Pacifika, v sredozemski kotlini in v Centralni Aziji. Čeprav se o tem mnogo ne go-voi i, je znano, da se v notranjosti zemlje neprestano, ponoči in podnevi pojavljajo komaj zaznavna potresna gibanja, ki so predmet stalnega preučevanja. V to svrho uporabljajo posebne ultra občutljive aparate, ki omogočajo poslušanje in prestrezanje vsakega podzemskega tresljaja. Ti potresomeri se nahajajo na vse straneh sveta in so vsi s po močjo posebnega zamotanega znanstvenega sistema neposredno povezani z Mednarodnim fizičnim institutom v Strasburgu ter z onim v Kewu v bližini Londona. Ta institut, opremljen z izrednimi aparati, ima nalogo centralizirati in prestrezati vsako najmanjše potresno gibanje, ki se pojavlja na zemlji. Vsi potresomeri so tako občutljivi, da vsak od njih lahko zaznamuje vse močne ali neopazne sunke, ki nastanejo na katerem koli delu zemeljske oble. Potresni sunek se razširja po vsej zemeljski obli istočasno, s 'povprečno brzino 3 do 10 kilometrov na sekundo. Na vsak način bo pa treba še mnogo časa, predno bo znanost odkrila točnejše razloge in izvore tega strašnega prirodnega pojava, pred katerim se človek ne more braniti. Prejšnji teden sta občinska sveta Devin-Nabrežina ter Dolina soglasno (razen titovca Colje v Ljudska solidarnost v dolinski občini Na samoiniciativo tovarišev in simpatizerjev se je v par dneh nabrala v dolinski občini znatna vsota denarja za pomoč težko prizadetim družinam tovarišev Bolčine in Uršiča. Dolinski občani so dali s tem v resnici lep in ganljiv dokaz plemenite človeške solidarnosti. V Ricmanjih so nabrali 13.250 lir, Boljuncu 13.450, Borštu (1. prispevek) 4.200, Mačkovljah (1. prispevek) 4.000, Dolini 20.300, Do-mju 23.170. V nekaterih vaseh se plemenita akcija še nadaljuje. Nabrežini) sprejela resoluciji tržaškem vprašanju. V obeh resolucijah se poudarja, da je slovensko prebivalstvo obeh občin stoodstotno za uresničenje . STO in proti predlogom, italijanske in jugoslovanske vlade. Sklepa občinskih svetov v Nabrežini in Dolini nista imela le širokega odmeva med prizadetimi občani, marveč tudi med vsemi prebivalci cone A STU. Na-brežinski in dolinski občani so z zadovoljstvom sprejeli vest o izglasovanih resolucijah za STO, ker je to dokaz, da se svetovalci globoko zavedajo, da so bili Izvoljeni zato, ker so v volilni kampanji zastopali stališče uresničenja STO. Tega dejstva so se predvsem zavedali titovski in fi-lotitovski svetovalci (razen Colje) v Nabrežini in Dolini. Zato pa so glasovali za STO, čeprav je titovsko vodstvo v Trstu proti STO in proti spoštovanju mirov ne pogodbe z Italijo. V Nabrežini in Dolini dosežena soglasnost po vprašanju STO je izredne važnosti. To dejstvo pomeni, da je naše ljudstvo pripravljeno enotno nastopiti po tem vprašanju in da se pri tem ne ozira na razne poskuse razdružitve. Ta dosežena enotnost nam tudi dokazuje, da je titovsko vodstvo iz Trsta prejelo težak udarec, ker je tokrat moralo zelo jasno razumeti, da bi ga njegovi pristaši takoj zapustili, če bi začelo aktivno agitirati za uničenje STO na podlagi Titovega predloga o priključitvi cone A k Jugoslaviji in «internacionalizaciji» Trsta. Zato so zaman vsi titovski sestanki «OF», na katerih Stoka poziva na «razločitev Titovega stališča» med ljudmi. Naši ljudje so predobro razumeli, da Titov predlog o STO pomeni smrt za naše Ozemlje in ga zato kot en sam mož z ogorčenjem odklanjajo. Po sprejetju resolucij v Nabrežini in Dolini so se občani Zgonika in Repentabra začeli spraševati, kdaj se bosta njih župana spomnila sklicati občinski svet, na katerem naj bi se obravnavalo tržaško vprašanje. Občani pravijo, da se do sedaj zgoniški in repentabrski župan (oba titovca) vedeta kot Bartoli v Trstu, ki se Brahms: Simfonija št. 4 v e-moft aj ČETRTEK: 13. Zenski duet harmonika - 19. Mamica pripoVf duje - povestica - 21 Drama! ;e zirana povest - Jože Peterlin: Sij' la kar Maksim Gaspari - 22 Čajk0’' 0= PETEK: 13. Glasba »po želja*1 Lrl lC?ri rv-vf/\n i i ? 4 c n - L «. : x— n vg skl Simfonija št. 6 - Patetična,. 19. Okno v svet - prof. VI3”' ii Žitko: Ko bo Luna napadla Že1? n, ljo_- 24. Tržaški kulturni razglej , Po večdnevnih sestankih na Uradu za delo, so se v petek prekinila pogajanja med ravnateljstvom čistilnice «Esso Standard» in predstavniki njenih delavcev zaradi nepopustljivosti delodajalcev, ki so bili pripravljeni pridržati na delu te par odpuščenih delavcev in še to za kratko dobo. Delavci čistilnice nadaljujejo s stavkanji. Medtem je vodstvo začelo grozi,:i vsakemu odpuščenemu delavcu posebej, da jih ‘bodo naznanili oblastem zaradi ' «kršitve nedotakljivosti stanovanja», če se ne bodo oddaljili iz tovarne. **.* Agitacija tiskarjev za obnovitev delovne pogodbe se stopnjuje. Prvotno so prejšnji teden stavkali tiskarji dnevnikov eno uro, v soboto in četrtek pa ves dan, itako da v nedeljo in četrtek ni izšel noben časopis. V četrtek se je 51-letni Ivan Slama vrgel z okna svojega stanovanja v IV. nadstropju hiše v ul. Sohiaparelli 54. Pri padcu si je nesrečni človek, ki je bolehal na živcih, prebij lobanjo in je pri prevozu v bolnico umrl. *** V bližini miramarskega križišča so v četrtek izvlekli iz morja utopljenko, ki so jo pozneje identificirali za 77-letno Natalijo Zanne iz Torina. **.* Na križišču'glavne nabre-žinske ceste in poti, ki vodi v kamnolom, sta v četrtek trčila kolesarja, od katerih je eden, 58-letni Lodovico Sardo stanujoč v N a'brež imi-pos t a j a št. 31, obležal hudo ranjen na cesti. Odpeljan je bil z rešilnimi avtom v bolnico, kjer so poleg drugih poškodb ugotovili tudi prebitje lobanje; njegovo stanje je resno. *** Pri delu se je v petek resno ponesrečil 19-letni Giancarlo Mai-nardis, iz ul. Donatello 3; v garaži «Sport», kjer je popravljal nek avtomobil, je namreč zdrsnil na madežu olja, in si pri padcu zlomil desno stegnenico Zdraviti se bo moral 50 dn i. *** Iz obupa zaradi skrajne be- de in nedavne smrti žene, se v ponedeljek obesil v svojem » »r -r :» novanju v ul. Cavazzeni 9 ture, ' poselni delavec Anton Simo1*11 »»a pomoč je na žalost prišla P' , pozno. k *** V ponedeljek se je PQtl , it s reč il med igro 14-letni Teo0" | Maver iz Lonjerja 132. Na S* ; metaloškem oddelku tržaške-6^ raice, kamor je bil prepeljan — , ’Cj ugotovili zlom treh zoh z verje' kostno poškodbo. Do nesreče l { prišlo med igranjem golfa na kem f ravniku v bližini Bazovi^1 ikijier ga je priijatelj nehote ril z igralno palico. ,6 *** Na cesti, ki pelje do grlj% ) ske obale til prišlo v ponedeUf ‘Sl popoldne kmalu do težke proihr, 'o ne nesreče. Pri avtobusu pO<^ tja «Seat», ki je okrog 18. %. j. vozil po strmi cesti, se je n re. I' doma zlomila os. Vozilo je z^L1^ s ceste ter trčilo v drevo, KJ se je tudi ustavilo. V avtotre,, » je bila, razen vozača in sprev°“ t nika, samo ena potnica, , Ut *** V sredo zjutraj je |A, samomor 58-letni Jernej Stre' (.j stanujoč na Strada del Friuli re lie ivo je pnser ao onznjega ' j . njaka si je z vrvjo privezal o*f , rj vratu težak železen tolkač skočil v 40 m globok vodni^ Padec sta slišala njegov Anton in nečak Vladimir, ki ga čez nekaj minut tudi povre,, iz vodnjaka. Toda bilo je že v pozno. Do samomora ga je Pj( vedla živčna bolezen, ki se j« . poslabšala, ko se je pred 2 F ma težko ponesrečil na delu- V dneh od 17. do 23. sepFjj ira se je v tržaški občini r0‘ , 51 otrok, umrlo je 46 oseb, ™ rok je bilo 84. ------- Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagl’ Založništvo «DELA» |» riška tip. RIVA, TorrebianO DovolleBj« AJB TRGOVINA Z ljudskimi cenami TRST - ul. Giulia 14 Prodaja in popravila: radijskih sprejemnikov - šivalnih strojev zajamčenih znamk - štedilnikov - kuhalnikov - vseh potrebščin za gospodinjstvo. Najugodnejši plačilni pogoji ZAHVALA Družine Ursini-Uršič izrekajo toplo zahvalo vodilnin1 organom, vsem organizacijam ter poedinim članom pa1"' lije, sindikatov in drugih množičnih gibanj, kakor tud1 vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam na .-azne^ načine vsi pa z enako, takojšnjo, ganljivo 111 ljubečo skrbnostjo — stali ob strani ter pomagali zil časten pokop našega dragega, ljubljenega, nepozabnega sina, mož8' brata in tovariša AV RE LIJA Posebna zahvala tov. Vidaliju, Marini, Selešu in dr11' gim, ki so se trudili, da nam olajšajo neizmerno bol. Trst, dne 24. septembra 1953. žalujoče družine URSINI-URSIC V % h ZAHVALA Ob bridki in neprecenljivi izgubi ljubljenega mož8 in očeta FRANCA se tem potom najtopleje zahvaljujem Komunistični Pal’_' tiji STO, vsem množičnim organizacijam, njihovim vod1' teljem in članom za ganljivo sočustvovanje in tovariš^0 pomoč. Posebno pa se zahvaljujem tovarišu Vidaliju 'fj Marini in vsem, ki so mi ob teh težkih trenutkih sta ob strani. Trst, dne 24. septembra 1953. žalujoča žena IVANKA ČERNIGOJ vd. BOLČINA, tudi v imenu nedoraslih otrok in ostalih sorodnikov TRGOVINA S ČEVLJI TREVISANI v Ul. VASARI št. 1° ČEVLJI za moške, ženske in otroke Ul. VASARI št. 10, tel. 96-661 TUDI MA OBROK^ >6i, ?nt fsi I 0. 'm l4, itio s! k; h S