KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE V 2020? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 UREDNIKI: Suzana Pustivšek, Matej Vinko, Tatjana Kofol-Bric, Aleš Korošec, Rade Pribaković Brinovec, Mitja Vrdelja, Ajda Jelenc, Manica Remec JEZIKOVNI PREGLED: Ana Peklenik OBLIKOVANJE: Nina Radovič ZALOŽNIK: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana KRAJ IN LETO IZDAJE: Ljubljana, 2023 Elektronska izdaja Publikacija je dostopna na spletni strani www.nijz.si. Zaščita dokumenta ©2020 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 147209987 ISBN 978-961-6945-91-2 (PDF) Kazalo Raziskovanje vedenjskega sloga 6 Beseda urednikov 8 Povzetek 9 Z zdravjem povezan vedenjski slog 12 Prehranjevanje 14 Čezmerna hranjenost in debelost 20 Telesna dejavnost 24 Pitje alkoholnih pijač 28 Tobačni in povezani izdelki 32 Stres – doživljanje in obvladovanje 36 Zaupanje v cepljenje 40 Skrb za ustno zdravje 44 Lokalno okolje 48 Spanje 54 Uporaba čelade pri kolesarjenju 58 Kopičenje nezdravih vedenjskih vzorcev 62 Spreminjanje z zdravjem povezanega vedenjskega sloga 66 Samoocena zdravja 70 Metodologija 74 Priloge 78 Preglednica 1: Merila za opredelitev splošnega nezdravega načina prehranjevanja 78 Preglednica 2: Rezultati raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020 79 Seznam avtorjev 101 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 RAZISKOVANJE VEDENJSKEGA SLOGA 6 Raziskovanje vedenjskega sloga – 20. obletnica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije Pred 20 leti, natančneje v začetku leta 2001, je Slovenija sprejela pogumno odločitev – da se bo pridružila državam, ki bodo izvedle obsežno pregledno presečno raziskavo o vedenjskem slogu svojih odraslih prebivalcev na enoten način, ki ga je pripravil Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije kot del mednarodne pobude Cou-ntrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor. Pogumno zato, ker jo je bilo z načrtovanjem skupaj potrebno izpeljati v slabe pol leta. A, zagnani skupini, sestavljeni iz strokovnjakov z vse Slovenije, je podvig uspel, uspelo pa je še več – Slovenija tokrat objavlja rezultate že šeste tovrstne raziskave. Takra-tno Ministrstvo za zdravje je razumelo, da potrebuje za učinkovito obvladovanje za zdravje tveganih vedenj kvalitetne podatke, skupina, ki je takrat v življenje spravila to veliko nacionalno raziskavo, pa je razumela, da je potrebno zbrane podatke analizi-rati in rezultate teh analiz pripraviti za različne ciljne skupine, od laičnega prebivalstva do strokovnjakov s področja javnega zdravja. Za prve je bila pripravljena enostavna publikacija, za slednje pa je skupina izdelala relativno natančne opise profilov populacijskih skupin, primernih za javnozdravstveno ukrepanje za zmanjševanje bremena tveganih vedenj v populaciji. Poleg tega je pripravila tudi obsežen nabor člankov za znanstveno javnost. Danes je raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog raziskava z najdaljšo tradicijo na področju spremljanja z zdravjem povezanih vedenj v odrasli populaciji v Sloveniji. Z nadaljevanjem raziskav in s tem vzpostavitvijo niza praktično identičnih raziskav, je Slovenija pridobila še vsaj grob vpogled v dinamiko proučevanih pojavov v času in vsaj do neke mere s tem tudi vpogled v oceno uspešnosti obvladovanja za zdravje tveganih vedenj v odrasli populaciji v naši državi. Publikacije, ki so prikazale dinamiko v času so tako prispevale novo razsežnost te raziskave. Publikacije, ki nastajajo po vsaki novi raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog, so izjemnega pomena. Pomembno je, da skupina, ki v sedanjem času vodi raziskavo, daje velik poudarek razumljivosti in zanimivosti rezultatov raziskave najširšemu krogu javnosti, da bi se na ta način pomagalo spodbuditi zavedanje o dejavnikih tveganja za zdravje in nato spremembo v vedenju. Premik zasnove publikacije v smislu večje razumljivosti splošni javnosti je tako pomemben korak v približevanju stroke javnega zdravja splošni javnosti. Vendar pa po drugi strani pri tem ne smemo pozabiti, da ljudje sami od sebe ne bodo začeli spreminjati svojih za zdravje pogosto zelo škodljivih navad in da jim mora stroka javnega zdravja pri tem pomagati. Temelj zato pa so tudi poglobljene analize, ki jih danes zna izvesti že marsikateri mladi strokovnjak s področ- ja javnega zdravja in le želimo si lahko, da bi vsakokratna raziskava poleg osnovne predstavitve rezultatov prispevala še kakšno poglobljeno študijo. Na koncu lahko zaključim, da za javno zdravje v Sloveniji raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog izjemno veliko pomeni in želimo si le lahko, da bi se še nadaljevala. red. prof. dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr. med. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 BESEDA UREDNIKOV 8 Beseda urednikov Publikacija Kako skrbimo za zdravje v 2020 prikazuje rezultate anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Na enak način kot v prejšnji, tudi v tej publikaciji izpostavljamo ključne ugotovitve o razširjenosti vedenj, ki vplivajo na zdravje. Na ta način ponujamo vpogled v razvoj in spremembe v zdravju ter z zdravjem povezanim vedenjem odraslih prebivalcev Slovenije, ki ga omogoča raziskava z dolgoletno tradicijo izvajanja. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 (CINDI), ki jo v Sloveniji izvajajo zadnjih 20 let, se od preteklih izvedb razlikuje v dveh pomembnih vidikih. Prvič je bila v raziskavo vključena populacija mladih odraslih v starosti 18–24 let, kar je povečalo starostni razpon proučevane populacije na 18–74 let. Hkrati pa je bila raziskava izvedena ob zaključku prvega vala epidemije covida-19, kar morda vpliva na nekatera odstopanja v prikazanih trendih v primerjavi s preteklimi leti. Poleg stan-dardnega vprašalnika, z manjšimi spremembami, so udeleženci raziskave izpolnjevali tudi dodaten vprašalnik »Novi koronavirus, zdravje in življenjski slog«. Pričujoča publikacija podatkov o doživljanju prvega vala epidemije covida-19 sicer ne obravnava - ti so objavljeni v publikaciji »Prvi val epidemije covida-19 skozi prizmo zdravstvene statistike«. Nadejamo se, da so predstavljeni podatki zanimivi in uporabni za najširši krog javnosti. Naj publikacija prispeva k povečanju zavedanja o dejavnikih tveganja za zdravje in spodbudi spremembe. Takšne, ki bodo na nivoju posameznika krepile zdrav življenjski slog in na nivoju družbe omogočale zdrave izbire. Za vse! Publikacije, ki so nastale na podlagi podatkov iz preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije: • Lijana Zaletel-Kragelj in sod. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, 2004. • Janet Klara Djomba in sod. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije 2004 – z zdravjem povezan vedenjski slog, 2010. • Cirila Hlastan Ribič in sod. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 – z zdravjem povezan vedenjski slog, 2010. • Jožica Maučec Zakotnik in sod. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008, 2012. • Sonja Tomšič in sod. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja – desetletje CINDI raziskav v Sloveniji, 2014. • Matej Vinko in sod. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016, 2018. Kako skrbimo za zdravje? 9 POVZETEK Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PREHRANJEVANJE Vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in prebivalci v nižjem družbenem sloju. ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST V Sloveniji ima v starosti od 18 do 74 let kar 37,5 % odraslih čezmerno telesno maso, 18,4 % pa se jih sooča z debelostjo. Kaže se tudi zaskrbljujoč trend porasta debelosti, ki se je pri ženskah v zadnjih dvajsetih letih povečala za 1,8, pri moških pa za 4,5 odstotnih točk. TELESNA DEJAVNOST Osnovna priporočila o minimalni količini celokupne telesne dejavnosti dosega 81 % odraslih (18 – 64 let) in 75 % starejših (65 – 74 let) prebivalcev Slovenije. Dodatna priporočila, ki opredeljujejo tudi izvajanje vaj za krepitev mišic in izvajanje vaj za izboljšanje ravnotežja pri starejših, pa dosega 10,2 % prebivalcev v starostni skupini 65 do 74 let. PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ Več kot polovica odraslih prebivalcev alkohol pije tvegano ali škodljivo najmanj enkrat v letu, njihov delež je v letu 2020 še višji kot v letu 2008. TOBAČNI IN POVEZANI IZDELKI Delež kadilcev v Sloveniji se je znižal v primerjavi z letom 2016, še vedno pa kadi vsak peti odrasli prebivalec. V Sloveniji so na voljo dokazano uspešne metode pomoči pri opuščanju kajenja in večina kadilk/cev si želi prenehati. STRES – DOŽIVLJANJE IN OBVLADOVANJE Približno šestina prebivalcev Slovenije je zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživljala stres in imela hkrati težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjem desetletju se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi osamljenosti in slabih odnosov s sodelavci. ZAUPANJE V CEPLJENJE 65 % odraslih prebivalcev Slovenije zaupa cepljenju. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 POVZETEK 10 SKRB ZA USTNO ZDRAVJE Vsaj dvakrat dnevno si zobe umiva dobri dve tretjini prebivalcev Slovenije, delež je višji med ženskami in med bolj izobraženimi. LOKALNO OKOLJE Odrasli prebivalci Slovenije se v svojem lokalnem okolju počutijo varne, varno se sprehajajo in kolesarijo, imajo dostop do rekreacijskih površin, več težav pa imajo s hrupom, javnim prevozom in možnostjo sodelovanja pri spreminjanju stvari na bolje. SPANJE Odrasli Slovenci premalo spimo! Po priporočilih za odrasle (7 – 9 ur na noč) dovolj dolgo spi le dobra tretjina Slovencev med 18. in 74. letom starosti. UPORABA ČELADE PRI KOLESARJENJU Med kolesarjenjem na delo in po opravkih vedno uporablja čelado 19,7 % odraslih prebivalcev Slovenije, med rekreativnim in športnim kolesarjenjem pa 30,8 %. KOPIČENJE NEZDRAVIH VEDENJSKIH VZORCEV Nezdravi vedenjski vzorci se najbolj kopičijo pri mladih odraslih. S starostjo delež prebivalcev pri katerih se kopičijo nezdravim vedenjski vzorci upada, narašča pa delež prebivalcev brez nezdravih vedenjskih vzorcev. SPREMINJANJE Z ZDRAVJEM POVEZANEGA VEDENJSKEGA SLOGA V preteklem letu je tretjina čezmernih pivcev zmanjšala količino ali prenehala s pitjem alkoholnih pijač, tretjina odraslih, ki se prehranjujejo nezdravo, je spremenila svoje prehranjevalne navade na bolje, kaditi pa je prenehal vsak deseti kadilec. SAMOOCENA ZDRAVJA Svoje zdravstveno stanje je kot dobro ocenilo 70,5 % odraslih prebivalcev Slovenije, delež tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo, pa se je od leta 2008 zmanjšal za polovico. METODOLOGIJA V letu 2020 smo opazovano populacijo raziskave razširili in vanjo vključili tudi prebivalce Slovenije stare od 18 do 24 let. Z zdravjem povezan povezan vedenjski slog Prehranjevanje Avtorji: Matej Gregorič, Rok Poličnik, Vida Fajdiga Turk Vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega najpogosteje moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in prebivalci v nižjem družbenem sloju. Nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in količina zdraju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja, so ključni dejavniki tveganja pri razvoju kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja, nekatere vrste raka, debelost). Te je možno uspešno spreminjati in obvladovati, s tem pa pomembno zmanjšati delež prezgodnje umr-ljivosti in slabše kakovosti življenja (1–7). Po več kot desetletju načrtnega dela se kažejo posamezni trendi bolj zdravega načina prehranjevanja. Še vedno pa določeni vzorci prehranjevanja, na katere imajo čedalje večji vpliv prehranska industrija in mediji, z izpostavljenostjo sestavinam živil, ki bi jih bilo treba omeje-vati (npr. sladkor, sol, manj kakovostne maščobe), škodijo našemu zdravju (8). Nezdravo prehranjevanje Pomembne razlike v nezdravem prehranje- vanju pa se kažejo tudi med statističnimi re- Pogostost splošnega nezdravega prehra- gijami. njevanja v populaciji odraslih ocenjujemo na 55,6 %. Pri opredeljevanju modela splo- Pogostost splošnega nezdravega šnega nezdravega prehranjevanja4 je v prehranjevanja analizi podatkov upoštevanih trinajst meril, prikazanih v preglednici 1. 56,4 % 61,9 % 59 % Delež odraslih, ki se glede na merila prehra- 54,5 % 60,1 % njujejo pretežno nezdravo (1–8), je najvišji med moškimi, pri mlajših starostnih skupinah, 51,5 % 55,9 % v nižjem samoocenjenem družbenem sloju 53,2 % 58,1 % ter med poklicno izobraženimi. 58,5 % 55,3 % prebivalci 18–74 let, 2020 % oseb, ki se prehranjujejo pretežno nezdravo 47,3 % Slovenija: 55,6 % 0 20 40 60 80 skupaj 55,6 Vir: CINDI 2020, 18−74 let moški Spol 65,4 ženski 45,2 Zajtrkovanje 18-24 let 70,2 25-39 let Malo manj kot dve tretjini odraslih prebival- Starostne 62,8 40-54 let skupine 58,3 cev (61,8 %) vsak dan zajtrkuje, medtem ko 55-64 let 47,3 jih 9,3 % nikoli ne zajtrkuje. 65-74 let 36,8 osnovna in manj 58,4 Vsak dan zajtrkuje več žensk kot moških, naj- poklicna Izobrazba 60,1 več v najstarejši starostni skupini od 65 do 74 srednja 57,2 let. Prav tako je dnevno zajtrkovanje najpo- višja in več 52 gostejše med osnovnošolsko izobraženimi ali nižji 57,7 Samoocenjeni manj (70,2 %) in najmanj pogosto med sre- srednji družbeni sloj 56,5 dnješolsko izobraženimi (57,9 %). višji srednji in zgornji 51 Vir: CINDI 2020, 18−74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PREHRANJEVANJE 16 Vsak dan jem zajtrk (%) Uživanje sladkih pijač 100 % 80 % 82,5 86,7 Sladke pijače1 uživa vsaj 1-krat tedensko 27,9 % odraslih, kar je okoli 417.000 prebival- 60 % 58,2 49,2 cev2. 40 % 20 % Uživanje sladkih pijač 1-krat tedensko ali 0 % pogosteje je bolj razširjeno med moškimi 18-24 let 65-74 let (36,3 %) kot ženskami (19,1 %) in pri najmlajši Moški Ženske starostni skupini 18−24 let (41,4 %) v primer- Vir: CINDI 2020, 18−74 let javi z najstarejšo starostno skupino 65−74 let, kjer je ta delež najnižji (17,2 %). Uživanje zelenjave Glede na stopnjo izobrazbe je ta navada Surovo (svežo) zelenjavo vsaj enkrat dnevno najpogostejša med poklicno izobraženimi in uživa 41,2 % odraslih. najredkejša med višješolsko izobraženimi in več. Tako kot zajtrk tudi svežo zelenjavo vsako- dnevno pogosteje uživajo ženske in starejši. Uživanje sladkih pijač Vsakodnevno uživanje sveže zelenjave je enkrat tedensko ali pogosteje (%) najbolj razširjeno med višješolsko izobraže- 100 % nimi in več (44,0 %) v primerjavi s poklicno 80 % izobraženimi, kjer je ta delež najnižji (37,4 %). Prav tako je ta delež najvišji v goriški regiji 60 % (54,3 %) v primerjavi z najnižjim v koroški re- 40 % 32,3 35,8 29,7 giji (31,5 %). 20 % 22,0 Vsak dan uživam (svežo) zelenjavo (%) 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več 100 % Vir: CINDI 2020, 18−74 let 80 % 60 % 57,1 Uporaba maščob 46,0 40 % 35,4 24,2 Med maščobami3 za pripravo hrane največ 20 % odraslih dnevno uporablja oljčno olje (37,4 0 % %) in druga rastlinska olja (36,1 %), najmanj 18-24 let 65-74 let pa margarino (2,9 %) ter kokosovo in palmi- Moški Ženske no maščobo (1,6 %). Vir: CINDI 2020, 18−74 let Dnevna uporaba svinjske masti za pripravo Uživanje rib hrane je najbolj razširjena med osnovnošol- sko izobraženimi in manj (12,2 %) in najmanj Slaba tretjina odraslih prebivalcev Slovenije med višješolsko izobraženimi in več (2,6 %). (30,2 %) uživa ribe vsaj 1-krat tedensko, med- tem ko jih 8,1 % ne uživa nikoli. Dnevna uporaba oljčnega olja za pripravo hrane je najbolj razširjena pri najstarejši staro- Uživanje rib 1-krat tedensko ali pogosteje stni skupini 65–74 let (44,2 %) v nasprotju z naj- je bolj razširjeno med moškimi (32,1 %) kot mlajšo starostno skupino 18–24 let (29,1 %). med ženskami (28,3 %) in najbolj v obalno- -kraški statistični regiji (45,4 %) v primerja- Oljčno olje se najpogosteje dnevno uporab- vi z jugovzhodno Slovenijo, kjer je ta delež lja v obalno-kraški regiji in najmanj pogosto v najnižji (23,9 %). Prav tako jih vsaj 1-krat te- pomurski regiji, medtem ko se svinjska mast densko največ uživajo višješolsko izobraženi najpogosteje dnevno uporablja v posavski in več (32,3 %) v primerjavi z osnovnošolsko regiji in najmanj pogosto v obalno-kraški re- izobraženimi in manj, kjer je ta delež najnižji giji. (23,6 %). Kako skrbimo za zdravje? 17 PREHRANJEVANJE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Dnevna uporaba maščob v gospodinjstvu (%) Spreminjanje prehranjevalnih navad 0 20 40 60 80 skozi čas Obalno-kraška V obdobju od 2001 do 2020 se je stalno višal Goriška delež odraslih, ki vsakodnevno zajtrkujejo, in Primorsko- stalno nižal delež odraslih, ki 1-krat tedensko notranjska ali pogosteje uživajo sladke pijače. Do leta Gorenjska 2008 se je delež odraslih, ki dosolijo hrano (s Osrednje- slovenska predhodnim poskušanjem ali brez) manjšal, Jugovzhodna po tem letu se je dvignil in v letu 2020 ponov- Slovenija no padel. Do leta 2012 se je tudi nižal delež Posavska odraslih prebivalcev, ki vsakodnevno uživa- Zasavska jo svežo zelenjavo, medtem ko se je ta delež v letu 2016 prvič zvišal in v letu 2020 ponovno Savinjska padel. Koroška Trendi spreminjanja prehranjevalnih navad (%) Podravska 70 % Pomurska 60 % Maslo Druga rastlinska olja Svinjska mast Oljčno olje Vir: CINDI 2020, 18−74 let 50 % Dosoljevanje hrane 40 % 30 % Malo manj kot polovica odraslih (46,2 %) že pripravljeno hrano pri mizi najprej poskusi in 20 % 2001 2004 2008 2012 2016 2020 po potrebi dosoli, medtem ko jo brez pred- Vsak dan jem zajtrk hodnega poskušanja vedno dosoli 1,6 %. Vsak dan jem (surovo) zelenjavo Dosoljujem hrano (s predhodnim pokušanjem ali brez) Dosoljevanje (s predhodnim poskušanjem ali Uživam sladke pijače 1–3-krat na teden ali pogosteje brez) je bolj razširjeno med moškimi (52,3 %) kot ženskami (43,0 %) in najbolj v podravski Vir: CINDI 2001–2020, 25–64 let regiji (53,7 %) v primerjavi z obalno-kraško re- gijo, kjer je ta delež najnižji (40,2 %). Prav tako je dosoljevanje najpogostejše pri najmlajši starostni skupini 18–24 let (56,0 %) v primerjavi z najstarejšo starostno skupino, kjer ta delež najnižji (4,0 %). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PREHRANJEVANJE 18 Opombe za bralca 1 Med sladke pijače so v vprašalniku uvrščene aromatizirane gazirane in negazirane brezalkoholne pi-jače, kot so kole, ledeni čaji, sadni napitki, vode z okusom ipd. 2 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let, v juniju 2020 (vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije). 3 Prehranske maščobe ločimo glede na izvor in njihove lastnosti. Priporoča se zmerna uporaba maščob; živalske maščobe (npr. svinjska mast, smetana, loj) je priporočljivo v večji meri zamenjati s kakovostnimi rastlinskimi olji (npr. repičnim, sojinim, sončničnim, oljčnim oljem) ter mehkimi margarinami za mazanje (6). 4 Glede na obseg doseganja kriterijev za opredelitev nezdravega prehranjevanja smo prebivalce Slovenije razvrstili na lestvico od 0 do 100, pri čemer nižja ocena pomeni, da se oseba v splošnem prehranjuje bolj nezdravo. Če je ocena spadala v spodnje tri petine možnih ocen (≤60), smo predpostavljali, da se oseba prehranjuje pretežno nezdravo. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Podatki, prikazani v trendih, opisujejo navade prebivalcev v starosti 25 do 64 let in se lahko razlikujejo od drugih podatkov, prikazanih v poglavju, ki opisujejo navade odraslih prebivalcev v starosti od 18 do 74 let. Dodatno branje • Nutris in NIJZ. Prehrana.si – Nacionalni portal o hrani in prehrani. Dostopno na: https://www.prehrana.si/ • NIJZ. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije. 2019. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/razlic https://www.nijz.si/sites/ww - ni_vidiki_prehranjevanja_prebivalcev_slovenije.pdf • NIJZ. Skupaj za zdravje. Dostopno na: https://www.skupajzazdravje.si/ • NIJZ. Prehrana na delovnem mestu. 2017. Dostopno na: https://www.nijz. si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prehrana_na_delovnem_ mestu_splet.pdf • MZ, Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015– 2025. Dostopno na: https://www.dobertekslovenija.si/ Literatura 1. Gregorič M, Blaznik U, Fajdiga Turk V, et al. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije v starosti od 3 mesecev do 74 let. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2019. 2. Koch V, Gabrijelčič Blenkuš M, Gregorič M, Kostanjevec S. Risk factors as a result of unhealthy nutrition in the adult population in Slovenia with regard to sociodemographic variables. Zdrav Var, 53, 2; 2014. 3. Mahan LK, Raymond JL. Krause‘s Food & the Nutrition Care Process. 14th ed. Missouri: Elsevier; 2016. 4. World Health Organization Guideline: Sugars intake for adults and children. Geneva: WHO; 2015. 5. World Health Organization. Diet, nutrition and the prevention of chronic diseases. Report of joint WHO/ FAO Expert Consultation. WHO Technical Report Series, No. 916. Geneva, Switzerland: WHO; 2003. 6. World Health Organization. Fats and fatty acids in human nutrition: report of an expert consultation. FAO Food and Nutrition Paper 91. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations; 2010. 7. World Health Organization. Global action plan for the prevention and control of NCDs 2013-2020. Geneva: WHO; 2013. 8. World Health Organization. Guideline: Sodium intake for adults and children. Geneva: WHO; 2012. Čezmerna hranjenost in debelost Avtorji: Rok Poličnik, Matej Gregorič in Andrea Backović Juričan V Sloveniji ima v starosti od 18 do 74 let kar 37,5 % odraslih čezmerno telesno maso, 18,4 % pa se jih sooča z debelostjo. Kaže se tudi zaskrbljujoč trend porasta debelosti, ki se je pri ženskah v zadnjih dvajsetih letih povečala za 1,8, pri moških pa za 4,5 odstotnih točk. Debelost je večvzročna kronična vnetna presnovna bolezen, ki se kaže v čez-mernem kopičenju maščobnega tkiva v telesu (1, 2). K njenemu razvoju prispevajo različni dejavniki. Na ravni posameznika je debelost biološki dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje drugih kroničnih obolenj (sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, rak, kostno-mišična obolenja ipd.). Debelost vpliva tudi na slabšo kakovost življenja, na ravni države pa predstavlja breme za zdravstveni sistem, gospodarstvo ter druge segmente so-dobne družbe. Na ravni prebivalstva debelost opredeljujemo z grobim kazalni-kom razmerja med telesno maso in višino1 tj. indeksom telesne mase (ITM)2, ki pa ne omogoča prepoznavanja nizke mišične mase, zamaščenosti, edemov in zaznavanja morebitnih komplikacij zaradi pridruženih obolenj oziroma priso-tnosti sarkopenične debelosti3 (3–5)defined as the proportions and distribution of lean and fat tissues in the human body, is an emergent theme in clinical oncology. Severe muscle depletion (sarcopenia. Za natančno določitev tipa debelosti je potrebna individualna obravnava, ki vključuje dodatne preiskave (npr. bioimpedančno meritev). Glede na to, da gre za kronično stanje, je treba posamezniku s tem problemom zagotoviti celostno obravnavo v zdravstvenem sistemu, ki mora biti izvedena pod strokovnim spremljanjem usposobljenega multidisciplinarnega tima strokovnjakov ter v sodelovanju z osebnim zdravni-kom (1, 6–7). Izjemno pomembna je tudi preventivna dejavnost med splošno javnostjo, ki se izvaja v centrih za krepitev zdravja/zdravstvenovzgojnih centrih. Debelost v Sloveniji skozi čas in Trend debelosti v Sloveniji od 2001 do 2020 danes (ITM>30 kg/m2) 40 % Primerjalni podatki raziskave CINDI v času od leta 2001 do 2020 v starostnem obdobju 30 % od 25–64 let kažejo, da se trend naraščanja čezmerne telesne mase in debelosti med 20 % odraslimi v Sloveniji še vedno ne umirja. De- lež žensk z debelostjo se je v dvajsetletnem 10 % obdobju povečal za 1,8, delež moških pa kar za 4,5 odstotnih točk. 0 % 2001 2004 2008 2012 2016 2020 Moški Ženske Vir: CINDI 2001-2020, 25–64 let. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST 22 Skoraj polovica moških se sooča s čezmer- 100 % no telesno maso, petina pa jih je že debelih. 80 % Ugotovljeno je bilo, da je povprečna vred- 60 % nost ITM (27,6 kg/m2) višja pri odraslih prebi- 46 40 % valcih Slovenije z nižje samoocenjenim druž- 28 20 benim slojem v primerjavi s tistimi iz zgornjega 20 % 17 sloja (25,4 kg/m2). Podobno ugotavljamo, 0 % Čezmerna hranjenost Debelost da je indeks telesne mase višji pri odraslih, ki ITM = 25–30 ITM > 30 so svoje splošno zdravstveno stanje ocenili srednje (ITM 27,9 kg/m2) in slabo (ITM 28,0 kg/ Moški Ženske m2) kot pri ljudeh z zelo dobro (ITM 24,4 kg/ Vir: CINDI 2020, 18–74 let. m2) samoocenjenim zdravstvenim stanjem. Starost, čezmerna telesna masa in debelost Stanje hranjenosti glede na starost (leta) Z naraščanjem starosti se delež odraslih pre- 60 % bivalcev z normalno telesno maso zmanjšu- je, začenja pa naraščati delež tistih s čez- 50 % merno telesno maso in debelostjo. Največ prebivalcev s prisotno čezmerno telesno 40 % maso je opaženih v starostni kategoriji med 55 in 59 let ter 60 in 64 let, največ debelih pa 30 % je v starosti med 65 in 69 let. To so hkrati tudi 20 % skupine ljudi, pri katerih obstaja največje tveganje upada funkcionalne mišične mase 10 % na eni ter naraščanje maščobnega tkiva na drugi strani (pojav sarkopenične debelosti3). 0 % Zato je še pomembneje, da se pripadniki 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 omenjenih skupin ne odločajo za modne diete in shujševalne programe vprašljivega ITM (kg/m2): do 25 26-30 30-35 35+ izvora. S tem namreč tvegajo nepopravljivo izgubo mišične mase. Vir: CINDI 2020, 18–74 let. Vpliv izobrazbe na stanje hranjenosti bo, na drugi strani pa zaznavamo največ odraslih s čezmerno telesno maso in debe-Izobrazba je pomembno povezana s sta- lostjo (ITM > 30 kg/m2) v skupinah s srednjo, njem hranjenosti. V kategoriji ljudi z normal- poklicno in osnovno šolo in manj. no telesno maso izstopajo tisti z višjo izobraz- Stanje hranjenosti glede na izobrazbo 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % OŠ in manj poklicna srednja višja in več ITM (kg/m2): do 24,9 25-29,9 30-34,9 35+ Vir: CINDI 2020, 18–74 let. Kako skrbimo za zdravje? ČEZMERNA HRANJENOST IN DEBELOST Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 23 Debelost po statističnih regijah Delež debelih (ITM>30) Debelost (ITM > 30 kg/m2) je najbolj razširje- 23,8 % na med odraslimi v vzhodnem delu Sloveni- 15,9 % 21,9 % je, kjer po deležu najbolj izstopajo pomurska (23,8 %), posavska (23,7 %), jugovzhodna 16,2 % 17,2 % Slovenija (23,3 %) in zasavska (22,9 %) stati- 15,5 % 22,9 % stična regija. Najnižja je v primorsko-notranj- 15,1 % 23,7 % ski statistični regiji (13,6 %). 13,6 % 23,3 % prebivalci 18–74 let, 2020 19,8 % Slovenija: 18,4 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let. Opombe za bralca 1 O podatkih o telesni višini in masi so poročali anketiranci sami. 2 ITM je enota za merjenje stanja hranjenosti odraslih in predstavlja razmerje med telesno maso in telesno višino, ki se ga izrazi v kg/m2. Klasifikacija ITM: <18,5 podhranjenost; 18,5–24,9 normalna hranjenost; 25,0– 25,9 čezmerna telesna masa, 30,0–34,9 debelost I. stopnje; 35,0–39,9 debelost II. stopnje; in ≥40 debelost III. stopnje (2). 3 Sarkopenija je stanje nizke mišične moči, nizke mišične mase in/ali kakovosti mišic ter nizke telesne zmogljivosti (funkcije) (7). Do pojava sarkopenične debelosti prihaja zaradi kompleksnih fizioloških sprememb v telesu, ki so še posebej značilne za starejše (3). Pomembni dejavniki, ki vplivajo na razvoj sarkopenične debelosti, so prekomeren energijski vnos, telesna nedejavnost, vnetna stanja nizke stopnje, neobčutljivosti na inzulin ter hormonsko neravnovesje v telesu (3). Človek z diagnozo sarkopenična debelost potrebuje klinično obravnavo (7). Literatura 1. Yumuk V, Tsigos C, Fried M, Schindler K, Busetto L, Micic D, et al. European Guidelines for Obesity Man-agement in Adults. Obes Facts. 2015;8(6):402–24. 2. World Health Organization. Obesity [Internet]. [cited 2020 May 19]. Dostopno na: https://www.who.int/ topics/obesity/en/ 3. Stenholm S, Harris TB, Rantanen T, Visser M, Kritchevsky SB, Ferrucci L. Sarcopenic obesity: definition, cause and consequences: Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2008 Nov;11(6):693–700. 4. Baracos VE, Arribas L. Sarcopenic obesity: hidden muscle wasting and its impact for survival and com-plications of cancer therapy. Ann Oncol. 2018 Mar 1;29(suppl_2):ii1–9. 5. Cruz-Jentoft AJ, Baeyens JP, Bauer JM, Boirie Y, Cederholm T, Landi F, et al. Sarcopenia: European consensus on definition and diagnosis: Report of the European Working Group on Sarcopenia in Older PeopleA. J. Cruz-Gentoft et al. Age Ageing. 2010 Apr;39(4):412–23. 6. Subotka L. Klinična prehrana 1. 1st ed. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično prehrano, Ministrstvo za zdravje; 2018. 211 p. 7. Rotovnik Kozjek N, editor. Praktikum klinične prehrane (osnove). Ljubljana: Slovensko združenje za klinič- no prehrano, Ministrstvo za zdravje; 2020. Telesna dejavnost Avtorici: Manica Remec, Suzana Pustivšek Osnovna priporočila o minimalni količini celokupne telesne dejavnosti dosega 81 % odraslih (18–64 let) in 75 % starejših (65–74 let) prebivalcev Slovenije. Dodatna priporočila, ki opredeljujejo tudi izvajanje vaj za krepitev mišic in izvajanje vaj za izboljšanje ravnotežja pri starejših, pa dosega 10,2 % prebivalcev v starostni skupini 65–74 let. Redna telesna dejavnost s svojimi številnimi pozitivnimi učinki na telesno, du- ševno in socialno dimenzijo zdravja predstavlja enega od temeljev zdravega življenjskega sloga. Prilagojena mora biti splošnemu počutju, zmogljivosti in in-teresom vsakega posameznika, hkrati pa mora biti njeno udejanjanje varno, uravnoteženo in učinkovito. Za ohranjanje, izboljšanje in znatne koristi za zdravje je zelo pomembno izkoristiti vsako priložnost za gibanje, hkrati pa tudi skraj- šati čas neaktivnosti in sedenja oz. slednjega čim pogosteje prekinjati (1–3). Za redno telesno dejavnost in aktiven življenjski slog si je treba prizadevati med vsakdanjimi aktivnostmi in skozi celotno življenjsko obdobje. Telesna dejavnost za ohranjanje Delež zadostno telesno dejavnih zdravja odraslih in starejših prebivalcev 90 % Priporočeno količino telesne dejavnosti za 85 % ohranjanje zdravja1, ki vključuje zmerno in- 80 % tenzivno2 ali visoko intenzivno telesno de- javnost3 ali ustrezno kombinacijo obeh in- 75 % tenzivnosti (celokupna telesna dejavnost4), 70 % dosega 81 % odraslih (18–64 let) in 75 % sta- 65 % rejših (65 do 74 let). Tako pri odraslih kot tudi Skupaj Moški Ženske pri starejših dosegajo moški priporočeno ko- 18-64 let 65-74 let ličino v višjih deležih. Vir: CINDI 2020, 18–74 let Izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin priporočilo dosegajo moški (63,3 %) in ženske vsaj 2-krat tedensko (počepi, sklece, trebušnja- (56,3 %) v starosti 18–24 let, v najmanjšem de- ki, vadba z utežmi, elastikami ipd.) s starostjo ležu pa ženske v starosti 70–74 let (27 %). pri obeh spolih upada. V največjem deležu Delež prebivalcev po starostnih skupinah, ki vsaj 2-krat na teden izvaja vaje za krepitev večjih mišičnih skupin 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 18-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let 50-54 let 55-59 let 60-64 let 65-69 let 70-74 let Moški Ženske Vir: CINDI 2020, 18–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 TELESNA DEJAVNOST 26 S starostjo upada tudi delež prebivalcev, ki Sedenje hkrati dosegajo obe priporočili glede teles- ne dejavnosti za ohranjanje zdravja odraslih Prebivalci Slovenije na običajni delovni dan (zadostna količina in hkrati vsaj 2-krat te-v povprečju presedijo pet ur in pol, med densko izvajanje vaj za krepitev mišic). Od vikendom oz. dopustom pa štiri ure in pol. dobre polovice (54,5 %) v starosti 18–24 let Med delovniki, kjer pri obeh spolih s starostjo vadbo ohrani le četrtina (25 %) v starosti 55– čas sedenja upada, največ časa presedijo 64 let. Pri starejših (65–74 let) obe priporočili ženske v starosti 18 do 24 let (6,9 ure), naj-dosega dobra petina prebivalcev (21,8 %). manj časa pa ženske v starosti 65–74 let (4 ure). Količina sedenja se spreminja tudi gle- Priporočila za telesno dejavnost za ohra- de na stopnjo izobrazbe, vrsto zaposlitve in njanje zdravja starejših (poleg priporočil za vrsto dela. V povprečju na delovni dan naj-odrasle) vključujejo še vsaj 3-krat tedensko več presedijo prebivalci z višjo izobrazbo (6,9 izvajanje vaj za izboljšanje ravnotežja in ure), študenti in dijaki (7,1 ure) ter zaposleni, preprečevanje padcev. Vsa tri priporočila ki opravljajo enostavnejše pisarniško delo (8 hkrati dosega desetina (10,2 %) prebivalcev ur). Ob vikendih pa v povprečju največ se-v starosti 65–74 let. dijo prebivalci s srednješolsko izobrazbo (4,7 ure), študenti in dijaki (6,1 ure) in zaposleni, Hoja ki opravljajo kombinacijo lažjega fizičnega in storitvenega dela (4,6 ure) ter zaposleni Med prebivalci Slovenije je doseganje pri- v dejavnostih, ki niso bile opredeljene (4,7 poročila glede redne hoje po spolu in sta- ure). rosti raznoliko. V najvišjem deležu priporočilo dosegajo ženske v starosti 45–49 let (67,4 %) Povprečno število ur sedenja in moški v starosti 60–64 let (61,1 %). Najnižji glede na izobrazbo deleži pa so prisotni v starosti 70–74 let (pri 8 moških 50,4 %, pri ženskah 49,7 %). Povpreč- 7 na količina časa, ki jo prebivalci namenijo 6 vsakodnevni hoji za različne namene v tra- 5 janju vsaj 10 minut se glede na regijo njiho- 4 vega prebivališča razlikuje (od 63 minut v 3 posavski do 95 minut v gorenjski regiji). 2 1 Zemljevid Slovenije s statističnimi regijami 0 OŠ in manj Poklicna Srednja Višja šola – prikaz povprečnih vrednosti hoje v min šola šola in več na dan za posamezno regijo Med vikendom Na delovni dan 72 Vir: CINDI 2020, 18–74 let 71 73 Transport 95 78 Med oblikami transporta, ki jih prebivalci 71 71 Slovenije uporabljajo za opravljanje poti od 65 63 mesta bivanja do mesta zaposlitve ali druge opravke, pri obeh spolih in v vseh starostih 67 65 hoja neprekinjeno močno prednjačijo pasivne motorizirane 68 vsaj 10 min oblike, še posebej uporaba osebnega av- tomobila ali drugega osebnega motornega Vir: CINDI 2020, 18–74 let prevoznega sredstva. Hojo kot aktivno obli- ko transporta pogosteje uporabljajo ženske ter prebivalci v starosti 18–24 in 65–74 let. Navadno kolo, skiro, rolerje ali rolko pa za prevoz pogosteje uporabljajo moški in prebi- valci v starosti 18–24 let. Kako skrbimo za zdravje? 27 TELESNA DEJAVNOST Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Običajne oblike transporta do mesta zaposlitve ali po opravkih (možnih več odgovorov) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % Peš Navadno kolo, skiro, rolerji, rolka Električno kolo, električni skiro, električna rolka Javno motorno prevozno sredstvo (avtobus, vlak) Osebni avtomobil ali drugo osebno motorno prevozno sredstvo (motor ipd.) Ženske Moški Vir: CINDI 2020, 18–74 let Opombe za bralca 1 Priporočena količina telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja za odrasle (18–65 let) in starejše (65+) je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali vsaj 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali ustrezna kombinacija telesne dejavnosti obeh intenzivnosti. Vsaj 2-krat tedensko je priporočeno izvajanje vaj za krepitev mišic. Pri starejših od 65 let pa je dodatno priporočeno vsaj 3-krat tedensko v redno vadbo vključiti tudi vaje za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev. 2 Zmerno intenzivna telesna dejavnost je telesna dejavnost, pri kateri že občutimo nekaj napora, se ogreje-mo in postanemo nekoliko zadihani, vendar se še lahko pogovarjamo oziroma povemo cel stavek brez za-jemanja sape (npr. hitra hoja, kolesarjenje po ravnem terenu, ples, počasno plavanje, lažje fizično delo idr.). 3 Visoko intenzivna telesna dejavnost je telesna dejavnost, pri kateri smo že precej ogreti, zadihani in se potimo, pogovarjanje pa je že toliko oteženo, da moramo med govorjenjem zajemati sapo (npr. tek, plavanje, kolesarjenje, prenašanje težkih bremen, težje fizično delo idr.). 4 Celokupna telesna dejavnost je količina telesne dejavnosti, izračunana kot seštevek količine zmerno in visoko intenzivne telesne dejavnosti, pri čemer upoštevamo razmerje 2 : 1 (2 minuti zmerno intenzivne telesne dejavnosti sta enakovredni 1 minuti visoko intenzivne telesne dejavnosti). V raziskavi, izvedeni v letu 2020, smo vprašanja s področja telesne dejavnosti spremenili, zato prikaz trendov oz. primerjava s podatki preteklih raziskav nista možna. Dodatno branje • Knjižica: Z gibanjem do zdravja 2020, dostopna na https://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zgdz_knjizica_2020.pdf • Plakat: Z gibanjem do zdravja, dostopen na https://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/plakat_b2_s_tekstom.pdf • Plakat: Napotki za varno in učinkovito vadbo, dostopen na https://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/plakat_b1_zdrava_in_ ucinkovita_vadba.pdf • Knjižica: Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju, dostopna na https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/e_verzija_knjizica_ ckz_0.pdf • Publikacija: Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018, dostopna na https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kako_skrbimo_za_zdravje_splet_3007_koncna.pdf Literatura 1. WHO guidelines on physical activity and sedentary behaviour. Geneva: World Health Organization, 2020. 2. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2015. 3. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2016. Pitje alkoholnih pijač Avtorica: Maja Roškar, Marjetka Hovnik Keršmanc Več kot polovica odraslih prebivalcev alkohol pije tvegano ali škodljivo najmanj enkrat v letu, njihov delež je v letu 2020 še višji kot v letu 2008. Posledice pitja alkohola so vidne na različnih ravneh posameznikovega delovanja in prizadenejo tudi druge (1). Varne meje pitja alkohola ni: količina alkohola z najmanjšim tveganjem za škodo na zdravju je nič gramov alkohola (2). Med vedenjskimi dejavniki tveganja za zdravje je alkohol v evropski regiji in Sloveniji po bremenu bolezni, merjenem z izgubljenimi leti zdravega življenja zaradi slabega zdravja, oviranosti ali prezgodnje smrti, na tretjem mestu (3). V raziskavi so anketiranci poročali o svojem Delež (%) abstinentov in pivcev, ki običajno pitju alkoholnih pijač v zadnjem letu. Pred- pijejo znotraj ali čez dnevno mejo manj stavljeni podatki veljajo za odrasle prebi- tveganega pitja alkohola valce, stare 18−74 let, pri primerjavah med letoma 2008 in 2020 pa za prebivalce, stare 14 16,1 25–74 let. V Sloveniji večina odraslih prebivalcev pije alkoholne pijače. 69,9 Abstinenti Prebivalci, Abstinenti ki pijejo manj kot DMMTP 4,9 Dva od desetih prebivalcev v zadnjem letu Prebivalci, nista pila alkoholnih pijač; med ženskami je 25,7 ki pijejo več bil delež abstinentk 1,6-krat višji kot med mo- kot DMMTP škimi. Delež abstinentov je v starostnih sku- 69,4 pinah 55–64 let in 65–74 let višji kot v mlajših starostnih skupinah. Vir: CINDI 2020, 18–74 let Razširjenost tveganega ali škodljivega pitja alkohola1 Glede na podatke iz raziskave se ocenjuje, da se skoraj 790.000 odraslih prebivalcev Vsak deseti prebivalec v povprečju vsak vsaj enkrat na leto opije3; med moškimi je dan popije več alkohola, kot opredeljuje delež 1,4-krat višji kot med ženskami. Delež tistih, dnevna meja manj tveganega pitja alkoho- ki so se opili, je najvišji med prebivalci, starimi la2; med moškimi je delež skoraj trikrat višji 18–24 let, je pa tudi višji med prebivalci, starimi kot med ženskami. Medtem ko se je delež 25–39 let, kot med starejšimi. Tako pri moških kot abstinentov leta 2020 v primerjavi z letom ženskah je delež prebivalcev, ki so se opili, leta 2008 zvišal, pa sta deleža tistih, ki pijejo znot- 2020 višji kot leta 2008. raj ali čez dnevno mejo manj tveganega pit- ja alkohola, ostala podobna. Delež prebivalcev, ki se visoko tvegano opijejo vsaj enkrat letno 64,1 % 44,6 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ 30 Če združimo tiste, ki presegajo dnevno mejo Delež prebivalcev, ki pijejo tvegano manj tveganega pitja alkohola, in tiste, ki ali škodljivo, glede na starost (leta), 2020 se opijejo, dobimo skupen podatek o tem, koliko prebivalcev pije tvegano ali škodlji- 80 % vo. Na tak način pije vsaj enkrat v letu več 60 % kot polovica (55 %) prebivalcev; med mo- 40 % škimi je delež 1,4-krat višji kot med ženskami. 20 % Medtem ko je pri moških ta delež v različnih 0 % starostnih skupinah podoben, je pri ženskah 18-24 25-39 40-54 55-64 65-74 najvišji med najmlajšimi (18–24 let), višji pa Ženske Moški je tudi med ženskami, starimi 25–39 let, kot Vir: CINDI 2020, 18–74 let med tistimi, starimi 40–64 let. Delež tistih, ki pi- jejo tvegano ali škodljivo, je pri moških najniž- Delež prebivalcev, ki pijejo tvegano ji med najmanj izobraženimi, pri ženskah pa ali škodljivo, glede na izobrazbo, 2020 je delež med najmanj in najbolj izobraženimi podoben. Najnižji delež tistih, ki pijejo tvega- 80 % no ali škodljivo, je med anketiranimi oseba- 60 % mi, ki navajajo, da zelo dobro skrbijo za svoje 40 % zdravje. Glede na lastno oceno splošnega 20 % zdravstvenega stanja pa je delež tveganih 0 % ali škodljivih pivcev višji med anketiranci, ki OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več svoje zdravje ocenjujejo kot srednje do zelo Ženske Moški dobro. Vir: CINDI 2020, 18–74 let Večino (83 %) tveganih ali škodljivih pivcev V gorenjski statistični regiji je delež prebival- predstavljajo priložnostni pivci, ki sicer redno cev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, nižji od slo- ne presegajo dnevne meje manj tvegane- venskega povprečja, v podravski in koroški ga pitja, se pa enkrat ali pogosteje na leto regiji pa ta delež slovensko povprečje prese- opijejo. Njihov delež je med ženskami celo ga. V drugih regijah se deleži prebivalcev, ki višji kot med moškimi. pijejo tvegano ali škodljivo, od slovenskega povprečja pomembno ne razlikujejo. Deleži prebivalcev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, statistične regije, 2020 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % Gorenjska Posavska Primorsko-notranjska Osrednjeslovenska Zasavska Goriška Slovenija Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška Savinjska Pomurska Podravska Koroška Vir: CINDI 2020, 18–74 let Delež prebivalcev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, leti 2008 in 2020 100 % Delež prebivalcev, ki pijejo tvegano ali ško- dljivo, je v letu 2020 v primerjavi z letom 2008 50 % višji, kar velja tako za moške kot ženske. 0 % Moški Ženske 2008 2020 Vir: CINDI 2008, 2020, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? 31 PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Opombe za bralca 1 Med prebivalce, ki pijejo tvegano ali škodljivo, v tej raziskavi uvrščamo tiste, ki: a) običajno presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alkohola2, in/ali b) so se v zadnjem letu vsaj enkrat opili3. 2 Dnevna meja manj tveganega pitja alkohola – prebivalci presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alkohola, če v povprečju na dan popijejo več kot 10 gramov čistega alkohola (velja za ženske) oz. več kot 20 g čistega alkohola (velja za moške). 10 gramov čistega alkohola (1 merica) je v 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače ali 5 dl radlerja. 3 Opijanje – prebivalci, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat ob eni priložnosti popili več kot 40 gramov čistega alkohola (velja za ženske) oz. več kot 60 gramov čistega alkohola (velja za moške). 10 gramov čistega alkohola (1 merica) je v 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače ali 5 dl radlerja. Dodatno branje • Zaletel M in dr. (uredniki). Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019, NIJZ, 2020. • Radoš Krnel S in dr. Odgovorna strežba alkohola. Priročnik za izobraževanje strežnega osebja, NIJZ, 2017. • Roškar M in dr. Alkoholna politika v Sloveniji, NIJZ, 2019. • Jeriček Klanšček H in dr. Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018, NIJZ, 2019. • Petrič VK. Predlogi ukrepov. V Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko, NIJZ, 2014. Literatura 1. Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Com-modity: Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press, 2010. 2. GBD 2016 Alcohol Collaborators. Alcohol use and burden for 195 countries and territories, 1990–2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016. Lancet 2018; 392: 1015–35. 3. GBD, 2019. Institute for health metrics and evaluation, GBD Compare Data Visualization. Seattle, WA: IHME, University of Washington, 2020 [citirano 30.10.2020]. Dosegljivo na: https://vizhub.healthdata.org/ gbd-compare/. Tobačni in povezani izdelki Avtorja: Tomaž Čakš, Helena Koprivnikar Delež kadilcev v Sloveniji se je znižal v primerjavi z letom 2016, še vedno pa kadi vsak peti odrasli prebivalec. V Sloveniji so na voljo dokazano uspešne metode pomoči pri opuščanju kajenja in večina kadilk/-cev si želi prenehati. V Sloveniji je kajenje tobaka med vodilnimi preprečljivimi dejavniki tveganja za (prezgodnje) smrti in izgubljena zdrava leta življenja (1). Povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, srca in žilja ter mnoge druge bolezni (2). Tudi elektronske cigarete1 vsebujejo zdravju škodljive snovi (3). Le popolna opustitev tobačnih in povezanih izdelkov prepreči izpostavljenost zdravju škodljivim snovem in po-sledicam za zdravje. Opustitev kajenja v katerikoli starosti je koristna za zdravje, največ koristi pa ima pred 40. letom starosti (4, 5). Razširjenost kajenja tobaka Med letoma 2016 in 2020 se je delež ka- (cigarete, cigarilosi, cigare, pipe) dilcev znižal skupno in pri obeh spolih, kar lahko pripišemo predvsem uveljavitvi novih Večina odraslih prebivalcev Slovenije ne ukrepov nadzora nad tobakom, morda tudi kadi. Kadi jih 19,9 %, 25,1 % je nekdanjih ka- vplivu pandemije covida-19. dilcev, 55,0 % pa jih ni nikoli kadilo. Kadi višji delež moških (21,3 %) kot žensk (18,5 %). De- Odstotek kadilcev v letih 2016 in 2020 lež kadilcev se razlikuje po starosti (delež je 50 % nižji v najmlajši in najstarejši starostni skupini – 18−24 let in 65−74 let) in izobrazbo. Večina 40 % kadilcev (78,9 %) kadi vsak dan, drugi ob- 30 % časno. 20 % 10 % Razširjenost kajenja po izobrazbi 0 % Skupaj Moški Ženske 100 % 2016 2020 80 % Vir: CINDI 2016-2020, 18–74 let 54,3 % 43,5 % 50,9 % 62,3 % 60 % Uporaba brezdimnih tobačnih 40 % 30,5 % izdelkov2 in elektronskih cigaret 23 % 27,6 % 20 % 22,4 % Brezdimne tobačne izdelke uporablja 2,2 % 22,7 % 26 % 21,5 % 15,3 % prebivalcev, višji delež moških (3,1 %) kot 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več žensk (1,2 %). Med letoma 2016 in 2020 se skupni delež uporabnikov brezdimnih tobač- Kadilci Nekdanji kadilci Nikoli kadilci nih izdelkov ni spremenil, tudi gledano loče- Vir: CINDI 2020, 18–74 let no po spolu. Ravno tako elektronske cigarete uporablja nizek delež prebivalcev, to je 2,2 %, pri čemer med spoloma ni razlik. Delež uporabnikov elektronske cigarete se je med letoma 2016 in 2020 zvišal skupno in pri obeh spolih. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 TOBAČNI IN POVEZANI IZDELKI 34 Opuščanje kajenja Pripravljenost opustiti kajenje (%) 0 10 20 30 40 50 Zasvojenost z nikotinom je kronično ponav- ljajoče se stanje. Nihče se ne rodi s potrebo Nekoč po nikotinu, ampak se ta razvije kasneje v V 6 mesecih veliki meri zaradi zavajanja tobačne industri- V 30 dneh je, ki potrebuje vedno nove in čim več kadil- cev, da ji gre posel dalje in da dobički naraš- Ne razmišlja čajo. Ker so kadilci zasvojeni z nikotinom, jih Ne ne smemo obsojati, treba jih je osveščati in jim nuditi pomoč pri opuščanju kajenja, ka- dar so na to pripravljeni in si tega želijo. Vir: CINDI 2020, 18–74 let V strokovni literaturi je navedeno, da bi od Sicer pa so kadilci premalokrat dobili nasvet 50 do 70 % kadilk in kadilcev želelo preneha- za prenehanje kajenja od zdravstvenih de- ti s kajenjem, če bi lahko. lavcev. Pogosteje so jim to svetovali družinski člani in prijatelji. Podobni rezultati so se pokazali tudi v tej raz- iskavi, saj je vsaj enkrat poskusilo prenehati Nasvet o opuščanju kajenja kaditi dobrih 70 % kadilcev in kadilk. Ti so to- rej želeli prenehati in so to poskusili. 30 % Poskusi opuščanja kajenja 20 % 10 % 0 % Zdravnik Medicinska Drug Družinski Prijatelj sestra strokovnjak član 70,5 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let Nikoli Dobro bi bilo, da bi zdravstveni delavci pri vsakem obisku pacienta, ki se je oglasil zara- 29,5 % di katere koli druge bolezni, preverili kadilski Vsaj enkrat status. Morali bi ga zabeležiti in kadilcu sve- tovati, naj preneha ter mu ponuditi pomoč. Kratke intervencije, kot so nasveti, informaci- je in svetovanje, so se izkazale za učinkovite kot pripomoček ljudem, ki imajo nezdrav ži- vljenjski slog in ga želijo spremeniti. Dosledno Vir: CINDI 2020, 18–74 let uveljavljanje pomoči pri opuščanju kajenja ostaja pomembno izziv za izvajalce zdra- Tudi pri odgovorih glede pripravljenosti za vstvenih storitev. V Sloveniji se uporabljajo opustitev kajenja je vidna želja po prene- uspešne metode zdravljenja: priložnostni hanju kajenja, saj velika večina razmišljala o nasveti zdravstvenih strokovnjakov; pomoč tem, da bi v bližnji ali nekoliko daljni priho- usposobljenih terapevtov v ZVC/CKZ kot dnosti prenehala s kajenjem. skupinska ali individualna terapija; farmako- loško zdravljenje; svetovalni telefon 080 27 77; svetovanje po internetu. Kako skrbimo za zdravje? 35 TOBAČNI IN POVEZANI IZDELKI Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Opombe za bralca 1 Elektronska cigareta je izdelek, ki uporabniku omogoča vdihavanje nikotina, arom in drugih snovi. Ti izdelki niso pripomočki za opuščanje kajenja. 2 Brezdimni tobačni izdelki so tobačni izdelki za žvečenje, njuhanje, sesanje, snus, fuge. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 18−74 let, pri primerjavi med letoma 2016 in 2020 pa za prebivalce, stare 25−74 let. Dodatno branje • Spletna stran Skupaj za zdravje: https://www.skupajzazdravje.si/kategori-https://www.skupajzazdravje.si/kategori ja/opuscanje-kajenja/ Brošure in zloženke: • Recite cigareti ne: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/brosura-cindi-recitecigaretine-dec2012-preview.pdf • Dejstva o škodljivosti kajenja: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ publikacije-datoteke/dejstva_o_skodljivosti_kajenja.pdf • Izzivi opuščanja kajenja: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ publikacije-datoteke/izzivi_opuscanja_kajenja.pdf • Ne bom več kadil/a: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ne_bom_vec_kadil.pdf • Opuščanje kajenja v nosečnosti: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ publikacije-datoteke/opuscanje_kajenja_med_nosecnicami.pdf • Opuščanje kajenja in vzdrževanje telesne teže: https://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/opuscanje_kajenja_in_vzdrzevan-je_telesne_teze.pdf Literatura 1. GBD 2019 Risk Factors Collaborators. Global burden of 87 risk factors in 204 countries and territories, 1990-2019: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet. 2020 Oct 17;396(10258):1223–1249. 2. U.S. Department of Health and Human Services. The health consequences of smoking – 50 years of progress: a Report of the Surgeon General. Atlanta: USDHHS, 2014. 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Resna pljučna obolenja med uporabniki elektronskih cigaret v Združenih državah Amerike. Pridobljeno 13. 4. 2021 s spletne strani: https://www.nijz.si/sl/resna-pljuc-na-obolenja-med-uporabniki-elektronskih-cigaret-v-zdruzenih-drzavah-amerike 4. U.S. Department of Health and Human Services. Smoking Cessation: a Report of the Surgeon General. Atlanta: USDHHS, 2020. 5. Jha P, Ramasundarahettige C, Landsman V, Rostron B, Thun M, Anderson RN et al. 21st-Century hazards of smoking and benefits of cessation in the United States. N Engl J Med 2013; 368: 341–50. Stres – doživljanje in obvladovanje Avtorji: Helena Jeriček Klanšček, Maja Klančič, Matej Vinko Približno šestina prebivalcev Slovenije je zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživljala stres in imela hkrati težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjem desetletju se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi osamljenosti in slabih odnosov s sodelavci. Eden ključnih dejavnikov za slabšanje telesnega in duševnega zdravja je ponav-ljajoči negativni stres ter predvsem težave z njegovim obvladovanjem (1). V dlje časa trajajočih izrednih in negotovih situacijah, kot je epidemija, se običajno do- življanje stresa poveča, lahko pa pride tudi do trenutne prilagoditve, posebno če stresorji ostajajo na podobni, čeprav višji ravni ali se višajo postopoma. Posa-mezniki lahko takrat začasno zaznavajo manj stresa in imajo občutek, da ga tudi bolje obvladajo (2). Pričujoča raziskava je bila izvedena v času večjega spro- ščanja ukrepov po prvem valu epidemije, kar je lahko vplivalo na zaznane nižje ravni stresa na večini vključenih področij v primerjavi s preteklimi leti. Pričakujemo lahko, da se bo verjetno z zamikom povečala pojavnost stresnih motenj kot pos-ledica dlje časa trajajočih omejitev in ukrepov ter pandemske utrujenosti (3). Doživljanje stresa od 2004 do 2020 Pogostost občutenja stresa v letu 2020 V letih od 2004 do 20201 se je med prebivalci Šestina odraslih (16,3 %), tj. okoli 249.500 Slovenije pomembno znižal delež tvegane- prebivalcev3, je stres doživljala vsakodnevno ga stresnega vedenja2, od 2016 do 2020 pa oziroma pogosto. Pogosteje so ga doživlja- je upadel tudi delež tistih, ki stresa ne obvla- le ženske (19,9 %) in mlajši odrasli v starosti dujejo ali ga obvladujejo s težavami. Stres 18–24 let (27,5 %). Bolj izobraženi so stres do- zaradi obremenitev na delovnem mestu je življali pogosteje (18,6 %). pogost in se med obdobji ni vidno spremi- njal, pomembno pa je narasla pogostost Delež prebivalcev, ki so se v letu 2020 stresa zaradi slabih odnosov s sodelavci in pogosto oz. vsakodnevno počutili napete, osamljenosti. pod stresom ali velikim pritiskom 40 % Različni vidiki doživljanja stresa in vzroki za stres skozi čas v letih 2004–2020 30 % 70 % 20 % 60 % 50 % 10 % 40 % 30 % 0 % 18-24 let 25-39 let 40-54 let 55-64 let 65-74 let 20 % Moški Ženske 10 % 0 % 2004 2008 2012 2016 2020 Vir: CINDI 2020, 18–74 let Obvladovanje stresa s hudimi težavami oz. neobvladovanje Tvegano stresno vedenje Vzrok - obremenitve na delovnem mestu Vzrok - slabi odnosi s sodelavci Vzrok - osamljenost Vzrok - slabi materialni pogoji Vzrok - problemi v družini Vzrok - hrupno okolje Vir: CINDI 2004–2020, 25–64 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 STRES – DOŽIVLJANJE IN OBVLADOVANJE 38 Vzroki za stres v letu 2020 problemov v družini in osamljenosti, moški pa zaradi obremenitev na delovnem mes- Prebivalci so kot najpogostejši razlog za stres tu. Odrasli prebivalci z višjo izobrazbo so navajali obremenitve na delovnem mestu pogosteje občutili stres zaradi obremenitev (51 %). Sledili so problemi v družini (26,2 %), na delovnem mestu, slabih odnosov med slabi materialni pogoji za življenje (19,5 %) sodelavci in problemov v družini, prebivalci slabi odnosi med sodelavci (16,8 %) in osa- z osnovnošolsko in nižjo izobrazbo pa zaradi mljenost (14,4 %). Ženske so pogosteje obču- slabih materialnih pogojev. tile stres zaradi slabih odnosov s sodelavci, Vzroki za občutenje stresa v letu 2020 glede na izobrazbo prebivalcev 60 % 40 % 20 % 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Obremenitve na delovnem mestu Slabi odnosi med sodelavci Hrupno okolje Slabi materialni pogoji za življenje Problemi v družini Osamljenost Vir: CINDI 2020, 18–74 let Težave pri obvladovanju stresa Dobra polovica prebivalcev (58,3 %) je po- v letu 2020 ročala, da so lahko vedno oz. pogosto našli način, kako se sprostiti, kadar so to potre- Večina prebivalcev (85,5 %) je obvladovala bovali, slaba desetina (8,9 %) pa je poroča- napetosti, stres in pritiske zlahka ali z nekaj la, da se je to zgodilo zelo redko ali nikoli. truda, 11,8 % je imelo večje težave, 2,7 % pa O slednjem so pogosteje poročale ženske jih je imelo hude težave ali stresa ni obvla- (9,3 %), odrasli v starostni skupini 35–44 let dovalo. Več težav z obvladovanjem stresa (10,5 %) ter tisti z nižjo izobrazbo (11,8 %). so imele ženske in mlajši odrasli (18–24 let), odrasli z osnovnošolsko izobrazbo (16,3 %) in Kako pogosto so prebivalci v letu 2020 visoko izobraženi (15,2 %). našli način, kako se sprostiti, kadar so to potrebovali? Delež prebivalcev, ki so v letu 2020 stres obvladovali 0 % 50 % 100 % s hudimi težavami oz. ga niso obvladovali 5 % 65-74 4 % let 3 % 2 % 55-64 1 % let 0 % 18-24 let 25-39 let 40-54 let 55-64 let 65-74 let Moški Ženske 40-54 let Vir: CINDI 2020, 18–74 let 25-39 let 18-24 let Nikoli Zelo redko Občasno Pogosto Vedno Vir: CINDI 2020, 18–74 let Kako skrbimo za zdravje? 39 STRES – DOŽIVLJANJE IN OBVLADOVANJE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Tvegano stresno vedenje v letu 2020 2 od 10 žensk Tvegano stresno vedenje2 je bilo prisotno pri šestini odraslih (15,8 %), tj. okoli 241.900 prebi- valcih3. Pogosteje je bilo značilno za ženske občuti stres zelo pogosto ali vsakodnevno in (19,1 %) in mlajše odrasle v starostni skupini ima hkrati težave z njegovim obvladovanjem 18–24 let (26,6 %). 1 od 10 moških občuti stres zelo pogosto ali vsakodnevno in ima hkrati težave z njegovim obvladovanjem Vir: CINDI 2020, 18–74 let Opombe za bralca 1 Za prikaz trendov med leti 2004 in 2020 smo primerjali posameznike v starostnih skupinah 25–64 let. Prikaz drugih podatkov o doživljanju stresa v letu 2020 vključuje celotni starostni razpon 18–74 let. 2 O tveganem stresnem vedenju govorimo takrat, kadar posameznik stres občuti zelo pogosto oziroma vsakodnevno in ima hkrati težave z njegovim obvladovanjem. 3 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let, v juliju 2020 (vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije). Dodatno branje • Helena Jeriček Klanšček. Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, 2017. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/skrb_za_dusevno_zdravje_tudi_na_delovnem_mestu.pdf • Alenka Tančič Grum in Brigita Zupančič – Tisovec. Tehnike sproščanja: Priročnik za udeležence delavnice, 2017. Dostopno na: https://www. skupajzazdravje.si/wp-content/uploads/2020/05/Tehnike-sproscanja_ okt2019_SPLET.pdf • Mojca Zvezdana Dernovšek. Ko te strese stres: kako prepoznati in zdra-viti stresne, anksiozne in depresivne motnje, 2006. Dostopno na: https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/ko_te_strese_stres.pdf Literatura 1. Thoits PA. Stress and health. Major findings and policy implications. Journal of Health and Social Behavior 2010; 51: S41. 2. Fu S, Greco LM, Lennard AC in Dimotakis N. Anxiety responses to the unfolding COVID-19 crisis: Patterns of change in the experience of prolonged exposure to stressors. Journal of Applied Psychology 2021; 106(1): 48. 3. Horton R. Offline: COVID-19 is not a pandemic. The Lancet 2020; 396(10255): P87 Zaupanje v cepljenje Avtorja: Veronika Učakar, Mitja Vrdelja 65 % odraslih prebivalcev Slovenije zaupa cepljenju. S cepljenjem učinkovito preprečujemo okužbe, njihove posledice in prezgodnje smrti zaradi nalezljivih bolezni (1). Vzdrževanje visoke stopnje preceplje-nosti je zelo pomembno, a vse težje dosegljivo, saj se je število obolelih zaradi bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, zmanjšalo ali pa se te bolezni pri nas več ne pojavljajo. Mnogi namreč menijo, da gre za nenevarne bolezni in da je tveganje za okužbo minimalno, zato se v manjši meri odločajo za cepljenje (2). Ob tem se krepi nasprotovanje cepljenju, znižalo pa se je tudi zaupanje v cepljenje v številnih državah po svetu, kar vpliva na doseganje in vzdrževanje zadostnega deleža cepljenih prebivalcev za vzpostavitev kolektivne imunosti (3, 5), kar je ključno za zaščito celotne skupnosti (4). Z zadostnim deležem cepljenih prebivalcev namreč zavarujemo pred okužbo tudi tiste osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljene ali pa se jim imunost po cepljenju ni razvila. Zaupanje javnosti v cepljenje je dinamično in se ves čas spreminja (5), zato ga je treba ves čas obnavljati (6). Zaupanje v cepljenje Zaupanje v cepljenje po zdravstveni regiji prebivališča V letu 2020 je 65,2 % odraslih prebivalcev Slovenije poročalo, da se strinjajo s trditvijo Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje2, »Zaupam v cepljenje«, kar 21,3 % pa jih je se je nekoliko razlikoval glede na zdravstve- bilo glede zaupanja v cepljenje neodloče- no regijo njihovega prebivališča. Gibal se je nih1. Primerjava kaže, da je v letu 2016 61,3 % od 57,7 % v murskosoboški do 71,8 % v ra- prebivalcev Slovenije poročalo, da se stri- venski regiji. njajo z navedeno trditvijo glede zaupanja v cepljenje. Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje, glede na zdravstveno regijo Zaupam v cepljenje prebivališča 58 % 72 % 6 % 65 % 9,5 % 66 % 17,4 % 61 % 66 % 69 % 23,2 % 60 % 66 % 43,9 % Vir: CINDI 2020, 18−74 let Se sploh ne strinjam V glavnem se strinjam V glavnem se ne strinjam Povsem se strinjam Niti se strinjam, niti se ne strinjam Vir: CINDI 2020, 18−74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 ZAUPANJE V CEPLJENJE 42 Zaupanje v cepljenje po starosti Zaupanje v cepljenje po stopnji izobrazbe V letu 2020 se je delež prebivalcev, ki zau- pajo v cepljenje, večal s starostjo. Znašal je Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje od 61,0 % med osebami, starimi od 25 do 34 je znašal od 60,2 % med prebivalci z zaklju- let, do 73,2 % med osebami, starimi od 65 do čeno osnovno šolo ali manj do 70,2 % med 74 let. Zanimiv je visok delež oseb, ki zaupa- prebivalci z vsaj višjo stopnjo izobrazbe. jo v cepljenje v v najmlajši starostni skupini (18−24 let), kjer jih kar 69,8 % poroča, da za- Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje, upajo v cepljenje. po izobrazbi 70 % Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje 60 % glede na starost 50 % 73 % 40 % 70 % 67 % 30 % 20 % 61 % 62 % 63 % 10 % 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Vir: CINDI 2020, 18−74 let Vir: CINDI 2020, 18−74 let Opombe za bralca 1 Zaupanje v cepljenje se nanaša na zaupanje, ki ga ima javnost (a) v priporočena cepiva, (b) v izvajal-ca/-e cepljenja in (c) v proces izdaje dovoljenja za uporabo cepiva ter oblikovanja programa cepljenja, vključno z zaupanjem v zdravstveni sistem in inštitucije, ki so v te postopke vpletene (7). 2 Pri prikazih podatkov smo med prebivalce, ki zaupajo v cepljenje, razvrstili vse tiste, ki so poročali, da se popolnoma ali v glavnem strinjajo s trditvijo »Zaupam v cepljenje«. Trditev se ni nanašala na specifično cepivo ali cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni temveč smo merili zaupanje v cepljenje na splošno. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 86. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 18−74 let, razen v primerih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • NIJZ. Cepljenje – najučinkovitejši ukrep za ohranjanje zdravja: https:// www.nijz.si/sl/cepljenje-najucinkovitejsi-ukrep-za-ohranjanje-zdravja • NIJZ. Pogoste zmotne trditve o cepljenju in odgovori nanje: https://www. nijz.si/sl/pogoste-zmotne-trditve-o-cepljenju-in-odgovori-nanje • NIJZ. Spletne strani z informacijami o cepivih in cepljenju: https://nijz.si/ nalezljive-bolezni/cepljenje/spletne-strani-z-informacijami-o-cepljen-ju-in-cepivih/ Kako skrbimo za zdravje? 43 ZAUPANJE V CEPLJENJE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Literatura 1. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Ten great public health achievements--United States, 2001-2010. MMWR Morb Mortal Wkly Rep. 2011 May;60(19):619–23. 2. Vrdelja M, Učakar V, Kraigher A. From mandatory to voluntary vaccination: intention to vaccinate in the case of policy changes. Public Health. 2020;180:57–63. 3. Larson H, Schulz W. The state of vaccine confidence 2015. London; 2015. 4. Ashwell D, Murray N. When being positive might be negative: An analysis of Australian and New Zealand newspaper framing of vaccination post Australia’s No Jab No Pay legislation. Vaccine. 2020;38:5627–5633. 5. Kostyszyn P, Audrey Korsgaard M, Kautz J, Bliese P, Samson K. Conceptualising time as a level of analysis: New directions in the analysis of trust dynamics. J Trust Res. 2018;8(2):142–65. 6. Wilson R, Paterson P, Larson HJ. Strategies to improve maternal vaccination acceptance. BMC Public Health. 2019;19(1):342. Skrb za ustno zdravje Avtorja: Martin Ranfl, Christos Oikonomidis Vsaj dvakrat dnevno si zobe umiva dobri dve tretjini prebivalcev Slovenije, delež je višji med ženskami in med bolj izobraženimi. Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika (1). Ustrezna raven ustnega zdravja posamezniku omogoča neovirano prehranjevanje, govorjenje, vpliva pozitivno na samopo-dobo in socialne stike, bolezni ustne votline pa so tudi v medsebojni povezano-sti z različnimi sistemskimi bolezenskimi stanji (bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen, zapleti med nosečnostjo) (2). Ohranjanje in krepitev ustnega zdravja pa je odvisno predvsem od lastne skrbi zanj. Lastna skrb vključuje redno umivanje zob s priporočenimi koncentracijami fluoridov vsaj dvakrat na dan. Nezado-stna higiena vodi v nastanek bolezni v ustni votlini, ki lahko vodijo v izgubo zob. Skrajni primer in funkcionalno najmanj ugodno stanje je izguba vseh lastnih zob. V tem poglavju prikazujemo podatke o pogostosti umivanja zob, manjkajočih zobeh in prevalenci popolne brezzobosti med prebivalci Slovenije. Umivanje zob Delež prebivalcev po pogostosti umivanja zob 1 Najpogostejši bolezni v ustni votlini (karies in % parodontalna bolezen) sta posledici delo- 5 % 12 % Nikoli vanja bakterij, ki se nahajajo v zobnih oblo- gah. Pri kariesu bakterije v zobnih oblogah Ne vsak dan presnavljajo enostavne sladkorje iz hrane v Enkrat dnevno kisline, ki postopno raztapljajo zobno povr- 26 % Dvakrat dnevno šino. Pri parodontalni bolezni pa bakterije v zobnih oblogah, ob zobnem vratu, povzro- Večkrat dnevno 57 % čijo nastanek vnetja v sosednjih tkivih. Obe stanji sta torej povezani s prisotnostjo zobnih oblog. CINDI 2020, 18–74 let Ohranjanje in krepitev ustnega zdravja sta Ženske zobe umivajo pogosteje kot moški; odvisna predvsem od lastne skrbi zanj. Ta se delež žensk s primerno ustno higieno med odraža z rednim umivanjem zob vsaj dvak- odraslimi prebivalkami Slovenije je 79,3 rat dnevno z zobnimi pastami (s priporoče- %, medtem ko je ta delež med moškimi le nimi koncentracijami fluoridov) in rednimi 58,2 %. Primerna skrb za ustno higieno je po- letnimi preventivnimi pregledi pri zobozdrav- gostejša med mlajšimi prebivalci. Najvišji de- niku (3, 4). lež odraslih, ki si zobe umivajo vsaj dvakrat dnevno, je v starostnih skupinah 25–34 ter Za ustno higieno primerno1 skrbi 68,4 % odra- 35–44 let, nato pa postopno upada in je naj- slih prebivalcev Slovenije v starosti 18–74 let. nižji v starostni skupini 65–74 let. Več kot polovica si zobe umiva dvakrat na dan, dobra desetina celo večkrat. Vendar Glede na doseženo stopnjo izobrazbe je več kot 5 % odraslih svojih zob ne umiva vsak primerna ustna higiena prisotna pri skoraj dan. štirih petinah (77,8 %) prebivalcev z višješol- sko ali višjo izobrazbo. Z nižanjem dosežene izobrazbe pada tudi skrb za ustno zdravje, saj med prebivalci z osnovnošolsko izobraz- bo za zobe primerno skrbi le dobra polovica (53,1 %). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 SKRB ZA USTNO ZDRAVJE 46 Pogostost primerne skrbi za ustno higieno Opazimo tudi razlike v številu manjkajočih glede na izobrazbo zob glede na doseženo stopnjo izobrazbe. 80 % Delež prebivalcev brez manjkajočih zob je najvišji v skupini z najmanj višješolsko izobraz- 60 % bo in znaša skoraj polovico (44,9 %), med- tem ko je delež takih med osnovnošolsko iz- 40 % obraženimi le 15,1 %. Delež prebivalcev brez 20 % lastnih zob je v tej skupini 14,7 %, v skupini z višješolsko izobrazbo (ali več) pa ta delež 0 % znaša komaj 1 %. Kopičenje slabše skrbi za OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več ustno zdravje skupaj z drugimi elementi sla- CINDI 2020, 18–74 let bega življenjskega sloga, povezanega z zdravjem (nezdrava prehrana, kajenje, uži- Obstajajo tudi določene regionalne razlike v vanje alkohola), v odvisnosti od izobrazbe primerni skrbi za ustno zdravje. V zdravstveni se tako izraža tudi v številu manjkajočih zob. regiji Ravne na Koroškem zobe vsaj dvakrat dnevno umiva 71,3 % prebivalcev, v zdra- Delež prebivalcev z vsemi in brez vseh zob vstveni regiji Koper 71,2 %, med nižjimi pa glede na izobrazbo je delež v zdravstvenih regijah Novo mesto 50 % (58,7 %) in Nova Gorica (63,1 %). 40 % Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje, 30 % glede na zdravstveno regijo 20 % prebivališča 69 % 10 % 71 % 68 % 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več 70 % 66 % Manjkajo mi vsi zobje oziroma nosim totalno protezo Nič 63 % 71 % CINDI 2020, 18–74 let 59 % Zaključek 71 % Ustno zdravje je pomemben in neločljiv del splošnega zdravja. Z ustrezno lastno skrbjo CINDI 2020, 18–74 let ga ohranjamo in krepimo. S tem pozitivno vplivamo na splošno zdravje in višjo kako- Brezzobost vost življenja. Ugotavljamo, da dobršen del prebivalcev še vedno ne skrbi za svoje ustno Napredovanje bolezni v ustni votlini lahko, zdravje v zadostni meri, zato bo v prihodnje če te niso pravočasno zdravljene, pripelje treba okrepiti aktivnosti promocije ustnega celo do izgube zob. Izgubljene zobe je sicer zdravja. možno nadomestiti, vendar noben nado- mestek v popolnosti ne izpolnjuje funkcije naravnih zob. Približno tretjina prebivalcev (32,5 Koliko zob vam manjka?%) ima še vse zobe oziroma jim 100 % ne manjka noben zob, skoraj 90 % polovici odraslih pa manjka 1−5 zob, 80 % medtem 70 % ko je delež prebivalcev brez lastnih zob 60 % 4,4 %. Ta delež je nekoliko višji med ženskami (4,7 %) kot moškimi (4,1 %). 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Skupaj Moški Ženske Nič 1–5 6–10 Več kot 10, toda ne vsi Manjkajo mi vsi zobje oziroma nosim totalno protezo CINDI 2020, 18–74 let Kako skrbimo za zdravje? 47 SKRB ZA USTNO ZDRAVJE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Opombe za bralca 1 Primerna skrb za ustno higieno je redno umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto, ki vsebuje priporočene količine fluoridov. Ta koncentracija znaša za otroke po dopolnjenem 6. letu starosti in odrasle 1450 ppm fluoridov. 2 Priporočeno je opraviti preventivni zobozdravstveni pregled vsaj enkrat na leto. Prikazana vedenja so samoporočana. Dodatno branje • Martin Ranfl, Christos Oikonomidis, et. al. Vzgoja za ustno zdravje, 2015 • Christos Oikonomidis, Martin Ranfl. »Pamet v roké – za usta in zobé«, 2021 • Zalka Drglin, Matej Gregorič, et. al. Za odlično ustno zdravje od nosečnosti do zrelih let • Barbara Artnik, Martin Ranfl, et. al. Ustno zdravje otrok in mladostnikov, 2019. Literatura 1. World Health Orhganisation (WHO). Oral Health. Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/oral-health#tab=tab_1 2. Kane SF. The effects of oral health on systemic health. Gen Dent. 2017 Nov-Dec;65(6):30–34 3. Ranfl M, Oikonomidis C, Kosem R, Artnik B. Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena, strokovna izhodišča. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. 4. Oikonomidis C, Ranfl M. Pamet v roké – za usta in zobé. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. Lokalno okolje Avtorji: Sonja Jeram, Victoria Zakrajšek, Tatjana Kofol Bric Odrasli prebivalci Slovenije se v svojem lokalnem okolju počutijo varne, varno se sprehajajo in kolesarijo, imajo dostop do rekreacijskih površin, več težav pa imajo s hrupom, javnim prevozom in možnostjo sodelovanja pri spreminjanju stvari na bolje. Naš življenjski prostor sestavljajo naravna in grajena okolica, prebivalci in obi-skovalci naselij ter preplet dejavnosti, ki jih izvajamo v lokalnem okolju. Stalna interakcija med prebivalci in okoljem oblikuje kakovost življenja. Slaba kakovost okolja prispeva k povečanju kroničnih nenalezljivih bolezni (debelosti, sladkorne bolezni, raka, srčno-žilnih obolenj, bolezni dihal, bolezni živčnega sistema, duševnih in reproduktivnih motenj ter alergij) (1). V zadnjih letih se pospešeno ugotavlja, da k dobremu zdravju in počutju poleg fizičnih in ekoloških v veliki meri prispevajo tudi socialne značilnosti okolja (2, 3). Z vidika zdravja prebivalstva je podporna tista skupnost, ki je varna, privlačna, cenovno dostopna, okoljsko in ekonomsko trajnostna, družbeno povezana, ima dober dostop do javnih površin in storitev, omogoča zaposlitve in izobraževanja, ima urejen sistem javnega prevoza ter sprehajalno in kolesarsko infrastrukturo (4). Šest dejavnikov lokalnega okolja Prebivalci so ocenili dejavnike lokalnega okolja, Slovenija, 2020 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Varno se sprehajam ali kolesarim Javni prevoz ustreza mojim potrebam Počutim se varno Hrupa je malo ali nič Imam dostop do igrišč in rekreacijskih površin Imam možnost sodelovati pri odločanju in spreminjanju na bolje Ženske Moški Vir: CINDI 2020, 18–74 let V raziskavo CINDI 2020 smo vključili sklop Počutim se varno vprašanj o fizičnih in socialnih vidikih lokalne- ga okolja, ki v odgovorih povzamejo mnenje Velika večina prebivalcev Slovenije (97,9 %) prebivalcev o svojem kraju. Prebivalci Slove- se v kraju, kjer biva, počuti varno. Najvar- nije so zelo zadovoljni z varnostjo, možnostjo neje se počutijo v starostni skupini 45–54 let varnega sprehajanja in kolesarjenja ter dos- (98,5 %), najmanj pa v starostni skupini 25–34 topom do površin za rekreacijo. Več kot dve let (97,1 %). Razporeditev po izobrazbi je po- tretjini jih ocenjuje javni prevoz kot ustrezen kazala, da se najvarneje počutijo prebivalci in hrup v okolju kot nemoteč. Le polovica pa z višjo izobrazbo (98,3 %), najmanj pa s po- je zadovoljnih z možnostjo sodelovanja pri klicno izobrazbo (97 %). Tudi po statističnih spreminjanju lokalnega okolja na bolje. regijah nismo opazili bistvenih razlik. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 LOKALNO OKOLJE 50 Varno sprehajanje ali kolesarjenje Delež oseb, ki lahko v kraju, kjer bivajo, dostopajo do (otroških) igrišč Velika večina prebivalcev Slovenije (97,5 %) in površin za rekreacijo meni, da se lahko varno sprehajajo ali kole- 100 % sarijo. Nekoliko manj je takih (96,8 %) v sta- 80 % rostni skupini 35–44 let. Pregled po statistič- nih regijah je pokazal, da se najvarneje med 60 % sprehajanjem in kolesarjenjem počutijo pre- 40 % bivalci goriške (98,6 %) in gorenjske (98,5 %) 20 % regije, le nekoliko manj pa posavske in pri- morsko-notranjske (po 95,9 %) regije. 0 % 18-24 let 25-39 let 40-54 let 55-64 let 65-74 let Moški Ženske Javni prevoz ustreza mojim Vir: CINDI 2020, 18–74 let potrebam Možnost sodelovanja pri Le dobrima dvema tretjinama prebivalcev spreminjanju stvari v lokalnem Slovenije (67,6 %) sistem javnega prevoza okolju na bolje ustreza za njihove potrebe. Sistem javnega prevoza najbolj ustreza prebivalcem, starim Polovica prebivalcev Slovenije (50,8 %) meni, 65–74 let (75,8 %) in 18–24 let (71,8 %), naj- da lahko sodelujejo pri odločitvah skupnos- manj pa starim 35–44 let (62,5 %). Bolj izobra- ti in pomagajo spreminjati stvari na bolje v ženim javni prevoz manj ustreza, prav tako svojem kraju. Ob tem je bilo največ prebi- se kažejo razlike po regijah bivanja. valcev, ki so pozitivno odgovorili na to vpra- šanje, v starostni skupini 65–74 let (53,6 %), Sistem javnega prevoza v kraju, kjer bivam, najmanj pa 18–24 let (46,9 %). Pritrdilno je na ustreza mojim potrebam to vprašanje odgovorilo več moških (54,1 %) kot žensk (47,2 %). 62 63 Delež oseb, ki se jim zdi, da lahko v svojem 67 kraju sodelujejo pri odločitvah skupnosti 73 in pomagajo spreminjati stvari na bolje 64 100 % 53 73 79 58 80 % 60 % 55 58 statistične regije 59 Slovenije, 2020 40 % 20 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let 0 % 18-24 let 25-39 let 40-54 let 55-64 let 65-74 let Dostop do (otroških) igrišč in površin Moški Ženske za rekreacijo Vir: CINDI 2020, 18–74 let Večina prebivalcev Slovenije (88,2 %) meni, Največ prebivalcev, ki menijo, da lahko so- da lahko v kraju, kjer bivajo, brez težav do- delujejo pri odločitvah skupnosti in pomaga- stopajo do igrišč in površin za rekreacijo. Ob jo spreminjati stvari na bolje v svojem kraju, tem je bilo največ prebivalcev, ki lažje do- je bilo med poklicno izobraženimi (54,2 %), stopajo do igrišč in površin za rekreacijo, v najmanj pa med višje in bolj izobraženimi starostni skupini 18–24 let (91,4 %), najmanj (49,5 %). pa 65–74 let (82,8 %). Pregled po statističnih regijah je pokazal, da do teh objektov laž- je dostopajo prebivalci osrednjeslovenske (91,9 %) in gorenjske (91 %), najmanj pa po- savske regije (81,9 %) in Jugovzhodne Slove- nije (83,7 %). Kako skrbimo za zdravje? 51 LOKALNO OKOLJE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Ali se vam zdi, da lahko sodelujete pri Trend zaznave hrupa odločitvah in pomagate spreminjati stvari na bolje v svojem kraju Slabe tri četrtine prebivalcev Slovenije 0 % 20 % 40 % 60% (73,6 %) meni, da je njihovo bivalni okolje malo hrupno oziroma sploh ni hrupno. Dob- Obalno-kraška ra četrtina okolje zaznava kot srednje ali zelo Goriška hrupno. Število ljudi, ki živijo v hrupnem oko- Primorsko- notranjska lju, se je po zadnjih letih upadanja ponovno Gorenjska nekoliko povečalo. Osrednje- slovenska Kako hrupno se vam zdi okolje, v katerem Jugovzhodna bivate? Zelo in srednje hrupno. Slovenija Posavska 50 % Zasavska 40 % Savinjska 30 % Koroška 20 % Podravska 10 % Pomurska 0 % 2004 2008 2012 2016 2020 Ženske Moški Moški Ženske Vir: CINDI 2020, 18-74 let Vir: CINDI 2004–2020, 25–65 let Hrup Pomembne razlike med spoloma nismo Izpostavljenost hrupu v lokalnem okolju opazili. Zelo hrupno se zdi okolje v največ- povzroča vznemirjenost (jezo, razdraženost, jem deležu osebam z nižjo izobrazbo (4,6 %) nemir) in motnje spanja (dlje časa traja, v najmanjšem deležu osebam s poklicno iz- da oseba zaspi, prebujanje, nemiren spa- obrazbo (3,2 %). nec) (5). Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča stres in resnejše vplive na zdravje, Nekoliko višji so deleži prebivalcev, ki menijo, kot so presnovne motnje ter bolezni srca in da živijo v srednje hrupnem okolju. Med tisti- ožilja. Motene so tudi naše aktivnosti, pred- mi, ki okolje ocenjujejo kot bolj hrupno, je ne- vsem pogovor, koncentracija in učenje. koliko večji delež oseb, ki so stare do 44 let. Vznemirjenost in motnje spanja kot medi- atorja delujeta tudi na druge zdravstvene Kako hrupno se vam zdi okolje, v katerem izide, zato je njuno obvladovanje še po- bivate? Zelo in srednje hrupno. membnejše. 40 % Zapleten mehanizem delovanja hrupa 30 % na fizično in duševno zdravje ljudi zahteva 20 % obravnavo, ki vključuje poleg ukrepov za 10 % zniževanje ravni hrupa v okolju tudi presojo 0 % neakustičnih vplivov, kot so odnos posame- OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več znika do vira hrupa in zaupanje v odgovor- Srednje hrupno Zelo hrupno ne ustanove. Vir: CINDI 2020, 18–74 let V poglavju Stres – doživljanje in obvlado- vanje je kot vzrok za občutenje napetosti navedlo hrup 14,5 % prebivalcev. Kot ka- žejo podatki, se krivulja navajanja hrupne- ga okolja kot vzroka za napetost z leti rahlo vzpenja. Hrup je kot vzrok napetosti izrazitej- ši pri mlajših ženskah, starih 18–24 let, in se s starostjo enakomerno zmanjšuje. Glede na regijo bivanja bistvenih razlik nismo opazili. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 LOKALNO OKOLJE 52 Opombe za bralca Pravočasna seznanitev prebivalcev s spremembo vira hrupa v okolju in možnost njihovega so-odločanja omogoči, da se prebivalci s hrupom laže spoprijemajo in so zato motnje in vplivi na zdravje posledično manjši. Na NIJZ, Centru za zdravstveno ekologijo, v sklopu proučevanja neenakosti v zdravju poteka raziskava dejavnikov vpliva okolja na zdravje po zgledu orodja Place standard tool. Poročilo je dostopno na spletni strani skupnega ukrepa za zmanjševanje neenakosti v zdravju – JAHEE. Dodatno branje • Place standard tool: https://www.placestandard.scot/. Poročilo skupnega ukrepa JAHEE: https://jahee.iss.it/ • WHO Regional Office for Europe. Healthy places, healthy people – applying Scotland’s Place Standard tool: https://www.euro.who. int/en/health-topics/environment-and-health/urban-health/news/ news/2017/10/healthy-places,-healthy-people-applying-scotlands- place-standard-tool • Ven za zdravje. Priročnik UIRS, 2019 (http://www.uirs.si/pub/Ven_za_ zdravje_jan_20_splet.pdf) • Zeleni sistem v mestih in naseljih. Ministrstvo za okolje in prostor, 2020 • Jeram S, Lekaviciute J, Krukle Z, Argalašova-Sobotova L., Ristovska G, Paunivić K in M Pawlaczyk-Łuszczyńska (2013). Community response to noise: research in Central, Eastern and South-Eastern Europe and newley independent states. Noise and Health. 15(52):12–21. Literatura 1. European Environment Agency. The European environment – state and outlook 2010: Synthesis. Chapter 5: environment, health and quality of life. Dostopno 24. 5. 2021 na povezavi: https://www.eea.europa. eu/soer/2010/synthesis/synthesis/chapter5.xhtml 2. Husk K, Lovell R, Cooper C, Stahl-Timmins W, Garside R. Participation in environmental enhancement and conservation activities for health and well-being in adults: a review of quantitative and qualitative evidence. Cochrane Database Syst Rev. 2016 May 21;2016(5):CD010351. doi: 10.1002/14651858.CD010351. pub2. PMID: 27207731; PMCID: PMC6464867. 3. Gjorgjev D, Dimovska M, Morris G, Howie J, Borota Popovska M, Topuzovska Latkovikj M. How Good Is our Place-Implementation of the Place Standard Tool in North Macedonia. Int J Environ Res Public Health. 2019 Dec 27;17(1):194. doi: 10.3390/ijerph17010194. PMID: 31892126; PMCID: PMC6981766. 4. Giles-Corti B, Badland H, Mavoa S, Turrell G, Bull F, Boruff B, Pettit C, Bauman A, Hooper P, Villanueva K, Astell-Burt T, Feng X, Learnihan V, Davey R, Grenfell R, Thackway S. Reconnecting urban planning with health: a protocol for the development and validation of national liveability indicators associated with noncommunicable disease risk behaviours and health outcomes. Public Health Res Pract. 2014 Nov 28;25(1):e2511405. doi: 10.17061/phrp2511405. PMID: 25828444. 5. World Health Organisation. Environmental Noise Guidelines for the European Region. WHO Regional Office for Europe. 2018. Dostopno na povezavi: https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/en-https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/en vironmental-noise-guidelines-for-the-european-region-2018 Spanje Avtorica: Brigita Zupančič Tisovec Odrasli Slovenci premalo spimo! Po priporočilih za odrasle (7 - 9 ur na noč) dovolj dolgo spi le dobra tretjina Slovencev med 18. in 74. letom starosti. Potreba po spanju je ena od naših osnovnih življenjskih potreb in eden od ste-brov našega zdravja. Ključno vlogo ima pri možganski in telesni dejavnosti ter učinkoviti odzivnosti imunskega sistema (1, 2). Kakovostno spanje je eden naj-pomembnejših dejavnikov, ki celostno vpliva tako na ohranjanje kot izboljševanje telesnega ter duševnega zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika (3). Povezano je z boljšim zdravjem in boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih (1, 2). Kljub občutku, da med spanjem telo počiva, so mo- žgani in nekateri drugi organski sistemi aktivni vso noč. Zato je urejeno spanje vsak dan za zdravje izjemnega pomena. Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sis- Ležišče temi, kot so uravnavanje hormonov in teles- ne temperature, imunskih odgovorov, srčno- Na kakovost in dolžino spanja vpliva tudi lež- -žilne regulacije, predelave stresa, utrjevanja išče, saj se s starostjo ležišča navadno zmanj- spomina in številnih drugih pomembnih funk- šuje njegova kakovost. 27 % vseh anketiranih cij, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost ima ležišče starejše od 10 let. Pogosteje ima- spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi jo ležišče, starejše od 10 let, tisti anketirani, izidi tako v telesnem kot v duševnem zdravju ki spadajo v skupino starejših odraslih (36 % posameznika. Z upoštevanjem priporočil za prebivalcev obeh spolov iz skupine 65–74 zdravo spanje lahko v znatni meri poskrbi- let). mo, da bo spanje urejeno. Delež prebivalcev, ki imajo ležišče Slovenci premalo spimo1 starejše od deset let, ločeno po spolu in starostnih skupinah Glede na priporočila za odrasle2 v Sloveniji 40 % dovolj dolgo spi le 33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti. 30 % Delež prebivalcev glede na prespane ure 20 % na dan v delovnem tednu 10 % 60 % 0 % 50 % Moški Ženske 40 % 18-24 25-39 40-54 55-64 65-74 30 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let 20 % 10 % 0 % Več kot 8 ur 8 ur 6-7 ur Manj kot 6 ur Moški Ženske Vir: CINDI 2020, 18–74 let Spanje je bistveni element človekovega zdravja, saj podpira širok spekter sistemov, vključno z imunsko funkcijo, metabolizmom, kognicijo in čustveno regulacijo. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 SPANJE 56 Moteči dejavniki Delež prebivalcev, ki iz spalnice odstrani moteče dejavnike, Na urejenost spanja vplivajo tudi dejavniki ločeno po spolu in starosti iz okolja, ki so lahko moteči. 57 % vprašanih 60 % prebivalcev Slovenije iz spalnice ne odstra- ni potencialno motečih dejavnikov (kot so 50 % svetila, elektronske naprave, ki poleg mod- 40 % re svetlobe lahko širijo tudi neželene zvoke), 30 % najpogosteje priporočil o odstranitvi ne upo- števajo mlajše skupine prebivalcev obeh 20 % spolov. 10 % 0 % Moški Ženske 18-24 25-39 40-54 55-64 65-74 Vir: CINDI 2020, 18-74 let Opombe za bralca 1 Podatki, ki so predstavljeni v poglavju, so samoporočani. Preverjali smo subjektivno stališče o kakovosti spanja. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 18–74 let. 2 Priporočljiva dolžina spanja ponoči je tista, po kateri se zjutraj zbudimo spočiti in smo čez dan lahko normalno dejavni na vseh področjih svojega življenja. Po priporočilih WSS (Svetovne zveze za spanje) za odrasle je to od 7 do 9 ur spanja dnevno. 3 Več o okolju lahko preberete v poglavju Lokalno okolje. Dodatno branje • Priporočila za zdravo spanje odraslih, NIJZ 2020, povzeto po World associ-ation of Sleep Medicine, svetovni dan spanja 2012 • 10 priporočil za zdravo spanje otrok, NIJZ 2020, povzeto po World associ-ation of Sleep Medicine, svetovni dan spanja 2011 Literatura 1. Izjava za javnost ob SDS 2021: https://www.nijz.si/sl/19-marec-svetovni-dan-spanja-redno-spanje-za-zdravo-prihodnost. 2. Svetovni dan spanja: https://www.worldsleepday.org. 3. A. S.Tubbs, H. K.Dollish, F. Fernandez, M. A.Grandner. The basics of sleep physiology and behavior: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780128153734000010 Uporaba čelade pri kolesarjenju Avtorica: Mateja Rok Simon Med kolesarjenjem na delo in po opravkih vedno uporablja čelado 19,7 % odraslih prebivalcev Slovenije, med rekreativnim in športnim kolesarjenjem pa 30,8 %. Uporaba kolesarske čelade ima zaščitno vlogo pri nastanku poškodb glave pri cestnem, gorskem in kolesarjenju z e-kolesom, saj zmanjša tveganje za po- škodbe glave za 52 %, za težke poškodbe glave za 69 %, za poškodbe obraza za 33 % in za smrtne poškodbe glave za 65 % (1, 2). Uveljavitev zakonodaje o obvezni uporabi kolesarske čelade v vseh starostih je skupaj s promocijo varnega vedenja učinkovit ukrep za izboljšanje uporabe čelade. Pri tem je učinek največji, če se zakonske določbe nanašajo na vse starostne skupine, voznike in potnike ter različne načine transporta (kolo, e-kolo, skiro, e-skiro, moped, motorno kolo) (3). Če zakonodaja vključuje odrasle kolesarje, potem tudi starši uporabljajo čelado in svoje otroke aktivno spodbujajo k nošenju čelade ter so jim pri tem dober zgled, kar vse potrjeno poveča uporabo čelade tudi pri otrocih (4). Aktivni transport s kolesom in Med kolesarjenjem za pot na delo in po uporaba čelade opravkih vedno uporablja čelado 19,7 % odraslih prebivalcev, najpogosteje v starosti Kolesarjenje je najpogostejši način aktivne- 40–54 let (24,9 %), moški (22,9 %) pogosteje ga transporta, saj uporablja kolo za pot na v primerjavi z ženskami (15,8 %), višje/visoko delo in po opravkih 33,4 % odraslih prebival- izobraženi (23,8 %) pogosteje v primerjavi z cev, ki kolesarijo povprečno 3 dni v tednu. osnovnošolsko izobraženimi (10,3 %) in tisti, ki zelo dobro skrbijo za lastno zdravje (29,9 %), Delež uporabnikov kolesa za aktivni pogosteje kot drugi prebivalci. Na splošno transport na delo in po opravkih kolesarji pogosteje uporabljajo čelado na po starosti in spolu skupnih prometnih površinah, kjer je večje 40 % tveganje za trčenje z motornim vozilom, in med kolesarjenjem na delo in nazaj v pro- 30 % metnih konicah, ker so bolj zaskrbljeni glede 20 % prometne varnosti in agresivnosti voznikov (1, 5). 10 % 0 % Delež uporabnikov čelade pri kolesarjenju za 18-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 aktivni transport po zaposlitvenem statusu Moški Ženske Skupaj 0 % 10 % 20 % Vir: CINDI 2020, 18−74 let Zaposlen Največji delež uporabnikov kolesa je med Samozaposlen prebivalci v starosti 35–64 let, kolo pogoste- Študent, dijak je uporabljajo moški (37,2 %) v primerjavi z ženskami (29,4 %), višje/visoko izobraženi Gospodinja, -ec (36,2 %) v primerjavi s tistimi z osnovnošolsko Upokojenec ali nižjo izobrazbo (26,2 %) ter samozaposleni Brezposeln (38,1 %), študenti/dijaki (36,6 %) in brezposel- ni (35,9 %) v primerjavi s prebivalci z drugim Brezposeln zaposlitvenim statusom. Vir: CINDI 2020, 18−74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 UPORABA ČELADE PRI KOLESARJENJU 60 Rekreativno/športno kolesarjenje in Delež uporabnikov kolesarske čelade po uporaba čelade namenu kolesarjenja in skrbi za zdravje 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % Za rekreacijo in šport v prostem času upo- Zelo dobro rablja kolo 42,5 % odraslih prebivalcev, ki ko- skrbim za zdravje lesarijo v povprečju 2,4 dni v tednu. Kar dobro Delež uporabnikov kolesa za rekreacijo Bolj malo, premalo in šport po starosti in spolu Skoraj nič 60 % Ne vem, kaj bi rekel 50 % 40 % Aktivni transport Rekreacija in šport 30 % 20 % Vir: CINDI 2020, 18−74 let 10 % 0 % Med rekreativnim/športnim kolesarjenjem 18-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 vedno uporablja čelado 30,8 % odra- Moški Ženske Skupaj slih prebivalcev, moški (35,5 %) pogosteje Vir: CINDI 2020, 18−74 let kot ženske (24,9 %), višje/visoko izobraženi (40,3 %) pogosteje kot osnovnošolsko izobra- Največji delež rekreativnih in športnih kole- ženi (15,2 %) in tisti, ki zelo dobro skrbijo za sarjev je med prebivalci, starimi 35–44 let, lastno zdravje (48,2 %), pogosteje kot drugi pogosteje kolesarijo moški (47,7 %) v primer-prebivalci. Pogosteje kot na poti v službo in javi z ženskami (36,9 %), višje/visoko izobraže- po opravkih uporabljajo čelado rekreativni ni (47,5 %) v primerjavi s tistimi z osnovnošol- in športni kolesarji, ker se zavedajo nevarnos- sko ali nižjo izobrazbo (29,5 %) ter zaposleni ti za poškodbe na daljših poteh in pri večjih (47,2 %) in samozaposleni (47,0 %) v primer-hitrostih in jo aktivno zmanjšajo z uporabo javi s prebivalci z drugim zaposlitvenim sta- čelade (6, 7). tusom. Opombe za bralca Uporaba kolesarske čelade vključuje le odgovor »vedno uporabljam«, izključuje pa odgovore »nikoli«, »v manj kot polovici primerov«, »v več kot polovici primerov«. E-kolo ima električni motor, ki preneha poganjati kolo, ko ta doseže hitrost nad 25 km/uro. E-skiro ima pogon na električni motor, s katerim doseže hitrost do 25 km/uro. Dodatno branje • Mateja Rok Simon, Nezgode kolesarjev in voznikov e-skirojev: poškodbe, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, 2021. Kako skrbimo za zdravje? 61 UPORABA ČELADE PRI KOLESARJENJU Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Literatura 1. Olivier J, Creighton P. Bicycle injuries and helmet use: a systematic review and meta-analysis. Int J Epi-demiol. 2017;46(1):278–92. 2. Foley J, Cronin M, Brent L, Lawrence T, Simms C, Gildea K, et al. Cycling related major trauma in Ireland. Injury. 2020;51(5):1158–63. 3. Du RY, LoPresti MA, García RM, Lam S. Primary prevention of road traffic accident-related traumat-ic brain injuries in younger populations: a systematic review of helmet legislation. J Neurosurg Pediatr. 2020:1–14. 4. Høye A. Recommend or mandate? A systematic review and meta-analysis of the effects of mandatory bicycle helmet legislation. Accid Anal Prev. 2018;120:239–49. 5. Zanotto M, Winters ML. Helmet Use Among Personal Bicycle Riders and Bike Share Users in Vancouver, BC. Am J Prev Med. 2017;53(4):465–72. 6. Schleinitz K, Petzoldt T, Gehlert T. Risk compensation? The relationship between helmet use and cycling speed under naturalistic conditions. J Safety Res. 2018;67:165–71. doi: 10.1016/j.jsr.2018.10.006. 7. Kakefuda I, Stallones L, Gibbs J. Discrepancy in bicycle helmet use among college students between two bicycle use purposes: commuting and recreation. Accid Anal Prev. 2009;41(3):513–21 Kopičenje nezdravih vedenjskih vzorcev Avtor: Matej Vinko Nezdravi vedenjski vzorci se najbolj kopičijo pri mladih odraslih. S starostjo delež prebivalcev, pri katerih se kopičijo nezdravi vedenjski vzorci, upada, narašča pa delež prebivalcev brez nezdravih vedenjskih vzorcev. Več kot dve tretjini smrti po svetu lahko pripišemo kroničnim nenalezljivim boleznim (1). Najpomembnejši povzročitelji kroničnih nenalezljivih bolezni so nezdrava vedenja, ki jih lahko spreminjamo. Če je posameznik izpostavljen več nezdravim vedenjem hkrati, je njegovo tveganje za razvoj kronične nenalezljive bolezni celo večje, kot bi pričakovali glede na vpliv posameznega nezdravega vedenja (2). Kopičenje nezdravih vedenjskih Kombinacije nezdravih vedenj vzorcev po spolu Nezdravo vedenje, ki je najpogosteje priso- Pri dobri tretjini (34,2 %) odraslih prebivalcev tno v kombinaciji z drugim nezdravim vede- Slovenije ni zaznati nobenega od štirih preu- njem, je nezdravo prehranjevanje. Nezdra- čevanih nezdravih vedenjskih vzorcev: čez- vo se prehranjuje 70,8 % kadilcev, 74,1 % mernega pitja alkohola1, kajenja2, nezdra- čezmernih pivcev alkohola ter 63,5 % od- vega prehranjevanja3 in nezadostne telesne raslih prebivalcev, ki so nezadostno telesno dejavnosti4. Več nezdravega vedenja je dejavni. Med odraslimi prebivalci, ki čezmer- prisotnega pri moških. Delež odraslih moških no pijejo alkohol, jih skoraj tretjina (31,3 %) brez nezdravega vedenjskega vzorca je za tudi kadi. 12,2 odstotni točki nižji kot pri ženskah. Delež prebivalcev po številu nezdravih vedenj po spolu 1 % 40 % 39 % 17 % 3 % 1 % 28 % 41 % 24 % 6 % nič ena dva tri štiri Vir: CINDI 2020, 18–74 let Od odraslih prebivalcev Slovenije, ki … …čezmerno …se nezdravo …so nezadostno …kadijo… pijejo alkohol… prehranjujejo… telesno dejavni… …jih kadi: 31,3 % 25,2 % 21,5 % …jih čezmerno pije alkohol: 15,2 % 13,0 % 8,9 % …se jih nezdravo prehranjuje: 70,8 % 74,1 % 63,5 % …jih je nezadostno telesno dejavnih: 21,6 % 18,1 % 22,3 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 KOPIČENJE NEZDRAVIH VEDENJSKIH VZORCEV 64 Kopičenje nezdravih vedenjskih mlajši starostni skupini, od 18 do 24 let, sko- vzorcev po starosti raj enkrat manj (25,9 %). Delež prebivalcev z dvema ali več nezdravima vedenjskima Delež odraslih prebivalcev brez preučeva- vzorcema je najvišji v starostni skupini od 25 nih nezdravih vedenjskih vzorcev narašča s do 34 let (32,1 %) in nato postopoma pada z starostjo. V starostni skupini od 65 do 74 let višanjem starosti. jih je takšnih 48,9 %, medtem ko jih je v naj- Delež prebivalcev po številu nezdravih vedenj po starostnih skupinah 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 18-24 let 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let nič ena dva tri štiri Vir: CINDI 2020, 18–74 let Opombe za bralca 1 Čezmerni pivci so moški, ki zaužijejo več kot 20 g čistega alkohola dnevno, in ženske, ki zaužijejo več kot 10 g čistega alkohola dnevno. 10 g čistega alkohola je vsebovanega v 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. 2 Upoštevani so bili vsi anketiranci, ki so se opredelili kot aktivni kadilci. 3 Nezdravo prehranjevanje oziroma prehranjevanje, ki ni v skladu s smernicami, smo opredelili z modelom splošnega nezdravega prehranjevanja, ki je opisan v poglavju Prehranjevanje. 4 Nezadostno telesno dejavnost smo opredelili kot neupoštevanje priporočil o minimalni celokupni telesni dejavnosti. Priporočena količina telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja za odrasle je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj. Literatura 1. World Health Organization. Global Status Report on Noncommunicable Diseases 2014. Geneva: WHO, 2014. 2. Poortinga W. The prevalence and clustering of four major lifestyle risk factors in an English adult population. Prev Med. 2007; 44(2): 124–8. aSpreminjanje z zdravjem povezanega vedenjskega sloga Avtor: Matej Vinko V preteklem letu je tretjina čezmernih pivcev zmanjšala količino ali prenehala s pitjem alkoholnih pijač, tretjina odraslih, ki se prehranjujejo nezdravo, je spremenila svoje prehranjevalne navade na bolje, kaditi pa je prenehal vsak deseti kadilec. Kajenju, pitju alkohola in nezdravemu prehranjevanju lahko v Sloveniji pripiše-mo skoraj polovico vseh izgubljenih let življenja, ki nastanejo zaradi prezgodnjih smrti (1). Sprememba nezdravega vedenjskega sloga ima številne pozitivne posledice za posameznika, ki vedenje spremeni, kakor tudi za njegovo ožjo in širšo okolico (2). Pitje alkohola Delež prebivalcev, ki se ne prehranjuje V zadnjem letu je prenehalo piti 1,9 % čez- v skladu s smernicami in so se v preteklem mernih pivcev alkohola1, 28,9 % pa jih je letu pričeli prehranjevati bolj zdravo zmanjšalo količino popitega alkohola. Količi- Brez sprememb no popitega alkohola je v zadnjem letu po- 21 % prehranjevanja večalo 4,9 % odraslih prebivalcev, pri čemer Spremenili izstopajo mladi odrasli v starosti od 25 do 34 32 % prehranjevanje let, kjer je ta delež enkrat višji kot pri celot- nem prebivalstvu. Brez sprememeb 47 % prehranjevanja, ker menijo, Delež čezmernih pivcev, ki je v preteklem da se prehranjujejo zdravo letu spremenil navade pitja alkohola Vir: CINDI 2020, 18–74 let 5 % Brez sprememb Prenehanje kajenja Prenehali s pitjem 29 % alkoholnih pijač V letu izpolnjevanja oz. v letu pred izpolnje- Zmanjšali pitje vanjem anketnega vprašalnika je prenehalo alkoholnih pijač kaditi 10,8 % odraslih prebivalcev Slovenije3. 64 % Povečali pitje 2 % alkoholnih pijač Vir: CINDI 2020, 18–74 let Zdravo prehranjevanje Med odraslimi prebivalci, ki se ne prehra- 10,8 % njujejo zdravo2, jih je skoraj tretjina (32,0 %) v preteklem letu spremenila svoje prehra- njevalne navade na bolje. Ta sprememba je najpogosteje pomenila, da so pričeli jesti več zelenjave in sadja. Kar petina (20,9 %) odraslih prebivalcev pa meni, da se prehra- njujejo zdravo, čeprav njihovi odgovori na Vir: CINDI 2020, 18–74 let vprašanja o prehranjevalnih navadah naka- zujejo ravno obratno. Kako skrbimo za zdravje? SPREMINJANJE Z ZDRAVJEM Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 POVEZANEGA VEDENJSKEGA SLOGA 68 Opombe za bralca 1 Čezmerni pivci so moški, ki zaužijejo več kot 20 g čistega alkohola dnevno, in ženske, ki zaužijejo več kot 10 g čistega alkohola dnevno. 10 g čistega alkohola je vsebovanega v 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. 2 Nezdravo prehranjevanje oziroma prehranjevanje, ki ni v skladu s smernicami, smo opredelili z modelom splošnega nezdravega prehranjevanja, ki je opisan v poglavju Prehranjevanje. 3 Upoštevani so bili vsi anketiranci, ki so se opredelili kot bivši kadilci, in so navedli starost ob prenehanju kajenja, ki umešča njihovo prekinitev kajenja v leto oz. največ leto in pol pred udeležbo v raziskavi. Delež kadilcev v Sloveniji se ni znižal v enakem deležu, saj so v istem obdobju pričeli kaditi drugi odrasli prebivalci. Dodatno branje • Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, spletna stran. Dostopno na: https://www.sopa.si/ • Prehrana.si, spletna stran. Dostopno na: https://www.prehrana.si/ • Helena Koprivnikar. Izzivi opuščanja kajenja, 2008. Dostopno na: https:// www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja • Helena Koprivnikar. Ne bom več kadil, ne bom več kadila, 2008. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila Literatura 1. Institute for Health Metrics and Evaluation (IHME). Slovenia profile. Seattle, WA: IHME, University of Washington, 2018. Dostopno na: http://www.healthdata.org/slovenia 2. Campion J, Nurse J. A dynamic model for wellbeing. Australasian Psychiatry. 2007;15:S24–8. Samoocena zdravja Avtorja: Klara Rebernik, Jerneja Farkaš Lainščak Svoje zdravstveno stanje je kot dobro ocenilo 70,5 % odraslih prebivalcev Slovenije, delež tistih, ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot slabo, pa se je od leta 2008 zmanjšal za polovico. Samoocena zdravja je široko uporabljena mera splošnega zdravstvenega stanja prebivalstva, ki dobro napoveduje splošno umrljivost, pojavnost kroničnih bolezni in stanj (npr. sladkorne bolezni, telesne in duševne manjzmožnosti) ter z zdravjem povezano vedenje (npr. vključevanje v preventivne programe, sa-mooskrbo bolezni). Samoocena zdravja zajame telesne, duševne in socialne komponente zdravja, odraža pa tudi prisotnost ali odsotnost virov, ki pripomo-rejo h krepitvi zdravja (1–4). Trend samoocene zdravja Delež prebivalcev po samooceni zdravja in spolu Samoocenjeno zdravje se od leta 2001, ko 80 % se začele izvajati raziskave Z zdravjem po- vezan vedenjski slog, izboljšuje. Leta 2020 je 60 % svoje zdravje kot dobro ocenilo za četrtino 40 % več odraslih prebivalcev kot leta 2008, za polovico pa se je zmanjšal delež prebival- 20 % cev, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo. 0 % Delež prebivalcev po samooceni zdravja Moški Ženske skozi čas Slabo Srednje Dobro 80 % Vir: CINDI 2020, 18–74 let 60 % Samoocena zdravja in starost 40 % Svoje zdravje bolje ocenjujejo mlajši. V naj- 20 % večjem deležu so svoje zdravje kot dobro 0 % ocenile osebe v starostni skupini od 25 do 2008 2012 2016 2020 34 let (89,7 %). Z višanjem starosti se ta de- Slabo Srednje Dobro lež zmanjšuje. V starostni skupini od 65 do 74 let je svoje zdravje kot dobro ocenilo zgolj Vir: CINDI 2008–2020, 25–74 let 39,1 % oseb. Samoocena zdravja in spol Delež prebivalcev po samooceni zdravja in starosti (leta) Med spoloma so zaznane manjše razlike gle- 100 % de samoocene zdravja. Kot dobro je svoje zdravje ocenilo 72,1 % moških in 68,8 % žensk. 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 18-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 Slabo Srednje Dobro Vir: CINDI 2020, 18–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 SAMOOCENA ZDRAVJA 72 Samoocena zdravja in izobrazba Delež prebivalcev po samooceni zdravja in izobrazbi Delež prebivalcev, ki svoje zdravje ocenju- 100 % jejo kot dobro, je najvišji med tistimi z višjo izobrazbo (81,6 %). Med prebivalci z osnov- nošolsko ali nižjo izobrazbo je takih, ki svoje 50 % zdravstveno stanje ocenjujejo kot dobro, skoraj za polovico manj kot med tistimi z vsaj 0 % višjo strokovno izobrazbo. OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Slabo Srednje Dobro Vir: CINDI 2020, 18–74 let Opombe za bralca Odgovori na vprašanje o samooceni zdravja so bili v vprašalniku razporejeni v pet kategorij (zelo dobro, dobro, srednje, slabo, zelo slabo), v poglavju so prikazani v treh kategorijah: dobro (zelo dobro in dobro), srednje, slabo (slabo in zelo slabo). Dodatno branje • Samoocena dobrega zdravja, portal Zdravje v občini. http://obcine.nijz.si Literatura 1. Bombak AE. Self-rated health and public health: a critical perspective. Front Public Health. 2013; 1: 1−4. doi: 10.3389/fpubh. 2013.00015 2. Zajacova A, Huzurbazar S, Todd M. Gender and the structure of self-rated health across the adult life span. Soc Sci Med. 2017; 187:58−66. doi: 10.1016/j.socscimed.2017.06.019 3. Farkas J, Pahor M, Zaletel-Kragelj L. Self-rated health in different social classes of Slovenian adult population: nationwide cross-sectional study. Int J Public Health. 2011; 56:45−54. doi: 10.1007/s00038-009-0103-1 4. Cialani C, Mortazavi R. The effect of objective income and perceived economic resources on self-rated health. Int J Equity Health. 2020; 19:1−12. doi: 10.1186/s12939-020-01304-2 Metodologija Avtorja: Tina Zupanič in Aleš Korošec V letu 2020 smo opazovano populacijo raziskave razširili in vanjo vključili tudi prebivalce Slovenije, stare od 18 do 24 let. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije je bila v letu 2020 izvedena že šestič in predstavlja raziskavo z najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji, saj se izvaja že od leta 2001 (1). Vzorčenje in odzivnost Spodnja slika prikazuje starostno strukturo končnega uteženega vzorca. Vzorčni okvir za pripravo vzorca je bil Cen- tralni register prebivalstva. Vzorec je pripravil Starostna struktura končnega uteženega Statistični urad Republike Slovenije na pod- vzorca, skupaj in po spolu lagi stratificiranega enostavnega naključne- 100 % ga vzorčnega načrta. V vzorec je bilo vklju- 9,5 % 8,9 % 9,2 % 18-24 let čenih 17.500 prebivalcev Slovenije, ki so bili 80 % 16,9 % 15,7 % 16,3 % na dan začetka anketiranja stari od 18 do 25-34 let 60 % 21,1 % 19,7 % 20,4 % vključno 74 let. Terenska faza ankete je po- 35-44 let tekala od 11. maja do konca julija 2020 (1). 40 % 19,8 % 19,6 % 45-54 let 19,7 % 55-64 let Stopnja odgovora v času poteka 20 % 18,8 % 19,8 % 19,3 % 65-74 let terenske faze izvedbe raziskave 13,9 % 16,3 % 15,1 % 50 % 0 % Moški Ženske Skupaj 40 % 30 % Vir: CINDI 2020, 18-74 let 20 % Spremembe vprašalnika 10 % 0 % Glede na raziskavo, izvedeno v letu 2016, 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 smo vprašalnik nekoliko spremenili, in sicer Teden izvajanja terenske faze raziskave na področjih: pošta splet skupaj – duševnega zdravja, Vir: CINDI 2020, 18–74 let – preventivnih zdravstvenih storitev, – cepljenja, Zgornja slika prikazuje rast stopnje odgovora – prehrane, v obdobju izvedbe terenske faze raziskave. – alkohola, Končna skupna stopnja odgovora v raziskavi – telesne dejavnosti, je bila 49,7 %, pri čemer je stopnja odgovo- – dodana so bila vprašanja o okolju, spa- ra po pošti dosegla 24,9 %, stopnja odgovo- nju in poškodbah pri telesni dejavnosti, ra po spletu pa 24,8 %. V primerjavi z letom – izključena pa so bila vprašanja o prome- 2016 se je stopnja odzivnosti po spletu po- tni varnosti. membno zvišala, in sicer kar za 12,6 % točk, kar pomeni, da s spletnim načinom anketira- V letu 2020 smo k standardnemu vprašalni- nja dosegamo vedno širši del populacije (1). ku raziskave dodali še kratek vprašalnik Novi koronavirus, zdravje in življenjski slog, s kate- Celotno obdobje terenske faze raziskave rim smo želeli pridobiti vpogled na morebi- je potekala tudi komunikacijska kampanja, ten vpliv epidemije covida-19 na življenjski s katero pomembno doprinesemo k pre- slog odraslih prebivalcev Slovenije. poznavnosti raziskave in sodelovanju v njej. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 METODOLOGIJA 76 Način anketiranja in kontrola Izbrani način anketiranja po starostnih vprašalnikov skupinah (leta) 100 % Vprašalnik so v vzorec izbrane osebe, tako kot v predhodnih raziskavah, prejele po 80 % pošti, in sicer prvič 11. maja 2020. Podobno 60 % kot v letu 2016 smo tudi v tokratni izvedbi 40 % raziskave anketo izvedli s kombiniranim na- 20 % činom anketiranja, s kombinacijo poštne in spletne ankete. Izbrane osebe so vprašalnik 0 % 18-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 na papirju skupaj s povratno kuverto z nas- pošta splet lovom pripadajoče območne enote Nacio- nalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pre- Vir: CINDI 2020, 18-74 let jele skupaj z obvestilnim pismom in nato še ob 1. opomniku. Tako v obvestilnem pismu Priprava analitične zbirke podatkov kot tudi v obeh opomnikih je bila vsem izbra- nim osebam ponujena tudi dodatna mož- Priprava analitične zbirke podatkov za leto nost spletnega anketiranja, ki je potekalo 2020 je potekala na primerljiv način kot v celoten čas trajanja raziskave. Vsaka oseba, letih 2012 in 2016. Imeli smo dva izvora po- izbrana v vzorec raziskave, pa je praviloma datkov: osebe, ki so odgovorile na spletno lahko svoje odgovore podala le enkrat, pi- anketo, ter osebe, ki so odgovorile pisno. Če sno ali po spletu (1). je oseba odgovorila na oba načina, smo izbrali tisto anketo, kjer je bil delež odgovor- Območne enote NIJZ so med izvajanjem te- jenih vprašanj višji (1). renske faze raziskave izvajale osnovno kon- trolo po pošti prejetih vprašalnikov in oce- Po poenotenju imen spremenljivk in osnovnih nile stopnjo odgovora spremenljivke za vse popravkih smo preverili vsako spremenljivko prejete vprašalnike. Vprašalnike so nato oziroma sklop spremenljivk glede notranje vnesli v spletno aplikacijo za vnos anket. skladnosti in veljavnosti podatkov. V prime- Spletno anketiranje in vnos odgovorov, rih, ko je bilo številsko vprašanje odprtega pridobljenih na papirnatih vprašalnikih, tipa (npr. količina popitih alkoholnih pijač, št. prejetih po pošti, sta potekala s pomoč- ur sedenja, št. dni telesne dejavnosti …), se jo spletnega orodja EnKlikAnketa (1Ka)1. je besedilno vrednost smiselno zamenjalo s številsko vrednostjo (npr. 1–2 dni v 1,5 dni). V Doseg posameznega načina neredkih primerih, ko je oseba označevala anketiranja samo pritrdilne »da« (npr. prisotnost težav, vzroki za počutje pod stresom) in nobenih S spletno anketo smo dosegli večinoma negativnih »ne« odgovorov, se je manjkajo- mlajšo, s poštno anketo pa starejšo popula- če vrednosti zamenjalo z negativnimi »ne« cijo. Odstotek odgovorov po spletu pa se je odgovori. Preverili smo, da vprašanja, na ka- glede na leto 2016 povečal v vseh starostnih tera smejo odgovarjati samo ženske ali moš- skupinah. Kombinirani način anketiranja ki (npr. udeležba v programu Dora ali Zora omogoča pridobitev odgovorov vseh izbra- ali določeni samopregledi) niso vsebovala nih podpopulacijskih skupin, saj v primerjavi odgovorov pri osebah, na katera niso smeli s klasičnim načinom z uporabo samo enega odgovoriti. Podatki o telesni višini, masi in ob- načina anketiranja določenih podpopula- segu pasu so bili pregledani univariatno in v cij, npr. mladih ali starejših, ne dosežemo v različnih kombinacijah (ITM – indeks telesne takem obsegu, kot bi si želeli. mase, razmerje med obsegoma pasu v višini popka in telesno višino). Izstopajoče kombi- nacije vrednosti teh vprašanj so bile ročno pregledane, popravljene ali izbrisane. Kako skrbimo za zdravje? 77 METODOLOGIJA Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Interno skladnost podatkov o kajenju je tudi RS (SURS). Analiza podatkov je upoštevala v 2020 ročno pregledala strokovnjakinja s anketno naravo podatkov ter njihovo uteže- področja kajenja. V delu o prehranskih na- vanje. Poleg običajnih odstotkov za določe- vadah je bil na trenutni vprašalnik prilagojen ni pojav je bilo mogoče izračunati tudi oce- v letu 2016 razvit in opisan model točkova- no števila oseb s tem pojavom v populaciji nja, s katerim smo opredelili, katere osebe se 18–74 let, oboje z intervalom zaupanja. Prip- ne prehranjujejo v skladu s smernicami zdra- ravili smo tudi primerjave med odstotki poja- vega prehranjevanja. va znotraj različnih kategorij iste neodvisne spremenljivke. Uporabnik rezultatov je tako Prečiščeni anketni podatki so bili uteženi po lahko videl, na primer, ali je odstotek trenu- spolu, 5-letnih starostnih skupinah, regiji in tnih kadilcev med 18–24-letniki pomembno vseh dvojnih kombinacijah. Podatke o sesta- višji od tistega med 70–74-letniki oz. ali si v vi prebivalstva na dan 30. 6. 2020 smo prido- Prekmurju manj pogosto vsaj 2-krat dnevno bili na spletnih straneh Statističnega urada umivajo zobe kot na Gorenjskem. Opombe za bralca 1 Orodje za spletno anketiranje 1Ka je dosegljivo na povezavi https://www.1ka.si/ Viri 1. Zupanič T, Korošec A. Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, Prva objava. Ljubljana: Nacionalni in- štitut za javno zdravje, 2021. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_ zbirke_raziskave/CINDI/cindi2020_prva_objava.pdf 78 Priloge Preglednica 1: Merila za opredelitev splošnega nezdravega načina prehranjevanja Merila za opredelitev splošnega nezdravega načina prehranjevanje Komponente Vprašanje v vprašalniku Kriterij točk1 Priporočilo2 Dnevno Koliko obrokov običajno pojeste na 2 obroka ali manj (0) Štiri do pet obrokov število dan? več kot 2 obroka do vključno 3,5 dnevno obrokov obroka (30) več kot 3.5 obroka do manj kot 5 obrokov (70) 5 obrokov (100) Zajtrkovanje Kako pogosto uživate zajtrk? 1–3-krat na mesec ali redkeje (0) Vsak dan 1–3-krat na teden (30) 4–6-krat na teden (70) Vsak dan (100) Zelenjava Kako pogosto običajno uživate 1–3-krat na mesec ali redkeje (0) Vsak dan, surovo zelenjavo? 1–3-krat na teden (30) 2–3-krat na dan 4–6-krat na teden (50) Sadje Kako pogosto običajno uživate sveže 1-krat na dan (70) Vsak dan, sadje? Več kot 1-krat na dan (100) 1–2-krat na dan Mlečni izdelki Kakšne mlečne izdelke najpogosteje Ne uživam mlečnih izdelkov (0) Vsak dan; uživate? Uživam polnomastne mlečne izdelke (30) prednostno izdelki Uživam mlečne izdelke z manj maščob z manj maščob (100) Kruh Kako pogosto običajno uživate kruh? Izključno beli, polbeli kruh in pecivo (0) Vsak dan, Beli, polbeli ter polnozrnati kruh in prednostno pecivo (50) polnozrnati izdelki Izključno polnozrnati kruh in pecivo (100) Ribe Kako pogosto običajno uživate ribe Nikoli (0) 1–2-krat na teden, in morske sadeže? 1–3-krat na mesec (50) prednostno mastne 4–6-krat na teden ali pogosteje (70) morske ribe 1–3-krat na teden (100) Soljenje Ali že pripravljeno hrano pri mizi Hrano brez poskušanja dosolim (0) Zmerna uporaba hrane dodatno solite? Hrano najprej poskusim in po potrebi soli, prednostno dosolim (50) jodirana sol Nikoli ne dosolim pripravljene hrane (100) Maščoba Kako pogosto v vašem gospodinjstvu Zmerna uporaba pri kuhi uporabljate navedene maščobe pri Uporaba dnevno (0) maščob; živalske pripravi hrane (kokosovo ali palmino Uporaba tedensko (50) maščobe v večji maščobo in/ali masla in/ali smetane Uporaba mesečno ali redkeje (100) meri zamenjati in/ali svinjske masti)? z rastlinskimi olji Mesni izdelki Kako pogosto običajno uživate Čim redkeje, mesne izdelke (klobase, šunke, prednostno izdelki salame …)? z manj maščob in vidno strukturo mesa 4–6-krat na teden ali pogosteje (0) Ocvrte jedi Kako pogosto običajno uživate Čim redkeje 1–3-krat na teden (30) ocvrte jedi (pomfri, ocvrto meso, 1–3-krat na mesec (70) ocvrtke …)? Nikoli (100) Sladke jedi Kako pogosto običajno uživate Čim redkeje sladko pecivo, piškote, torte? Sladke Kako pogosto običajno uživate Čim redkeje, pijače aromatizirane gazirane in negazirane prednostno pitna brezalkoholne pijače (kole, ledeni čaj, voda in nesladkani sadne napitke, vode z okusom ipd.)? napitki 1 Oseba na podlagi zgornjih kriterijev lahko doseže skupaj 1.300 točk. Končna ocena za opredelitev splošnega nezdravega prehranjevanja leži na območju 0–100 (seštevek točk/13), kjer pomeni ocena 100 odsotnost možnih dejavnikov in ocena 0 prisotnost vseh možnih dejavnikov nezdravega prehranjevanja. 2 Prirejeno po navedenih virih 1–8 v poglavju Prehranjevanje. 79 Preglednica 2: Rezultati raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 10. Kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje? zelo dobro 18.7 20.5 16.8 35.9 30.6 18.3 5.9 4.4 9.7 11.4 19.3 23.5 19.2 15.7 16.7 18.9 20.8 17.8 12.9 17.7 19.9 dobro 51.8 51.5 52.0 52.0 57.8 57.4 48.0 34.7 37.4 45.5 51.8 58.1 49.4 57.9 53.3 54.5 51.9 51.0 50.3 51.2 48.9 srednje 25.4 23.7 27.3 10.8 10.5 21.6 39.8 49.9 44.1 35.9 25.0 16.6 26.7 22.5 25.6 23.0 23.7 27.0 31.4 27.1 25.4 slabo 3.5 3.7 3.3 0.9 0.9 2.2 5.5 9.6 7.1 6.2 3.5 1.4 3.7 3.4 3.6 3.0 3.1 3.5 4.5 3.6 5.5 zelo slabo 0.6 0.6 0.6 0.3 0.2 0.5 0.8 1.5 1.7 0.9 0.4 0.4 1.0 0.5 0.7 0.6 0.5 0.6 0.9 0.4 0.4 11. Kako skrbite za svoje zdravje? zelo dobro 10.6 10.8 10.4 16.2 13.6 9.7 6.1 9.2 8.9 7.5 10.9 12.0 11.4 9.6 6.8 11.1 11.7 10.5 8.3 8.4 12.5 kar dobro 61.1 60.4 61.8 59.9 57.6 60.3 64.1 66.1 57.9 60.0 61.2 62.3 59.9 59.5 64.3 64.3 60.5 62.1 63.9 59.2 53.8 bolj malo, premalo 23.8 24.3 23.2 20.0 25.3 26.2 23.7 18.6 22.5 26.0 23.9 23.0 23.5 26.4 22.8 19.6 23.6 23.5 24.9 28.4 27.3 skoraj nič 1.0 1.2 0.8 1.5 1.5 0.9 0.8 0.5 1.1 1.2 1.1 0.9 1.1 0.7 1.7 0.7 1.1 0.8 0.6 1.4 1.7 ne vem kaj bi rekel 3.5 3.2 3.7 2.3 2.0 2.9 5.3 5.6 9.6 5.3 2.8 1.7 4.1 3.7 4.4 4.3 3.1 3.0 2.3 2.5 4.7 12a. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: bolečine v prsih med telesno dejavnostjo? da 6.2 6.3 6.2 9.9 3.9 5.6 6.8 8.6 11.1 7.4 6.5 4.2 7.4 5.5 5.7 4.6 5.5 6.3 7.1 7.7 9.8 ne 93.8 93.7 93.8 90.1 96.1 94.4 93.2 91.4 88.9 92.6 93.5 95.8 92.6 94.5 94.3 95.4 94.5 93.7 92.9 92.3 90.2 12b. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: bolečine v križu? da 45.8 43.6 48.2 34.1 41.4 45.2 53.2 52.5 52.1 49.7 45.1 43.2 49.4 43.2 41.7 42.6 42.7 50.1 52.8 47.0 47.5 ne 54.2 56.4 51.8 65.9 58.6 54.8 46.8 47.5 47.9 50.3 54.9 56.8 50.6 56.8 58.3 57.4 57.3 49.9 47.2 53.0 52.5 12c. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: bolečine v vratu/ramenih? da 39.5 34.5 44.8 35.6 38.0 41.1 42.5 37.5 40.6 38.0 39.0 40.3 41.1 35.8 40.1 37.7 38.7 41.9 39.4 39.5 38.8 ne 60.5 65.5 55.2 64.4 62.0 58.9 57.5 62.5 59.4 62.0 61.0 59.7 58.9 64.2 59.9 62.3 61.3 58.1 60.6 60.5 61.2 12d. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: bolečine v drugih sklepih? da 32.5 31.4 33.7 21.0 21.6 31.3 45.3 45.2 38.6 36.4 32.7 29.3 32.6 30.7 29.5 31.9 31.9 33.3 38.9 31.0 38.1 ne 67.5 68.6 66.3 79.0 78.4 68.7 54.7 54.8 61.4 63.6 67.3 70.7 67.4 69.3 70.5 68.1 68.1 66.7 61.1 69.0 61.9 12e. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: vztrajne napade kašlja z izkašljevanjem sluzi? da 4.6 5.1 4.1 4.1 3.0 4.4 5.2 7.3 7.8 6.2 4.5 3.2 5.1 5.2 4.9 4.8 4.7 3.5 4.6 4.6 4.9 ne 95.4 94.9 95.9 95.9 97.0 95.6 94.8 92.7 92.2 93.8 95.5 96.8 94.9 94.8 95.1 95.2 95.3 96.5 95.4 95.4 95.1 12f. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: otekanje nog? da 10.0 6.7 13.5 2.1 4.9 10.8 13.8 17.5 15.4 12.7 9.3 8.2 10.3 8.3 8.9 9.2 9.5 10.9 13.4 10.0 11.3 ne 90.0 93.3 86.5 97.9 95.1 89.2 86.2 82.5 84.6 87.3 90.7 91.8 89.7 91.7 91.1 90.8 90.5 89.1 86.6 90.0 88.7 12g. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: alergijo? da 16.6 15.4 17.9 28.8 18.0 16.5 12.6 12.0 14.1 12.3 16.1 19.5 15.4 12.6 20.1 15.8 19.0 15.7 15.6 10.9 17.0 ne 83.4 84.6 82.1 71.2 82.0 83.5 87.4 88.0 85.9 87.7 83.9 80.5 84.6 87.4 79.9 84.2 81.0 84.3 84.4 89.1 83.0 12h. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: zaprtje? da 9.6 5.7 13.7 12.1 8.7 9.3 8.6 11.5 8.7 9.2 9.0 10.5 9.7 7.7 10.1 9.6 10.1 9.7 7.9 9.0 9.5 ne 90.4 94.3 86.3 87.9 91.3 90.7 91.4 88.5 91.3 90.8 91.0 89.5 90.3 92.3 89.9 90.4 89.9 90.3 92.1 91.0 90.5 12i. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: glavobol? da 31.8 24.6 39.4 47.2 39.6 33.6 23.7 15.3 27.4 26.3 32.0 35.0 30.8 24.8 30.9 32.1 32.8 34.4 31.4 29.7 30.4 ne 68.2 75.4 60.6 52.8 60.4 66.4 76.3 84.7 72.6 73.7 68.0 65.0 69.2 75.2 69.1 67.9 67.2 65.6 68.6 70.3 69.6 12j. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: težave s spanjem? da 31.1 26.0 36.4 33.5 27.1 31.1 34.8 31.7 30.9 29.9 30.6 32.0 31.2 30.7 32.1 31.9 30.0 31.8 30.7 31.0 33.4 ne 68.9 74.0 63.6 66.5 72.9 68.9 65.2 68.3 69.1 70.1 69.4 68.0 68.8 69.3 67.9 68.1 70.0 68.2 69.3 69.0 66.6 12k. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: depresivno stanje (potrtost, žalost)? da 17.7 13.8 21.9 28.8 18.3 15.1 18.1 14.3 18.3 16.5 18.2 17.6 19.1 15.8 18.7 14.5 17.7 17.6 20.9 17.5 16.2 ne 82.3 86.2 78.1 71.2 81.7 84.9 81.9 85.7 81.7 83.5 81.8 82.4 80.9 84.2 81.3 85.5 82.3 82.4 79.1 82.5 83.8 12l. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: zobobol? da 8.9 9.0 8.9 11.7 10.1 7.5 9.6 7.1 7.7 10.7 9.5 8.0 9.0 9.5 7.7 8.5 8.7 9.3 10.1 9.7 9.2 ne 91.1 91.0 91.1 88.3 89.9 92.5 90.4 92.9 92.3 89.3 90.5 92.0 91.0 90.5 92.3 91.5 91.3 90.7 89.9 90.3 90.8 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 80 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 12m. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: težave pri uriniranju? da 6.7 8.6 4.6 3.4 2.7 4.3 10.4 15.6 8.3 8.5 6.9 5.3 7.5 4.1 5.7 6.3 6.8 6.9 6.7 8.0 5.3 ne 93.3 91.4 95.4 96.6 97.3 95.7 89.6 84.4 91.7 91.5 93.1 94.7 92.5 95.9 94.3 93.7 93.2 93.1 93.3 92.0 94.7 12n. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli: tesnobno stanje (izrazita zaskrbljenost, strah) da 19.6 15.0 24.6 29.5 20.1 19.3 18.6 14.7 18.5 17.1 19.7 20.9 20.0 19.0 22.5 17.9 19.8 20.2 18.1 18.3 19.0 ne 80.4 85.0 75.4 70.5 79.9 80.7 81.4 85.3 81.5 82.9 80.3 79.1 80.0 81.0 77.5 82.1 80.2 79.8 81.9 81.7 81.0 13a. Ali imate: zvišan krvni tlak več kot 140/90 mmHg (hipertenzija)? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 4.9 5.5 4.3 0.8 1.8 4.2 8.2 10.2 9.7 6.5 5.1 2.9 4.4 4.3 5.7 5.1 4.2 6.0 7.0 4.4 5.2 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 17.2 19.6 14.7 2.7 3.5 13.9 29.6 41.2 26.5 25.7 17.2 11.3 18.1 18.9 15.8 17.3 15.5 18.2 21.4 19.6 13.6 ne 77.9 74.9 81.0 96.5 94.7 81.9 62.3 48.6 63.8 67.8 77.8 85.8 77.5 76.8 78.5 77.6 80.3 75.8 71.6 76.0 81.2 13b. Ali imate: zvišane maščobe v krvi (holesterol in/ali trigliceridi)? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 7.4 7.7 7.1 0.6 4.4 8.7 11.5 9.3 8.7 9.2 7.4 6.3 6.9 5.7 7.0 7.6 8.1 8.4 7.5 5.1 6.3 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 18.5 19.7 17.3 1.4 6.3 17.7 31.8 35.6 25.3 22.1 17.5 16.4 17.2 17.3 18.6 17.1 18.7 19.4 21.6 18.7 19.5 ne 74.0 72.6 75.5 97.9 89.3 73.7 56.7 55.1 65.9 68.7 75.1 77.3 75.9 77.1 74.5 75.3 73.2 72.1 71.0 76.2 74.2 13c. Ali imate: sladkorno bolezen (nosečnostna (gestacijska) sladkorna bolezen ni vključena)? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 1.1 1.2 0.9 0.1 0.2 0.4 2.1 3.4 2.3 2.1 1.0 0.5 0.8 0.5 1.6 1.3 1.2 1.0 0.9 0.8 1.2 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 4.4 5.0 3.7 0.4 0.5 2.5 7.1 14.1 8.7 7.0 4.3 2.3 4.0 4.5 5.0 4.4 4.5 4.3 4.5 3.9 4.5 ne 94.5 93.7 95.4 99.5 99.4 97.1 90.8 82.5 89.0 90.9 94.8 97.2 95.1 94.9 93.4 94.3 94.3 94.6 94.6 95.3 94.3 13d. Ali imate: prebolelo srčno kap ali miokardni infarkt? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.4 0.5 0.2 0.0 0.0 0.3 0.5 1.1 0.5 0.7 0.4 0.2 0.3 0.0 0.2 0.5 0.5 0.3 0.4 0.1 0.6 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 1.6 2.2 1.0 0.3 0.1 1.0 2.8 4.8 2.9 2.4 1.7 0.9 1.2 1.4 2.4 2.1 1.4 1.8 1.6 1.5 1.7 ne 98.0 97.3 98.8 99.7 99.9 98.7 96.6 94.1 96.6 97.0 97.9 99.0 98.5 98.6 97.4 97.4 98.1 97.9 97.9 98.4 97.6 13e. Ali imate: bolečino v prsih pri mirovanju ali med telesno dejavnostjo (angino pektoris)? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 1.0 1.0 0.9 0.4 0.5 0.7 1.4 1.9 2.2 1.1 0.9 0.6 1.1 0.1 1.6 1.4 0.8 0.9 0.9 0.6 1.6 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 1.9 2.1 1.7 0.8 0.2 1.3 3.3 5.0 4.2 2.8 1.9 0.9 2.4 1.2 1.9 2.3 1.4 1.7 2.5 2.6 2.1 Zdravstveno ne 97.2 96.9 97.5 98.7 99.3 97.9 95.3 93.2 93.7 96.0 97.2 98.5 96.5 98.7 96.4 96.3 97.8 97.4 96.6 96.8 96.4 13f. Ali imate: srčno popuščanje? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.7 0.6 0.7 0.1 0.0 0.1 0.9 3.1 1.7 1.1 0.7 0.3 1.0 0.3 0.8 0.5 0.7 0.6 1.2 0.3 0.5 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 2.7 2.7 2.7 0.5 0.3 1.4 3.8 9.6 6.4 4.4 2.4 1.4 3.8 1.7 2.0 2.5 2.1 2.4 4.9 3.7 3.0 stanjene96.696.696.699.399.798.595.387.391.994.697.098.395.298.197.297.097.297.093.996.196.6 13g. Ali imate: možgansko kap? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.2 0.2 0.1 0.0 0.0 0.1 0.2 0.7 0.4 0.2 0.1 0.1 0.4 0.0 0.3 0.0 0.1 0.1 0.2 0.0 0.0 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 1.4 1.5 1.3 0.1 0.3 1.0 1.9 4.3 2.9 1.9 1.2 1.0 0.9 0.4 0.8 1.6 1.4 1.8 2.0 1.7 2.2 ne 98.4 98.3 98.6 99.9 99.7 99.0 97.9 95.0 96.7 97.9 98.7 98.9 98.7 99.6 99.0 98.4 98.4 98.1 97.8 98.3 97.8 13h. Ali imate: bolezni in okvare hrbtenice? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 2.8 2.0 3.7 0.5 1.6 2.6 4.2 5.0 3.6 3.1 2.8 2.4 3.0 2.7 2.4 2.3 2.7 3.4 2.9 2.6 2.4 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 15.8 13.8 17.9 5.1 5.9 14.4 27.1 28.0 22.7 21.6 15.5 11.8 18.0 12.1 14.3 13.0 14.3 18.9 20.6 15.1 15.4 ne 81.4 84.2 78.5 94.4 92.5 83.0 68.8 67.0 73.7 75.3 81.6 85.8 79.0 85.2 83.3 84.7 83.0 77.7 76.5 82.4 82.2 Kako skrbimo za zdravje? 81 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 13i. Ali imate: bolezni sklepov (artritise ali artroze)? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 2.3 1.8 2.9 0.2 0.3 1.4 4.5 5.9 5.0 3.8 2.2 1.0 2.6 2.7 3.7 2.5 1.7 2.6 2.3 1.8 1.6 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 8.7 7.2 10.3 0.9 1.6 6.9 15.8 20.6 13.0 11.3 8.6 6.6 9.1 6.6 8.8 8.6 8.3 8.1 12.7 8.2 10.6 ne 89.0 91.0 86.9 98.9 98.1 91.7 79.7 73.5 82.1 84.9 89.2 92.4 88.3 90.7 87.4 88.9 90.0 89.4 85.0 90.0 87.7 13j. Ali imate: kronični bronhitis, emfizem (KOPB)? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.6 0.5 0.6 0.0 0.4 0.4 0.8 1.3 1.4 0.7 0.5 0.4 0.7 0.9 0.7 0.5 0.4 0.6 0.6 0.2 0.7 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 2.1 2.3 1.9 0.5 0.8 1.4 3.3 5.3 3.0 3.0 2.3 1.3 2.9 1.6 1.6 2.9 1.9 2.3 2.0 0.7 2.2 ne 97.3 97.2 97.5 99.5 98.8 98.3 95.9 93.4 95.6 96.3 97.2 98.4 96.4 97.4 97.6 96.6 97.7 97.1 97.4 99.1 97.0 13k. Ali imate: bronhialno astmo? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.7 0.6 0.8 1.0 0.4 0.7 0.9 1.0 1.0 1.0 0.7 0.5 0.8 1.2 1.0 0.0 0.8 0.5 1.5 0.2 1.2 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 4.2 4.0 4.4 4.7 3.7 4.1 4.0 5.1 5.2 3.7 4.3 4.0 4.0 2.2 4.3 5.0 4.5 3.8 2.9 5.2 4.1 ne 95.1 95.4 94.7 94.3 95.9 95.2 95.1 93.9 93.8 95.3 95.0 95.4 95.3 96.6 94.7 95.0 94.7 95.7 95.6 94.6 94.6 13l. Ali imate: razjedo (ulkus) na želodcu ali dvanajstniku? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.8 0.8 0.9 0.0 0.7 0.7 0.9 1.6 1.1 0.9 0.9 0.7 0.9 0.7 1.6 0.8 0.7 0.8 0.9 0.4 0.6 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 4.0 3.4 4.7 0.5 1.6 3.7 6.8 7.4 5.1 5.2 3.5 3.7 4.5 1.7 4.2 5.5 4.1 3.5 3.9 3.7 3.2 ne 95.2 95.8 94.5 99.5 97.7 95.6 92.2 90.9 93.8 93.9 95.6 95.6 94.7 97.6 94.2 93.7 95.2 95.7 95.3 95.9 96.2 13m. Ali imate: jetrno cirozo? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.1 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.1 0.1 0.2 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.2 0.1 0.0 0.0 0.2 0.0 0.0 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 0.5 0.6 0.5 0.0 0.0 0.3 1.0 1.4 0.9 0.8 0.5 0.3 0.5 0.0 0.3 0.9 0.3 0.9 1.0 0.5 0.6 ne 99.4 99.4 99.5 100 99.9 99.6 98.9 98.5 99.0 99.1 99.5 99.7 99.5 100 99.5 99.0 99.7 99.1 98.8 99.5 99.4 13n. Ali imate: depresijo? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 1.5 1.2 1.7 1.4 1.4 1.3 2.1 1.3 2.8 1.7 1.4 1.1 2.6 1.2 1.6 1.0 1.2 1.5 1.8 0.6 1.5 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 4.8 3.5 6.1 2.3 2.7 4.5 7.8 6.5 8.8 5.7 4.3 3.8 4.9 6.1 6.3 4.4 4.3 4.5 6.0 4.3 4.9 ne 93.8 95.3 92.2 96.3 95.9 94.2 90.1 92.2 88.4 92.5 94.3 95.1 92.5 92.7 92.1 94.6 94.5 94.0 92.2 95.1 93.6 13o. Ali imate: anksiozne motnje? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.9 0.8 1.1 1.6 0.9 1.1 0.8 0.4 0.8 1.1 1.0 0.9 1.0 1.0 1.7 0.7 0.9 0.8 1.6 0.5 0.4 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 3.5 2.7 4.4 3.6 3.4 3.4 3.9 3.3 2.8 3.5 3.1 4.0 2.9 3.3 4.8 2.8 4.0 2.9 2.9 4.3 3.5 ne 95.6 96.6 94.5 94.8 95.7 95.5 95.4 96.3 96.4 95.4 95.9 95.1 96.1 95.6 93.5 96.5 95.1 96.2 95.5 95.2 96.1 13p. Ali imate: druge duševne motnje? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.6 0.6 0.5 0.9 0.7 0.4 0.6 0.2 1.1 0.6 0.7 0.3 1.0 0.1 0.1 0.4 0.4 0.8 1.2 0.2 0.4 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 1.4 1.5 1.3 1.0 1.0 1.5 1.8 1.7 3.2 2.2 1.1 0.9 1.5 1.0 1.5 1.9 1.1 1.8 1.1 1.7 0.3 ne 98.0 97.9 98.2 98.1 98.3 98.1 97.6 98.1 95.8 97.3 98.3 98.8 97.4 98.8 98.4 97.7 98.5 97.4 97.7 98.1 99.3 13r. Ali imate: motnje spanja? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 4.0 3.6 4.4 1.7 2.2 4.0 5.8 6.4 6.6 5.0 3.6 3.3 5.0 4.0 5.1 3.9 2.8 5.0 5.8 2.1 5.1 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 6.5 5.6 7.5 1.3 1.8 5.0 11.9 14.4 11.0 9.3 6.3 4.5 7.1 7.2 7.1 6.3 5.6 7.0 8.5 6.6 6.2 ne 89.5 90.7 88.1 97.1 96.0 91.1 82.3 79.2 82.4 85.7 90.1 92.2 87.9 88.9 87.8 89.8 91.6 88.0 85.7 91.3 88.7 13s. Ali imate: bolezen ščitnice? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 1.1 0.4 1.9 0.7 0.7 1.2 1.1 2.0 0.9 1.0 1.2 1.1 1.5 0.3 2.2 1.2 0.8 1.3 1.4 0.6 0.8 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 5.8 1.8 10.1 2.8 3.4 5.7 8.3 9.1 6.1 5.6 6.3 5.4 6.9 5.3 8.8 6.1 6.2 4.5 3.2 4.6 4.9 ne 93.0 97.8 88.0 96.5 95.9 93.0 90.5 89.0 93.0 93.4 92.4 93.5 91.5 94.4 89.0 92.7 93.0 94.2 95.4 94.8 94.3 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 82 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 13t. Ali imate: kronično ledvično odpoved? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.1 0.1 0.1 0.0 0.0 0.0 0.1 0.3 0.2 0.1 0.1 0.0 0.1 0.2 0.1 0.1 0.1 0.0 0.4 0.0 0.0 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 0.7 0.7 0.6 0.3 0.1 0.5 1.2 1.3 0.6 1.0 0.8 0.4 0.5 0.6 0.4 1.3 0.6 0.7 0.6 0.4 1.0 ne 99.3 99.2 99.3 99.7 99.9 99.4 98.7 98.4 99.2 99.0 99.1 99.6 99.4 99.2 99.4 98.6 99.4 99.3 99.0 99.6 99.0 13u. Ali imate: končno ledvično odpoved? da, ugotovljeno je bilo v zadnjih 12 mesecih 0.0 0.0 0.1 0.0 0.0 0.0 0.1 0.2 0.3 0.0 0.1 0.0 0.0 0.0 0.1 0.1 0.0 0.1 0.4 0.0 0.0 da, ugotovljeno je bilo pred več kot 12 meseci 0.4 0.5 0.4 0.0 0.0 0.4 0.8 0.8 0.5 0.6 0.6 0.2 0.4 0.0 0.0 1.1 0.3 0.5 0.6 0.3 0.6 ne 99.5 99.5 99.5 100 100 99.6 99.0 99.0 99.3 99.4 99.4 99.8 99.6 100 99.9 98.8 99.7 99.5 99.0 99.7 99.4 14a. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: za znižanje krvnega tlaka? da 19.0 20.8 17.2 0.6 1.8 13.3 34.9 51.9 34.8 30.0 18.9 10.6 20.4 19.6 18.9 17.9 16.4 20.5 26.3 21.5 17.9 ne 81.0 79.2 82.8 99.4 98.2 86.7 65.1 48.1 65.2 70.0 81.1 89.4 79.6 80.4 81.1 82.1 83.6 79.5 73.7 78.5 82.1 14b. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: za znižanje maščob v krvi (holesterola in/ali trigliceridov)? da 11.0 11.8 10.0 0.0 0.4 5.5 20.5 35.0 22.6 16.9 10.4 6.0 10.4 9.8 12.3 11.5 10.7 10.5 14.9 10.4 9.3 ne 89.0 88.2 90.0 100 99.6 94.5 79.5 65.0 77.4 83.1 89.6 94.0 89.6 90.2 87.7 88.5 89.3 89.5 85.1 89.6 90.7 14c. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: za znižanje sladkorja v krvi? da 4.7 5.5 4.0 0.4 0.7 2.2 7.3 16.5 10.6 7.6 4.7 2.1 4.9 5.4 4.9 4.1 4.9 4.3 4.7 5.4 4.4 ne 95.3 94.5 96.0 99.6 99.3 97.8 92.7 83.5 89.4 92.4 95.3 97.9 95.1 94.6 95.1 95.9 95.1 95.7 95.3 94.6 95.6 14d. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: proti glavobolu? da 22.9 16.1 30.1 30.7 25.4 24.5 20.0 14.2 25.1 23.1 22.7 22.4 23.0 14.9 22.9 20.8 22.9 25.9 27.0 19.7 24.6 ne 77.1 83.9 69.9 69.3 74.6 75.5 80.0 85.8 74.9 76.9 77.3 77.6 77.0 85.1 77.1 79.2 77.1 74.1 73.0 80.3 75.4 14e. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: proti drugim bolečinam? da 18.6 13.9 23.5 15.7 11.9 17.0 24.8 26.9 28.7 25.0 19.6 12.2 19.5 14.6 18.2 15.9 16.4 22.5 26.8 15.6 23.0 ne 81.4 86.1 76.5 84.3 88.1 83.0 75.2 73.1 71.3 75.0 80.4 87.8 80.5 85.4 81.8 84.1 83.6 77.5 73.2 84.4 77.0 14f. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: proti kašlju? da 2.3 2.1 2.4 2.0 1.2 1.7 2.8 4.6 4.8 2.6 1.9 1.7 2.4 2.1 2.2 1.6 2.0 2.9 3.2 1.1 3.5 ne 97.7 97.9 97.6 98.0 98.8 98.3 97.2 95.4 95.2 97.4 98.1 98.3 97.6 97.9 97.8 98.4 98.0 97.1 96.8 98.9 96.5 14g. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: pomirjevala? da 4.2 3.1 5.4 2.0 1.5 3.4 7.0 8.3 9.6 6.1 3.7 2.5 6.1 4.4 5.5 3.0 3.2 4.4 4.8 4.2 4.4 ne 95.8 96.9 94.6 98.0 98.5 96.6 93.0 91.7 90.4 93.9 96.3 97.5 93.9 95.6 94.5 97.0 96.8 95.6 95.2 95.8 95.6 14h. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: uspavala? da 2.8 2.2 3.5 1.0 0.8 2.5 4.2 6.1 4.9 3.8 2.5 2.1 3.3 4.3 2.5 2.5 1.9 3.5 4.0 2.7 3.2 ne 97.2 97.8 96.5 99.0 99.2 97.5 95.8 93.9 95.1 96.2 97.5 97.9 96.7 95.7 97.5 97.5 98.1 96.5 96.0 97.3 96.8 14i. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: prehranska dopolnila in zeliščne pripravke? da 27.1 19.7 35.1 25.2 27.0 28.1 25.9 27.8 18.7 18.4 25.4 33.8 25.2 23.0 31.7 23.7 30.9 28.2 21.6 20.7 21.8 ne 72.9 80.3 64.9 74.8 73.0 71.9 74.1 72.2 81.3 81.6 74.6 66.2 74.8 77.0 68.3 76.3 69.1 71.8 78.4 79.3 78.2 14j. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: kontracepcijska sredstva? da 9.1 - 9.1 26.3 14.3 9.6 0.4 1.1 3.4 6.0 10.0 10.9 8.1 11.2 7.9 6.9 7.7 13.8 7.7 7.9 15.9 ne 90.9 - 90.9 73.7 85.7 90.4 99.6 98.9 96.6 94.0 90.0 89.1 91.9 88.8 92.1 93.1 92.3 86.2 92.3 92.1 84.1 14k. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: antidepresive? da 4.3 3.0 5.7 1.7 2.9 4.3 6.8 5.1 7.1 5.2 3.7 3.8 4.4 6.1 5.1 3.7 3.9 4.5 4.8 4.7 3.1 ne 95.7 97.0 94.3 98.3 97.1 95.7 93.2 94.9 92.9 94.8 96.3 96.2 95.6 93.9 94.9 96.3 96.1 95.5 95.2 95.3 96.9 14l. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: homeopatska zdravila? da 1.6 1.2 2.1 2.0 1.8 1.3 1.5 1.8 1.0 0.7 1.6 2.2 1.3 2.0 2.4 1.2 2.1 1.2 2.2 1.4 0.0 ne 98.4 98.8 97.9 98.0 98.2 98.7 98.5 98.2 99.0 99.3 98.4 97.8 98.7 98.0 97.6 98.8 97.9 98.8 97.8 98.6 100 14m. Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali zdravila: druge vrste zdravil? da 12.7 11.7 13.7 10.0 9.8 10.6 16.5 18.3 14.4 11.8 12.2 13.0 11.3 10.3 16.3 11.5 13.3 11.6 14.8 14.2 9.7 ne 87.3 88.3 86.3 90.0 90.2 89.4 83.5 81.7 85.6 88.2 87.8 87.0 88.7 89.7 83.7 88.5 86.7 88.4 85.2 85.8 90.3 Kako skrbimo za zdravje? 83 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 15. Ali ste kdaj redno jemali zdravila za nižanje krvnega tlaka? da 19.6 21.6 17.5 0.5 2.7 14.2 36.7 54.6 35.4 30.1 20.0 11.4 21.0 20.0 19.4 19.3 17.1 20.5 26.9 22.1 18.1 ne 80.4 78.4 82.5 99.5 97.3 85.8 63.3 45.4 64.6 69.9 80.0 88.6 79.0 80.0 80.6 80.7 82.9 79.5 73.1 77.9 81.9 16. Ali so vam kdaj izmerili zvišano koncentracijo krvnega sladkorja (kadarkoli)? da 18.9 19.8 17.9 4.7 6.2 15.6 29.9 43.3 31.6 27.4 18.9 12.2 18.9 17.6 19.8 18.4 17.4 20.7 19.3 20.0 22.9 da, vendar samo v nosečnosti 4.2 0.0 8.6 0.5 7.4 5.5 1.5 1.3 1.4 3.0 3.4 6.0 5.1 4.3 3.6 3.2 4.3 4.1 3.8 5.2 1.9 ne 76.9 80.2 73.5 94.8 86.3 78.9 68.7 55.4 67.1 69.7 77.7 81.7 76.0 78.1 76.6 78.5 78.4 75.2 76.9 74.8 75.1 17a. Ali je imel kdo od bližnjih ali širših sorodnikov sladkorno bolezen (diabetes tipa 1 ali 2)? (stari starši, teta, stric, bratranec, sestrična) da 28.3 26.8 30.0 41.9 35.7 26.7 21.7 18.1 23.3 24.0 27.9 31.7 26.5 26.7 30.5 28.1 29.1 29.4 23.4 29.1 29.0 ne 71.7 73.2 70.0 58.1 64.3 73.3 78.3 81.9 76.7 76.0 72.1 68.3 73.5 73.3 69.5 71.9 70.9 70.6 76.6 70.9 71.0 17b. Ali je imel kdo od bližnjih ali širših sorodnikov sladkorno bolezen (diabetes tipa 1 ali 2)? (starši, brat, sestra, otrok) da 19.9 19.0 20.9 6.0 14.1 22.6 25.5 26.5 22.8 22.9 19.1 18.7 18.7 20.7 21.2 18.3 20.0 18.5 22.9 21.4 23.4 ne 80.1 81.0 79.1 94.0 85.9 77.4 74.5 73.5 77.2 77.1 80.9 81.3 81.3 79.3 78.8 81.7 80.0 81.5 77.1 78.6 76.6 18a. Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Krvni tlak v zadnjih 12 mesecih 61.2 60.4 62.0 48.3 53.1 61.5 69.0 73.8 65.9 63.8 61.1 59.1 57.2 58.7 59.6 60.1 62.2 61.6 67.4 66.8 55.9 pred 1 do manj kot 3 leti 24.7 24.9 24.5 27.7 28.3 25.8 22.0 17.0 18.6 21.5 24.9 27.3 26.2 27.7 24.7 27.0 24.2 24.4 20.5 20.1 28.9 pred 3 do manj kot 5 leti 5.5 5.3 5.8 4.8 6.3 6.4 4.8 3.8 3.4 5.2 5.2 6.5 6.6 7.0 4.8 5.8 5.3 5.1 4.4 5.4 6.8 pred več kot 5 leti 2.4 2.8 2.0 0.6 2.5 2.8 2.3 2.6 3.2 2.7 2.4 2.1 2.6 1.5 3.2 2.4 2.1 3.0 2.6 1.4 2.4 nikoli 1.9 1.9 1.9 6.4 3.0 1.2 0.5 0.5 3.0 2.6 1.9 1.4 2.1 1.4 3.0 1.2 1.9 1.5 1.9 1.9 3.8 ne vem 4.3 4.6 3.9 12.2 6.8 2.3 1.4 2.2 6.0 4.3 4.5 3.6 5.3 3.8 4.6 3.4 4.3 4.3 3.2 4.6 2.2 18b. Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Maščobe v krvi (holesterol in/ali trigliceridi) v zadnjih 12 mesecih 44.5 45.8 43.0 16.2 32.3 47.3 57.8 63.0 49.5 51.8 43.4 41.3 42.7 39.0 45.5 41.7 45.1 45.9 50.8 47.8 36.4 pred 1 do manj kot 3 leti 26.3 26.1 26.6 15.3 25.1 31.8 26.9 23.4 23.2 22.1 24.9 30.0 25.9 32.1 26.8 29.0 25.3 26.8 21.7 24.9 29.7 pred 3 do manj kot 5 leti 7.4 6.6 8.2 3.9 8.4 9.0 6.9 4.8 4.5 6.3 7.5 8.4 7.6 9.1 7.2 8.0 7.4 5.7 7.6 6.9 10.9 pred več kot 5 leti 3.2 3.4 3.0 3.4 3.3 2.8 3.5 3.2 3.6 2.7 3.7 2.8 3.2 2.3 3.8 2.8 3.4 2.7 3.5 3.0 4.2 nikoli 8.2 8.1 8.2 27.1 14.0 3.9 1.4 2.4 8.0 7.5 9.3 7.5 9.0 5.7 9.0 8.4 8.4 7.8 8.7 6.2 8.4 ne vem 10.5 10.0 11.0 34.1 16.9 5.1 3.5 3.3 11.0 9.6 11.3 10.0 11.7 11.9 7.7 10.1 10.5 11.1 7.8 11.2 10.4 18c. Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Sladkor v krvi v zadnjih 12 mesecih 44.5 45.4 43.5 21.4 34.2 45.9 55.8 61.7 49.2 51.2 43.0 42.1 43.5 41.3 44.8 43.5 44.9 44.6 47.0 46.9 42.2 pred 1 do manj kot 3 leti 25.2 24.4 26.0 16.1 25.1 30.3 25.0 20.4 20.2 20.0 24.7 28.8 24.4 30.4 26.3 27.3 23.7 26.2 22.6 24.2 28.3 pred 3 do manj kot 5 leti 7.3 6.5 8.2 4.0 8.8 8.2 6.7 5.4 5.0 6.1 7.6 8.1 8.1 7.7 7.1 7.2 6.9 6.6 9.0 6.3 10.8 pred več kot 5 leti 3.9 3.3 4.6 3.0 4.6 4.0 3.6 3.4 3.3 3.4 4.1 4.0 4.4 3.6 4.2 3.0 4.2 3.5 3.5 3.9 4.5 nikoli 8.1 8.5 7.7 25.5 11.0 4.8 3.3 4.2 10.1 8.3 9.1 6.6 8.0 5.7 9.3 7.5 9.1 7.9 7.8 6.0 7.6 ne vem 11.0 11.9 10.0 30.0 16.2 6.7 5.6 4.8 12.1 11.0 11.5 10.4 11.5 11.2 8.4 11.4 11.3 11.2 10.0 12.9 6.6 18d. Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Pregled blata na prikrito krvavitev v programu Svit v zadnjih 12 mesecih 18.7 18.3 19.1 1.8 2.3 16.1 40.0 38.5 27.6 24.5 18.7 14.2 19.3 20.0 20.0 19.9 17.1 19.6 18.5 19.7 16.8 pred 1 do manj kot 3 leti 16.7 15.4 18.1 2.7 3.3 13.1 35.2 35.1 23.1 21.6 17.2 12.9 17.6 15.2 17.1 16.7 16.2 17.9 15.9 16.2 16.4 pred 3 do manj kot 5 leti 4.4 4.7 4.1 2.1 1.5 3.0 8.5 9.1 6.3 6.2 4.6 3.1 4.5 5.5 4.2 3.7 4.3 4.3 5.5 3.7 6.2 pred več kot 5 leti 3.7 4.4 3.1 3.3 3.8 3.0 4.3 4.8 3.6 5.1 4.2 2.9 3.8 2.5 4.6 4.5 3.4 3.9 4.0 3.7 3.7 nikoli 47.8 46.2 49.4 67.1 76.5 58.0 9.0 9.0 27.2 33.0 46.9 59.3 45.5 47.6 45.6 47.6 50.9 44.4 46.4 48.8 48.5 ne vem 8.7 11.0 6.3 23.0 12.5 6.8 3.0 3.5 12.2 9.6 8.5 7.7 9.5 9.2 8.4 7.6 8.1 10.0 9.7 8.0 8.4 18e. (Ž) Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Mamografijo (slikanje) dojke v programu Dora v zadnjih 12 mesecih 18.7 - 18.7 0.5 1.0 20.5 38.3 30.8 26.7 24.1 20.2 13.9 21.5 19.0 19.4 17.9 16.9 19.6 17.8 19.3 21.6 pred 1 do manj kot 3 leti 22.5 - 22.5 0.9 2.0 19.0 47.7 44.3 37.8 27.2 23.5 16.4 22.2 22.9 24.6 24.6 21.7 23.1 21.7 23.3 18.1 pred 3 do manj kot 5 leti 4.8 - 4.8 1.1 1.2 3.6 6.7 13.1 7.9 8.2 4.4 3.3 4.6 3.3 4.3 5.4 4.7 5.4 6.4 4.3 3.2 pred več kot 5 leti 3.0 - 3.0 0.4 0.8 3.6 2.9 7.0 4.0 3.8 3.0 2.5 2.7 2.6 3.5 2.5 2.7 2.7 3.7 2.5 8.0 nikoli 48.9 - 48.9 93.4 91.6 51.7 3.6 3.4 20.5 34.5 47.1 61.9 46.3 49.4 47.1 47.3 52.1 47.5 45.7 48.9 47.5 ne vem 2.1 - 2.1 3.7 3.5 1.6 0.8 1.4 3.2 2.2 1.9 1.9 2.7 2.7 1.0 2.4 1.8 1.6 4.7 1.7 1.6 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 84 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 18f. (Ž) Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Bris materničnega vratu v zadnjih 12 mesecih 26.7 - 26.7 23.8 31.1 30.4 24.0 16.2 17.9 25.6 26.8 29.0 23.8 23.5 29.0 27.5 27.9 24.2 25.9 27.7 34.7 pred 1 do manj kot 3 leti 39.7 - 39.7 18.6 46.2 45.6 42.7 25.1 28.5 35.6 36.4 46.2 43.6 45.2 36.6 37.8 37.8 40.6 39.0 43.1 37.4 pred 3 do manj kot 5 leti 13.6 - 13.6 3.7 11.1 13.9 17.3 18.7 13.8 15.5 13.0 13.4 15.2 11.4 13.6 15.4 13.7 13.0 11.6 12.5 11.5 pred več kot 5 leti 7.3 - 7.3 0.2 2.8 4.6 9.8 22.5 15.1 10.3 7.4 4.5 5.3 8.1 7.3 6.7 7.6 8.6 8.8 6.7 7.8 nikoli 9.0 - 9.0 48.2 5.8 3.3 4.2 8.4 15.8 9.3 12.3 4.7 8.3 7.5 9.6 9.1 10.4 8.4 8.7 6.8 6.8 ne vem 3.7 - 3.7 5.5 3.0 2.2 2.0 9.0 8.9 3.7 4.0 2.1 3.8 4.2 3.9 3.6 2.6 5.2 6.0 3.3 1.9 18g. Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Cepljenje proti gripi v zadnjih 12 mesecih 9.9 9.7 10.1 5.1 6.0 6.2 11.5 28.4 11.4 8.8 8.6 11.2 8.9 7.4 9.8 9.6 11.1 9.6 9.7 7.2 14.6 pred 1 do manj kot 3 leti 2.5 2.9 2.1 5.5 2.4 1.8 2.8 1.8 2.4 1.9 3.0 2.3 2.5 2.4 1.7 3.2 2.8 2.5 2.5 2.5 0.8 pred 3 do manj kot 5 leti 1.8 1.9 1.7 4.2 1.3 1.7 1.8 1.3 1.7 1.7 1.9 1.8 1.9 1.8 1.7 1.4 1.7 2.7 1.9 1.1 1.3 pred več kot 5 leti 9.8 10.5 9.0 8.4 8.7 10.9 10.9 8.8 6.5 9.7 9.6 10.6 9.8 9.2 9.6 10.3 9.2 11.0 10.3 6.7 14.0 nikoli 63.7 60.4 67.2 43.2 66.5 73.2 64.3 49.9 59.7 63.9 63.6 64.7 65.9 70.4 65.7 64.3 63.2 60.4 59.4 68.4 57.5 ne vem 12.3 14.6 9.9 33.5 15.0 6.1 8.7 9.8 18.4 14.0 13.3 9.3 11.0 8.7 11.6 11.3 12.0 13.9 16.2 14.1 11.7 19a. Kdaj ste si sami nazadnje: izmerili krvni tlak? pred manj kot 1 mesecem 40.8 39.5 42.1 21.6 22.2 37.8 59.1 69.6 55.6 50.2 41.6 32.5 42.9 40.5 40.6 38.8 36.9 44.2 43.9 44.0 47.8 pred 1 do 6 meseci 21.8 21.4 22.3 23.7 23.7 23.4 20.0 16.2 17.7 19.4 22.6 23.1 22.2 20.8 18.5 21.9 21.5 23.3 27.5 18.3 22.4 pred več kot 6 meseci 19.4 20.1 18.6 23.3 28.4 20.9 10.6 8.4 10.6 13.9 18.6 24.5 17.6 22.1 21.8 18.2 19.9 20.7 16.2 17.8 18.7 nikoli 18.1 19.0 17.0 31.3 25.7 17.9 10.3 5.8 16.1 16.5 17.2 20.0 17.4 16.7 19.2 21.1 21.7 11.9 12.4 19.9 11.0 19b. Kdaj ste si sami nazadnje: samopregledovali dojke? pred manj kot 1 mesecem 47.0 - 47.0 37.7 34.9 49.5 55.4 57.2 57.3 52.3 47.3 42.5 53.6 47.6 43.6 38.9 44.0 49.5 51.9 48.0 56.3 pred 1 do 6 meseci 26.6 - 26.6 21.7 30.7 27.2 26.6 21.3 19.0 24.2 26.7 29.1 25.2 24.6 31.1 28.2 25.9 26.1 29.1 27.2 24.0 pred več kot 6 meseci 13.8 - 13.8 12.0 17.4 14.6 10.4 11.9 9.2 9.9 12.4 17.4 12.4 15.7 12.6 17.8 14.9 13.1 9.0 11.1 15.6 nikoli 12.6 - 12.6 28.6 17.0 8.6 7.6 9.6 14.5 13.6 13.5 11.0 8.8 12.1 12.7 15.0 15.2 11.4 10.0 13.6 4.0 19c. Kdaj ste si sami nazadnje: samopregledovali moda? pred manj kot 1 mesecem 36.2 36.2 - 38.1 30.4 36.1 41.4 41.8 33.9 38.9 36.7 34.9 38.5 37.7 36.1 25.5 34.6 38.5 38.8 42.2 42.0 pred 1 do 6 meseci 18.2 18.2 - 22.5 19.3 16.3 17.9 16.8 14.0 17.0 19.6 18.0 18.7 18.5 19.8 17.5 18.0 17.2 18.4 17.5 21.0 pred več kot 6 meseci 11.3 11.3 - 7.6 15.9 10.5 9.4 8.3 9.7 7.5 9.0 15.8 6.9 8.3 10.2 12.7 13.6 13.4 10.4 8.9 9.3 nikoli 34.3 34.3 - 31.8 34.4 37.1 31.4 33.0 42.4 36.6 34.7 31.3 35.9 35.5 33.9 44.4 33.8 30.9 32.5 31.3 27.7 20. Ali ste seznanjeni s tem, da vam po 30. letu starosti pripada preventivni pregled pri vašem osebnem izbranem zdravniku in diplomirani medicinski sestri v ambulanti družinske medicine? da, sem seznanjen 59.8 57.0 62.8 29.4 41.8 65.2 75.6 79.9 68.1 69.0 60.9 53.0 63.9 70.9 61.5 64.3 52.0 60.0 64.6 65.1 65.1 ne, nisem seznanjen 40.2 43.0 37.2 70.6 58.2 34.8 24.4 20.1 31.9 31.0 39.1 47.0 36.1 29.1 38.5 35.7 48.0 40.0 35.4 34.9 34.9 21. Ali ste se kdaj udeležili preventivnega pregleda pri svojem osebnem zdravniku in/ali diplomirani medicinski sestri v ambulanti družinske medicine? da 52.9 52.1 53.7 18.0 27.1 58.3 75.7 80.2 66.2 64.3 52.3 45.3 54.5 63.5 54.2 55.7 48.1 53.6 52.4 58.1 52.7 ne 40.8 40.6 41.0 63.7 66.2 36.8 20.4 15.6 25.4 29.3 40.6 49.6 39.5 31.6 40.1 38.1 44.7 40.0 42.8 36.1 41.9 ne vem 6.3 7.2 5.3 18.3 6.7 4.9 3.8 4.2 8.4 6.4 7.0 5.1 6.0 4.9 5.7 6.2 7.2 6.4 4.8 5.8 5.4 22. Ali ste seznanjeni s tem, da v vsakem zdravstvenem domu v Sloveniji deluje zdravstvenovzgojni center/center za krepitev zdravja? da, sem seznanjen 54.9 60.8 48.6 68.3 63.3 53.2 45.3 45.1 50.5 49.3 55.3 57.7 47.4 45.3 48.1 60.5 62.2 58.1 43.7 47.3 49.1 ne, nisem seznanjen 45.1 39.2 51.4 31.7 36.7 46.8 54.7 54.9 49.5 50.7 44.7 42.3 52.6 54.7 51.9 39.5 37.8 41.9 56.3 52.7 50.9 23a. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: Zdrava prehrana/Zdravo jem da, večkrat 5.7 5.5 5.8 5.2 1.9 3.9 7.6 11.2 7.6 7.1 6.2 3.9 5.1 3.6 10.6 3.7 5.5 7.2 2.7 5.6 6.2 da, enkrat 14.3 12.8 15.5 15.7 6.0 12.0 17.8 23.2 15.3 15.5 15.9 11.7 15.7 11.7 17.1 12.8 14.9 12.5 11.5 15.6 13.9 ne, nikoli 73.1 73.6 72.6 67.7 84.7 78.9 67.7 57.5 65.6 69.7 71.5 78.6 73.5 81.7 66.5 76.6 71.3 72.2 78.0 71.0 75.4 ne poznam 3.4 3.5 3.3 5.0 4.0 3.2 2.9 3.0 4.8 3.1 3.1 3.4 2.8 1.7 3.6 2.9 4.9 3.6 2.9 2.8 0.7 ne vem 3.6 4.5 2.8 6.4 3.4 2.0 4.1 5.2 6.6 4.6 3.4 2.4 2.8 1.2 2.2 4.0 3.5 4.5 4.9 5.0 3.9 Kako skrbimo za zdravje? 85 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 23b. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: Telesna dejavnost – gibanje/Gibam se da, večkrat 6.9 6.0 7.7 4.7 2.9 5.2 8.6 13.8 10.5 8.5 6.8 5.1 6.0 4.2 11.5 5.3 7.0 7.4 6.2 7.4 7.0 da, enkrat 10.4 9.5 11.1 11.9 5.4 8.7 13.2 15.4 10.7 10.1 11.7 9.1 12.6 10.3 15.1 6.5 9.2 7.8 12.6 13.6 7.1 ne, nikoli 75.6 76.4 74.9 70.6 83.9 81.2 71.2 62.7 68.9 72.8 75.2 79.4 75.8 83.4 67.1 81.9 74.8 76.0 74.0 72.0 81.0 ne poznam 3.5 3.4 3.6 6.1 4.2 3.0 2.9 3.2 3.9 3.8 2.9 3.7 2.7 1.4 3.6 2.7 5.0 4.3 2.7 2.3 0.7 ne vem 3.6 4.7 2.7 6.7 3.6 1.9 4.2 4.9 6.1 4.8 3.3 2.6 2.8 0.8 2.8 3.7 4.0 4.4 4.5 4.7 4.2 23c. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: Zdravo hujšanje da, večkrat 2.4 2.0 2.8 1.1 0.8 1.8 4.0 4.3 3.6 3.0 2.5 1.8 1.5 1.1 4.8 1.0 2.8 2.8 1.6 3.3 3.0 da, enkrat 6.0 4.4 7.3 3.5 3.4 5.5 6.9 10.0 5.2 7.1 7.7 4.0 5.2 8.0 5.7 5.9 5.0 6.8 6.5 8.4 5.5 ne, nikoli 84.5 85.6 83.6 82.9 88.9 87.9 82.1 76.2 79.5 80.7 84.1 88.3 87.7 88.0 82.8 86.8 83.2 81.6 85.9 81.7 87.2 ne poznam 3.6 3.7 3.6 7.5 4.4 3.0 2.7 3.4 5.5 3.9 3.0 3.5 2.7 2.4 3.5 2.2 5.4 4.5 2.1 3.0 0.7 ne vem 3.5 4.3 2.8 5.0 2.6 1.8 4.3 6.1 6.2 5.3 2.7 2.5 3.0 0.4 3.1 4.2 3.7 4.4 3.9 3.6 3.5 23d. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: S sladkorno boleznijo skozi življenje da, večkrat 2.5 3.4 1.8 1.0 0.3 1.4 2.8 7.5 5.1 4.0 2.4 1.1 1.5 1.2 5.2 1.4 2.4 3.2 1.8 2.9 4.2 da, enkrat 4.5 5.5 3.6 5.2 1.8 2.8 5.8 9.0 5.6 6.3 5.2 2.5 3.6 3.2 3.9 5.7 5.3 4.2 2.9 5.0 6.1 ne, nikoli 85.6 83.0 87.6 80.5 90.3 90.4 83.7 74.8 77.7 81.0 86.2 89.6 88.2 93.4 83.2 86.8 83.4 83.1 89.4 84.6 83.6 ne poznam 4.0 3.7 4.3 7.9 4.9 3.5 3.3 3.2 5.4 4.1 3.2 4.3 3.4 1.8 5.1 2.5 5.8 4.2 2.6 3.6 0.7 ne vem 3.5 4.4 2.7 5.5 2.7 1.9 4.3 5.4 6.1 4.6 2.9 2.6 3.3 0.4 2.6 3.7 3.0 5.4 3.4 3.9 5.3 23e. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: Podpora pri spoprijemanju z depresijo da, večkrat 1.5 1.6 1.5 2.7 0.5 1.5 1.7 2.3 2.3 3.2 1.2 0.7 1.9 0.6 1.8 1.1 1.5 1.9 0.3 1.8 1.0 da, enkrat 2.2 1.6 2.7 3.3 1.1 1.9 2.7 2.9 2.3 2.9 2.1 1.8 2.8 0.8 3.6 1.2 1.8 2.3 2.2 3.0 1.5 ne, nikoli 87.9 88.1 87.7 79.4 90.4 91.1 86.6 83.4 81.2 84.9 89.1 90.1 87.9 93.6 87.1 90.1 86.5 85.7 89.9 87.0 92.2 ne poznam 4.6 4.2 5.0 8.5 5.5 3.5 4.5 4.2 6.7 3.9 3.9 5.1 4.1 3.9 4.5 2.7 6.4 5.1 3.5 3.9 1.8 ne vem 3.8 4.6 3.2 6.1 2.6 2.0 4.5 7.2 7.5 5.2 3.6 2.3 3.3 1.0 3.0 4.9 3.9 5.0 4.1 4.4 3.5 23f. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: Podpora pri spoprijemanju s tesnobo da, večkrat 1.3 1.2 1.4 3.0 0.3 1.2 1.4 2.0 2.1 2.6 1.2 0.5 1.5 0.7 2.0 0.9 1.3 1.6 0.3 1.8 0.4 da, enkrat 2.0 1.8 2.1 4.4 1.3 1.4 2.5 2.2 3.3 3.0 1.8 1.2 2.8 0.3 2.8 1.5 1.9 1.8 1.7 2.3 1.0 ne, nikoli 88.1 88.2 88.0 78.4 89.8 91.4 87.0 84.9 79.9 85.4 89.6 90.4 88.7 94.2 86.4 90.4 86.3 85.9 90.6 86.9 93.3 ne poznam 5.0 4.5 5.4 9.7 6.0 4.0 4.7 4.3 7.3 4.4 4.0 5.6 4.4 3.9 5.3 3.0 6.8 5.6 3.8 4.7 1.8 ne vem 3.6 4.4 3.0 4.5 2.6 2.0 4.4 6.7 7.4 4.6 3.3 2.3 2.6 1.0 3.6 4.2 3.7 5.1 3.6 4.4 3.6 23g. (if q22==da) Ali ste se kdaj udeležili delavnice v ZVC/CKZ: Spoprijemanje s stresom da, večkrat 1.5 1.3 1.7 2.7 0.6 2.0 1.6 1.4 1.8 2.1 1.7 1.0 1.4 1.4 1.1 0.7 1.5 2.1 1.6 2.3 1.5 da, enkrat 4.2 3.2 5.1 6.0 3.3 4.6 5.0 2.9 2.5 3.8 3.7 5.4 5.2 2.4 6.1 3.5 3.3 4.3 5.3 4.3 4.8 ne, nikoli 85.9 86.8 85.1 77.2 87.9 87.9 84.7 84.4 80.8 85.0 87.5 86.3 86.6 92.0 84.3 88.6 85.0 83.3 86.4 85.1 87.8 ne poznam 4.6 4.1 5.0 8.4 5.5 3.5 4.2 4.5 7.5 3.9 3.8 4.8 3.6 3.3 4.4 3.0 6.6 5.7 2.5 4.0 1.8 ne vem 3.8 4.6 3.0 5.7 2.7 2.0 4.5 6.8 7.3 5.1 3.3 2.4 3.2 1.0 4.0 4.2 3.7 4.6 4.2 4.4 4.1 23h. (if q22==da) Delavnica oz. individualno svetovanje za opuščanje kajenja da, večkrat 0.6 0.7 0.5 1.6 0.0 0.5 0.6 1.4 1.0 1.0 0.6 0.3 0.3 0.3 0.8 0.0 0.9 1.2 0.0 0.5 0.8 da, enkrat 1.8 2.0 1.6 4.0 0.6 1.2 3.0 1.9 2.1 1.5 2.3 1.3 1.7 0.0 4.0 1.1 1.7 1.2 3.2 2.3 0.9 ne, nikoli 90.4 89.1 91.4 82.4 92.3 93.7 88.9 86.7 84.4 88.8 91.2 92.1 91.9 95.9 88.1 92.5 88.7 88.5 92.4 89.7 92.8 ne poznam 3.7 3.7 3.7 7.1 4.5 3.0 3.1 3.5 4.9 3.6 3.1 4.1 3.0 2.8 4.1 2.4 5.2 4.4 1.8 3.6 1.3 ne vem 3.5 4.4 2.8 5.0 2.6 1.6 4.3 6.6 7.7 5.1 2.8 2.1 3.1 1.0 2.9 3.9 3.6 4.8 2.6 3.9 4.2 24. Ali ste se kdaj udeležili katere od aktivnosti za krepitev zdravja, ki jih v vašem lokalnem okolju izvajajo strokovnjaki iz zdravstvenovzgojnih centrov/ centrov za krepitev zdravja? da 17.2 15.1 19.3 12.1 8.2 13.8 28.0 29.5 18.6 18.4 17.1 16.4 19.1 20.3 25.0 13.6 13.3 18.4 22.3 17.5 19.9 ne 82.8 84.9 80.7 87.9 91.8 86.2 72.0 70.5 81.4 81.6 82.9 83.6 80.9 79.7 75.0 86.4 86.7 81.6 77.7 82.5 80.1 25a. V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: Cepljenje učinkovito zaščiti pred boleznijo. se sploh ne strinjam 3.9 4.0 3.8 3.1 4.7 4.0 3.7 3.2 5.7 3.7 4.8 2.8 4.8 3.8 4.7 3.7 3.3 4.1 5.6 4.4 0.3 v glavnem se ne strinjam 6.3 6.6 6.1 4.9 6.8 6.2 6.9 5.8 8.5 6.9 6.7 5.2 6.8 4.6 6.2 6.6 5.3 7.3 6.8 7.6 8.1 niti se ne strinjam niti se strinjam 20.3 19.8 20.8 15.6 22.4 21.4 20.7 16.4 22.7 26.2 21.5 16.1 23.6 20.1 19.4 19.6 18.2 20.4 25.0 22.0 17.1 v glavnem se strinjam 46.0 44.4 47.7 44.8 44.5 48.2 46.1 44.9 42.4 43.8 44.6 49.1 43.7 48.3 46.6 45.3 45.9 46.5 46.0 46.8 51.1 povsem se strinjam 23.5 25.2 21.6 31.6 21.6 20.2 22.7 29.6 20.6 19.4 22.4 26.8 21.1 23.1 23.0 24.8 27.2 21.6 16.6 19.2 23.4 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 86 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 25b.V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: Zaupam v cepljenje. se sploh ne strinjam 5.7 5.7 5.7 5.1 7.3 6.1 4.4 3.8 7.2 5.9 6.1 4.9 6.2 4.3 6.1 6.2 5.6 5.5 6.3 5.5 4.4 v glavnem se ne strinjam 7.8 8.3 7.3 7.2 9.2 8.1 7.0 5.9 9.4 8.5 8.1 6.9 10.4 5.3 7.4 7.8 6.6 9.1 6.4 10.1 4.7 niti se ne strinjam niti se strinjam 21.3 20.6 22.0 17.8 22.6 23.0 21.6 17.1 23.2 23.8 23.3 18.0 23.1 24.4 20.4 20.4 19.2 20.2 29.6 24.2 19.1 v glavnem se strinjam 40.6 39.3 42.1 37.8 38.9 41.6 42.2 41.6 38.0 40.7 39.3 42.4 38.8 44.8 41.9 40.8 39.5 42.3 39.8 39.2 46.1 povsem se strinjam 24.6 26.2 22.8 32.0 21.9 21.3 24.8 31.6 22.3 21.1 23.2 27.8 21.5 21.1 24.1 24.8 29.1 22.9 18.0 21.0 25.7 25c. V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: Strah me je cepljenja, ker se bojim stranskih učinkov. se sploh ne strinjam 27.1 30.9 23.1 32.5 23.3 25.7 29.2 31.5 24.1 28.1 28.6 26.1 27.1 27.0 25.8 28.4 27.5 27.4 25.9 25.6 27.5 v glavnem se ne strinjam 23.6 24.7 22.5 27.3 26.8 24.3 20.2 17.9 16.6 16.8 21.9 29.6 20.5 23.8 24.1 23.1 26.2 23.7 19.7 20.4 25.5 niti se ne strinjam niti se strinjam 21.9 21.6 22.4 19.3 22.8 22.2 23.0 20.1 24.0 24.6 23.6 18.9 23.4 19.8 18.5 21.7 20.8 23.1 28.9 23.3 18.5 v glavnem se strinjam 18.6 15.7 21.7 14.4 18.1 18.9 18.9 21.0 22.6 20.3 17.4 18.0 18.3 21.4 21.0 15.7 17.7 18.7 17.2 21.7 22.0 povsem se strinjam 8.7 7.2 10.3 6.5 9.0 8.8 8.8 9.5 12.6 10.1 8.5 7.5 10.7 8.0 10.6 11.0 7.9 7.2 8.2 8.9 6.5 25d. V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: Bolezni, proti katerim cepimo, lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje. se sploh ne strinjam 6.8 7.6 6.0 3.3 4.3 6.5 9.8 11.1 7.8 9.2 8.2 4.5 7.4 5.8 8.7 6.9 6.4 6.6 8.3 4.8 8.8 v glavnem se ne strinjam 10.1 10.2 10.0 6.3 9.1 9.8 11.9 12.8 13.6 11.5 10.3 8.5 10.5 8.8 12.4 8.9 9.0 11.5 10.0 11.1 11.3 niti se ne strinjam niti se strinjam 20.6 19.7 21.6 18.2 20.8 20.9 21.0 20.5 26.4 26.1 22.8 15.1 22.7 20.6 18.0 20.8 18.7 20.3 28.4 25.0 14.6 v glavnem se strinjam 31.6 31.5 31.8 31.5 32.8 33.5 30.3 27.2 29.6 32.0 30.5 33.0 33.7 32.5 32.9 30.4 29.6 32.4 30.9 34.1 34.7 povsem se strinjam 30.8 31.1 30.6 40.7 33.1 29.3 27.0 28.3 22.6 21.3 28.2 38.9 25.7 32.3 28.0 33.0 36.4 29.3 22.4 24.9 30.6 25e. V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: Cepljenje je zelo pomembno za zaščito sebe in drugih. se sploh ne strinjam 3.5 3.6 3.3 3.3 3.9 3.2 3.3 3.4 4.4 3.2 4.6 2.3 4.8 3.7 4.6 3.3 3.3 3.1 3.3 2.2 2.4 v glavnem se ne strinjam 5.8 6.2 5.3 4.6 6.3 6.6 5.5 4.3 7.9 7.9 5.7 4.6 7.1 5.1 6.2 5.4 4.8 6.4 6.8 7.1 4.1 niti se ne strinjam niti se strinjam 18.3 18.1 18.6 14.5 20.9 19.9 16.8 14.5 20.6 22.2 19.9 14.8 19.5 16.5 16.5 17.8 17.0 19.7 20.8 21.0 18.3 v glavnem se strinjam 37.8 36.9 38.8 33.2 37.0 38.5 40.4 37.4 37.5 38.9 36.5 38.7 38.0 42.4 37.6 37.3 36.3 37.3 41.7 38.8 40.7 povsem se strinjam 34.6 35.1 34.0 44.3 31.8 31.8 33.9 40.3 29.6 27.8 33.3 39.7 30.7 32.3 35.0 36.2 38.6 33.5 27.4 30.9 34.5 25f. V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: Imam premalo informacij o cepljenju. se sploh ne strinjam 17.9 17.6 18.1 16.9 15.6 18.8 18.2 20.8 13.5 15.0 17.5 20.3 15.1 15.7 16.5 17.8 20.6 18.6 16.9 14.1 15.9 v glavnem se ne strinjam 19.2 19.1 19.2 20.6 21.7 20.6 16.4 13.6 11.7 14.3 18.7 23.1 18.3 19.1 20.4 21.1 18.9 19.8 16.9 17.7 20.4 niti se ne strinjam niti se strinjam 27.2 27.0 27.3 27.6 28.7 27.8 26.2 23.6 26.9 26.4 28.7 26.1 26.0 26.3 28.0 26.2 28.5 26.0 27.1 27.0 27.4 v glavnem se strinjam 22.7 23.5 21.9 21.7 21.3 21.6 24.3 26.8 28.3 27.1 22.4 20.1 25.8 24.9 21.6 20.6 20.5 23.6 24.0 25.8 24.0 povsem se strinjam 13.1 12.8 13.4 13.3 12.7 11.3 14.9 15.1 19.6 17.3 12.7 10.4 14.8 14.0 13.4 14.2 11.5 12.1 15.1 15.4 12.3 26. Koliko zob vam manjka? nič 32.5 32.0 33.0 83.1 58.0 24.8 7.5 3.3 15.1 15.1 31.6 44.9 30.9 31.3 31.7 32.9 34.8 33.1 25.9 29.8 33.1 1–5 44.9 46.3 43.3 15.9 39.1 62.1 49.8 31.7 32.4 47.8 46.6 45.3 44.9 45.0 45.6 45.8 43.9 44.0 45.3 49.1 44.7 6–10 9.6 9.4 9.8 0.8 2.2 7.9 18.6 20.3 16.6 14.5 9.9 5.6 9.2 9.7 10.0 9.3 9.8 9.3 11.8 9.3 8.1 več kot 10, toda ne vsi 8.7 8.2 9.1 0.3 0.7 3.9 16.6 27.4 21.3 15.2 8.0 3.4 10.8 9.8 8.0 7.4 7.5 8.7 12.4 7.9 8.9 manjkajo mi vsi zobje oziroma nosim totalno protezo 4.4 4.1 4.7 0.0 0.1 1.2 7.4 17.3 14.7 7.5 3.9 1.0 4.2 4.2 4.7 4.5 4.1 4.9 4.6 3.9 5.2 27. Kako pogosto si umivate zobe? nikoli 0.7 1.1 0.2 0.4 0.1 0.4 1.3 1.4 1.6 1.6 0.5 0.2 0.4 1.1 0.9 0.8 0.5 0.9 1.0 0.4 0.4 ne vsak dan 4.7 7.3 1.8 4.0 3.1 4.3 6.2 6.6 10.1 8.0 4.8 1.8 5.8 5.2 2.3 3.9 4.4 4.7 7.1 5.7 2.6 enkrat dnevno 26.3 33.4 18.8 26.5 23.4 25.7 28.2 30.1 35.2 32.2 27.8 20.2 27.6 30.7 25.6 25.4 24.1 26.5 23.1 35.2 25.7 dvakrat dnevno 56.5 50.0 63.5 59.7 64.6 58.1 49.7 45.8 41.9 48.0 55.9 64.4 54.2 50.3 57.0 56.5 59.2 56.1 56.5 52.0 60.2 večkrat dnevno 11.8 8.2 15.7 9.3 8.9 11.5 14.5 16.1 11.2 10.2 11.1 13.4 12.0 12.7 14.2 13.4 11.8 11.8 12.2 6.7 11.0 28. Kako pogosto ste se v zadnjih 14 dneh počutili napete, pod stresom ali velikim pritiskom? nikoli 18.4 22.5 14.0 13.0 14.6 17.8 21.4 25.5 22.3 20.9 19.9 14.8 19.1 22.2 20.9 19.7 17.8 16.7 13.5 20.7 16.5 zelo redko 29.7 32.0 27.4 28.0 29.6 29.1 30.0 32.3 26.9 32.4 30.4 28.8 27.4 31.4 28.2 32.0 29.1 31.1 31.4 30.8 29.4 občasno 35.6 32.6 38.7 31.5 37.7 35.9 34.8 34.5 36.0 34.4 33.5 37.8 37.2 33.5 31.3 34.6 35.2 36.2 41.3 34.1 37.6 pogosto 12.4 9.8 15.2 19.9 14.1 13.4 10.5 5.3 8.9 8.6 12.2 15.1 12.0 10.1 15.1 10.8 13.9 11.8 11.2 10.2 11.3 vsak dan 3.9 3.2 4.7 7.6 4.0 3.8 3.3 2.5 5.9 3.7 4.0 3.5 4.4 2.8 4.5 2.8 4.0 4.2 2.6 4.2 5.2 29a. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Obremenitve na delovnem mestu da 51.0 52.9 49.1 46.4 67.1 67.9 39.6 5.9 24.3 37.2 47.2 67.3 50.6 45.4 48.8 48.6 53.4 51.7 47.9 52.1 50.9 ne 49.0 47.1 50.9 53.6 32.9 32.1 60.4 94.1 75.7 62.8 52.8 32.7 49.4 54.6 51.2 51.4 46.6 48.3 52.1 47.9 49.1 Kako skrbimo za zdravje? 87 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 29b. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Slabi odnosi med sodelavci da 16.8 15.4 18.3 13.7 21.0 22.6 14.1 3.0 8.3 13.9 15.6 21.3 15.7 18.6 15.3 15.6 17.1 18.0 18.1 17.0 14.2 ne 83.2 84.6 81.7 86.3 79.0 77.4 85.9 97.0 91.7 86.1 84.4 78.7 84.3 81.4 84.7 84.4 82.9 82.0 81.9 83.0 85.8 29c. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Problemi v družini da 26.2 20.2 32.6 32.4 28.8 24.5 23.8 24.6 21.0 22.3 26.2 29.3 24.7 29.1 24.1 27.1 28.0 25.0 28.4 22.3 24.3 ne 73.8 79.8 67.4 67.6 71.2 75.5 76.2 75.4 79.0 77.7 73.8 70.7 75.3 70.9 75.9 72.9 72.0 75.0 71.6 77.7 75.7 29d. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Slabi materialni pogoji za življenje da 19.5 18.7 20.4 14.4 20.0 19.3 23.4 17.5 28.0 27.8 19.3 14.1 20.0 19.1 20.7 17.7 18.0 23.6 20.4 16.9 20.3 ne 80.5 81.3 79.6 85.6 80.0 80.7 76.6 82.5 72.0 72.2 80.7 85.9 80.0 80.9 79.3 82.3 82.0 76.4 79.6 83.1 79.7 29e. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Osamljenost da 14.4 13.1 15.8 30.3 16.1 9.4 11.5 15.4 16.4 13.7 15.4 13.3 14.9 16.5 15.2 14.2 14.4 13.4 16.2 13.1 13.7 ne 85.6 86.9 84.2 69.7 83.9 90.6 88.5 84.6 83.6 86.3 84.6 86.7 85.1 83.5 84.8 85.8 85.6 86.6 83.8 86.9 86.3 29f. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Hrupno okolje da 14.5 14.4 14.6 17.0 16.7 14.1 13.3 11.3 13.6 15.5 14.2 14.6 14.6 13.2 12.0 13.5 15.1 15.5 15.4 15.2 10.4 ne 85.5 85.6 85.4 83.0 83.3 85.9 86.7 88.7 86.4 84.5 85.8 85.4 85.4 86.8 88.0 86.5 84.9 84.5 84.6 84.8 89.6 29g. Če se počutite napete, kaj je vzrok temu? Drugo da 15.9 14.1 17.9 32.3 15.5 11.9 13.8 17.4 12.8 13.7 16.1 17.7 15.2 16.6 20.2 13.9 17.7 13.8 16.1 13.3 12.4 ne 84.1 85.9 82.1 67.7 84.5 88.1 86.2 82.6 87.2 86.3 83.9 82.3 84.8 83.4 79.8 86.1 82.3 86.2 83.9 86.7 87.6 30. Kako obvladujete napetosti, stres in pritiske, ki jih doživljate v življenju? Zlahka jih obvladujem. 22.3 26.8 17.6 20.3 21.8 22.3 21.6 25.4 27.3 25.2 24.3 18.1 22.4 24.0 24.6 23.6 21.2 22.3 20.8 24.3 20.4 Z nekaj truda jih obvladujem. 63.2 61.0 65.6 61.2 64.1 62.7 63.8 63.0 56.3 62.1 61.8 66.7 60.8 62.6 60.0 64.1 64.2 62.8 65.2 62.1 69.5 Z večjim naporom jih obvladujem. 11.8 10.0 13.7 15.8 11.8 12.4 11.9 8.1 11.5 9.8 11.2 13.3 13.6 9.9 12.3 10.1 12.3 12.0 11.3 10.6 8.9 S hudimi težavami jih še obvladujem. 2.2 1.8 2.6 2.5 1.7 2.0 2.5 3.0 4.0 2.0 2.4 1.6 2.7 2.8 2.3 2.1 1.9 2.5 2.2 2.2 1.2 Ne obvladujem jih, moje življenje je skoraj neznosno. 0.5 0.4 0.5 0.2 0.6 0.6 0.2 0.5 0.9 0.9 0.3 0.3 0.5 0.6 0.8 0.1 0.4 0.5 0.5 0.8 0.0 31.Kako pogosto lahko najdete način, kako se sprostiti, kadar to potrebujete? nikoli 1.2 1.5 0.8 0.6 0.8 1.0 1.5 2.2 2.4 1.8 1.3 0.5 1.2 2.0 1.0 1.9 1.1 0.7 0.7 1.9 0.2 zelo redko 7.7 7.0 8.5 6.7 9.1 7.5 6.5 7.8 9.4 9.4 8.1 6.2 7.9 6.9 6.7 7.5 6.9 8.8 10.8 8.5 7.5 občasno 32.8 31.6 34.1 28.5 30.4 33.7 35.9 34.0 40.9 36.4 31.0 30.9 33.0 34.2 31.7 29.0 31.7 35.5 36.5 34.8 31.6 pogosto 36.6 36.3 37.0 45.2 38.1 37.1 34.0 30.9 24.4 30.2 36.6 42.3 35.5 35.2 40.0 38.2 38.8 34.1 32.9 30.7 40.1 vedno 21.7 23.7 19.6 19.0 21.7 20.7 22.1 25.1 22.8 22.3 23.1 20.0 22.4 21.7 20.6 23.3 21.7 21.0 19.0 24.0 20.6 32. Koliko ljudi vam je tako blizu, da lahko nanje računate, če imate resen osebni problem? nihče 2.4 2.6 2.2 2.0 1.4 2.2 3.4 3.6 3.9 3.1 2.3 1.8 2.2 2.3 3.0 3.2 2.2 2.4 3.1 2.5 0.9 1 ali 2 40.1 41.0 39.1 33.3 35.5 43.1 42.8 42.8 46.4 44.2 40.5 36.4 40.1 45.6 37.1 42.0 38.3 39.4 46.5 41.2 40.4 3 do 5 39.8 38.0 41.7 45.7 45.2 38.4 35.5 34.8 30.4 34.5 39.5 44.6 41.3 37.5 40.2 37.9 41.4 39.3 32.6 39.4 40.4 več kot 5 17.7 18.3 17.1 19.1 17.8 16.3 18.2 18.9 19.3 18.2 17.6 17.2 16.4 14.7 19.7 16.9 18.1 18.9 17.8 16.9 18.3 33.Koliko zanimanja ljudje pokažejo za stvari, ki jih počnete? veliko 22.3 23.2 21.3 24.5 26.5 23.9 18.5 15.0 17.3 18.4 21.4 26.0 23.5 15.9 23.3 20.2 23.8 22.9 21.6 20.2 18.0 nekaj 49.0 48.7 49.4 48.7 49.1 48.8 48.2 50.5 46.5 49.3 50.1 48.5 48.8 55.1 45.8 49.6 48.3 48.1 48.9 51.5 52.7 niti veliko niti malo 17.3 17.9 16.7 16.2 14.7 17.9 20.0 18.2 18.2 18.8 17.4 16.5 15.5 16.7 19.4 18.4 16.7 18.3 18.9 16.5 19.6 malo 10.1 9.1 11.1 9.2 8.8 8.5 11.7 13.8 15.1 11.3 9.7 8.6 11.1 11.0 9.5 11.0 9.8 9.6 9.6 10.4 7.3 nič 1.3 1.2 1.5 1.4 0.9 0.9 1.6 2.5 2.9 2.3 1.4 0.5 1.1 1.4 2.0 0.9 1.5 1.1 1.0 1.5 2.4 34.Kako lahko pridobite praktično pomoč od svojih sosedov, če jo potrebujete? zelo lahko 24.4 25.8 23.0 18.0 24.3 27.0 24.8 23.1 24.1 25.5 25.4 23.2 27.9 24.5 25.5 23.0 21.9 25.5 26.0 26.9 24.0 lahko 45.3 44.6 46.0 45.6 41.8 46.0 45.9 49.1 46.3 47.1 45.8 43.7 48.2 43.9 41.9 43.9 43.6 45.3 48.0 47.7 52.0 niti lahko, niti težko 20.6 20.5 20.6 23.2 22.8 19.0 19.8 19.1 18.8 18.2 19.3 23.2 15.6 22.4 23.8 23.4 22.7 19.7 17.4 19.1 16.4 težko 6.9 6.8 7.1 9.2 7.9 6.1 6.7 6.0 7.5 6.2 7.0 7.1 5.6 7.6 6.1 7.1 8.5 7.0 6.1 3.8 5.8 zelo težko 2.8 2.3 3.3 4.1 3.2 2.0 2.8 2.8 3.3 3.0 2.5 2.8 2.7 1.6 2.7 2.6 3.3 2.5 2.6 2.5 1.8 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 88 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 35a.Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili: zelo nervozne? ves čas 0.6 0.5 0.7 1.7 0.3 0.4 0.6 0.9 1.8 0.6 0.6 0.4 1.0 0.3 1.1 0.7 0.4 0.4 0.5 0.9 1.2 večino časa 4.1 3.1 5.2 8.9 4.3 3.7 3.0 2.6 6.3 3.1 4.5 3.7 4.0 3.4 5.7 2.6 4.6 3.9 2.7 4.7 3.3 nekaj časa 23.3 20.9 25.9 30.8 25.4 22.1 21.3 19.5 23.6 24.3 21.9 24.2 23.9 21.9 24.6 21.3 22.6 24.1 25.2 24.7 23.9 zelo malo časa 40.2 41.7 38.5 36.7 39.8 39.9 43.1 40.3 39.3 40.8 39.9 40.4 39.6 42.1 37.2 39.0 41.0 38.9 46.3 40.2 38.9 nikoli 31.8 33.7 29.6 21.9 30.2 34.0 32.0 36.7 29.0 31.2 33.1 31.3 31.4 32.3 31.5 36.5 31.4 32.7 25.3 29.4 32.6 35b.Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili: malodušne, potrte? ves čas 0.5 0.4 0.8 1.1 0.3 0.5 0.5 0.8 1.2 0.4 0.6 0.4 0.8 0.6 1.6 0.2 0.4 0.5 0.5 0.7 0.2 večino časa 3.4 2.4 4.4 8.8 3.1 2.3 3.0 2.8 4.7 3.2 3.9 2.7 3.8 2.6 5.5 2.6 3.4 2.5 2.6 4.9 3.0 nekaj časa 18.7 15.8 21.9 22.9 19.1 16.4 19.6 19.3 21.8 17.3 16.9 20.3 19.0 19.1 17.5 18.5 19.3 17.1 23.8 16.8 18.1 zelo malo časa 35.4 34.5 36.3 33.9 37.1 34.4 35.9 34.5 32.0 35.3 35.1 36.4 35.5 34.4 31.6 35.2 34.6 37.7 37.9 35.7 37.3 nikoli 42.0 46.9 36.6 33.3 40.4 46.4 41.0 42.6 40.3 43.8 43.6 40.1 41.0 43.3 43.9 43.5 42.4 42.2 35.1 41.9 41.3 35c.Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili: sproščene, umirjene? ves čas 5.4 6.4 4.4 5.3 4.1 4.7 6.8 8.1 9.1 6.9 5.6 3.9 6.0 5.2 4.3 5.8 5.6 4.8 6.6 5.3 4.3 večino časa 54.0 55.6 52.2 54.7 55.8 54.2 51.3 53.1 45.2 49.9 55.2 56.4 52.6 59.5 55.4 56.4 53.9 53.8 48.1 52.8 55.2 nekaj časa 28.1 26.8 29.5 28.8 29.4 29.2 27.3 23.5 27.4 27.7 26.7 29.6 29.2 24.8 27.8 26.4 28.2 28.4 31.0 27.5 27.4 zelo malo časa 9.5 7.6 11.5 9.7 8.3 9.3 10.7 10.7 11.2 11.2 9.9 8.1 9.4 7.9 8.9 7.8 9.8 10.4 10.6 10.1 8.7 nikoli 3.0 3.6 2.3 1.6 2.5 2.6 4.0 4.7 7.1 4.2 2.7 1.9 2.8 2.6 3.6 3.6 2.5 2.6 3.8 4.2 4.3 35d.Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili: na tleh, nič vas ni moglo razveseliti? ves čas 0.3 0.3 0.4 0.4 0.2 0.3 0.5 0.6 1.2 0.4 0.3 0.2 0.9 0.3 0.7 0.4 0.1 0.1 0.7 0.3 0.0 večino časa 2.1 1.8 2.4 3.4 1.5 1.6 2.7 2.6 4.5 2.5 2.3 1.2 3.0 3.4 2.4 1.6 1.7 1.5 2.5 2.4 2.4 nekaj časa 8.1 7.2 9.1 10.4 6.4 6.7 9.8 10.9 14.2 8.9 8.2 6.4 8.4 9.1 9.1 6.8 7.6 8.3 8.4 8.8 8.7 zelo malo časa 21.6 20.2 23.2 24.3 21.9 18.5 24.1 23.2 22.3 25.0 20.9 20.9 21.5 17.7 20.6 21.0 21.2 22.0 30.9 21.5 20.1 nikoli 67.9 70.5 65.0 61.5 70.0 72.9 63.0 62.7 57.8 63.2 68.2 71.4 66.3 69.5 67.2 70.2 69.4 68.2 57.6 67.0 68.8 35e.Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili: srečne? ves čas 7.3 8.4 6.2 9.0 9.4 6.8 5.8 5.0 9.5 8.5 7.2 6.5 8.7 6.2 6.3 7.3 7.1 7.7 7.1 7.2 5.9 večino časa 48.7 49.7 47.5 49.5 53.1 49.6 42.1 45.8 42.9 45.6 50.9 49.0 47.0 51.9 50.5 50.8 47.9 50.8 43.8 47.4 48.2 nekaj časa 32.5 31.2 33.8 31.5 28.5 33.0 37.3 33.3 30.8 32.8 31.7 33.4 32.9 31.2 28.6 32.2 32.7 31.4 35.8 34.9 34.7 zelo malo časa 8.7 7.9 9.7 7.4 6.9 8.3 11.4 10.8 11.2 9.4 7.6 9.0 8.7 8.8 10.9 7.4 9.3 7.6 9.9 7.5 8.2 nikoli 2.8 2.8 2.8 2.6 2.0 2.3 3.3 5.1 5.6 3.6 2.5 2.1 2.7 1.9 3.7 2.3 2.9 2.6 3.4 3.0 2.9 36. Ali ste v zadnjih 12 mesecih kdaj poiskali strokovno pomoč zaradi duševnih stisk? da 7.3 5.9 8.8 6.9 6.7 7.4 8.1 7.4 10.5 7.6 6.4 7.3 7.8 6.9 11.2 5.3 7.4 6.7 8.4 6.3 5.1 ne 92.7 94.1 91.2 93.1 93.3 92.6 91.9 92.6 89.5 92.4 93.6 92.7 92.2 93.1 88.8 94.7 92.6 93.3 91.6 93.7 94.9 37. (if q36==ne) Če strokovne pomoči niste iskali, kaj je bil glavni razlog za to? Nisem potreboval pomoči. 80.3 83.5 76.7 72.4 79.4 82.1 82.5 80.3 81.4 81.1 80.8 79.2 80.3 82.7 77.9 81.1 79.9 80.8 80.2 80.2 80.2 Nisem vedel, kje naj poiščem pomoč. 0.8 0.5 1.2 1.6 0.8 0.8 0.7 0.6 1.2 1.0 0.7 0.8 1.2 0.2 0.7 0.7 1.1 0.7 0.5 0.3 1.1 Nisem želel, da bi kdorkoli izvedel. 1.3 1.1 1.6 3.3 1.3 1.1 1.0 0.8 1.8 1.2 1.5 1.1 1.5 0.8 1.2 0.4 1.2 1.3 2.2 2.3 1.8 Pomoč ni bila na voljo. 0.3 0.4 0.3 0.3 0.4 0.2 0.4 0.4 0.1 0.4 0.4 0.3 0.5 0.3 0.0 0.2 0.3 0.4 0.1 1.2 0.0 Mislil sem, da si lahko pomagam sam. 11.6 9.2 14.2 13.9 11.5 10.5 11.4 12.8 10.0 10.7 10.9 13.0 11.3 10.6 14.3 11.7 11.5 11.6 12.6 10.4 10.6 Nisem želel nobene pomoči. 3.7 3.6 3.7 5.9 4.1 3.5 2.5 3.4 4.0 3.6 3.8 3.6 3.7 2.9 3.4 3.8 3.7 3.6 2.9 4.2 6.0 Drugo. Kaj? 2.0 1.6 2.3 2.6 2.4 1.8 1.4 1.7 1.5 2.1 1.9 2.1 1.5 2.6 2.4 2.2 2.5 1.6 1.5 1.5 0.3 38a. (if q36==da) Če ste v zadnjih 12 mesecih poiskali pomoč zaradi duševnih stisk, označite strokovnjaka, pri katerem ste jo iskali. Zdravnik da 66.3 64.6 67.5 44.1 56.2 68.8 74.9 76.4 64.3 76.4 68.2 60.0 64.3 83.9 67.6 73.1 60.5 70.8 82.1 59.3 n ne 33.7 35.4 32.5 55.9 43.8 31.2 25.1 23.6 35.7 23.6 31.8 40.0 35.7 16.1 32.4 26.9 39.5 29.2 17.9 40.7 n 38b. (if q36==da) Če ste v zadnjih 12 mesecih poiskali pomoč zaradi duševnih stisk, označite strokovnjaka, pri katerem ste jo iskali. Medicinska sestra da 14.5 15.7 13.5 10.8 11.2 13.1 16.3 24.9 20.9 19.6 17.9 6.8 13.5 n 11.3 20.5 10.3 16.3 23.1 19.7 n ne 85.5 84.3 86.5 89.2 88.8 86.9 83.7 75.1 79.1 80.4 82.1 93.2 86.5 n 88.7 79.5 89.7 83.7 76.9 80.3 n 38c. (if q36==da) Če ste v zadnjih 12 mesecih poiskali pomoč zaradi duševnih stisk, označite strokovnjaka, pri katerem ste jo iskali. Drug strokovnjak da 54.0 48.7 58.3 75.3 66.2 53.8 40.4 36.0 39.0 42.2 47.7 69.3 50.2 n 51.1 59.6 64.3 50.7 54.4 27.3 n ne 46.0 51.3 41.7 24.7 33.8 46.2 59.6 64.0 61.0 57.8 52.3 30.7 49.8 n 48.9 40.4 35.7 49.3 45.6 72.7 n Kako skrbimo za zdravje? 89 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 38d. (if q36==da) Če ste v zadnjih 12 mesecih poiskali pomoč zaradi duševnih stisk, označite strokovnjaka, pri katerem ste jo iskali. Družinski član da 57.1 53.9 59.4 61.9 66.5 57.8 44.3 53.4 49.3 48.8 56.3 63.8 53.8 n 47.1 61.0 61.3 61.5 71.5 39.5 n ne 42.9 46.1 40.6 38.1 33.5 42.2 55.7 46.6 50.7 51.2 43.7 36.2 46.2 n 52.9 39.0 38.7 38.5 28.5 60.5 n 38e. (if q36==da) Če ste v zadnjih 12 mesecih poiskali pomoč zaradi duševnih stisk, označite strokovnjaka, pri katerem ste jo iskali. Prijatelj da 50.0 37.6 59.3 66.3 63.4 50.9 30.8 36.4 39.1 37.8 45.5 62.7 38.4 n 40.3 62.8 55.5 54.4 n 35.8 n ne 50.0 62.4 40.7 33.7 36.6 49.1 69.2 63.6 60.9 62.2 54.5 37.3 61.6 n 59.7 37.2 44.5 45.6 n 64.2 n 39. Ali se lahko v kraju, kjer bivate, varno sprehajate ali kolesarite? da 97.5 97.2 97.8 98.7 97.0 97.2 98.1 97.6 97.8 97.2 97.2 97.8 96.7 98.4 97.6 98.5 98.1 96.7 96.5 96.7 97.9 ne 2.5 2.8 2.2 1.3 3.0 2.8 1.9 2.4 2.2 2.8 2.8 2.2 3.3 1.6 2.4 1.5 1.9 3.3 3.5 3.3 2.1 40. Ali sistem javnega prevoza v kraju, kjer bivate, ustreza vašim potrebam? da 67.6 67.3 67.9 71.8 65.8 63.3 68.5 75.8 71.8 71.7 67.2 65.2 62.3 49.4 57.0 72.8 77.3 67.2 61.9 56.9 63.4 ne 32.4 32.7 32.1 28.2 34.2 36.7 31.5 24.2 28.2 28.3 32.8 34.8 37.7 50.6 43.0 27.2 22.7 32.8 38.1 43.1 36.6 41. Ali se v kraju, kjer bivate, počutite varno? da 97.9 98.0 97.8 97.3 97.2 98.5 98.4 97.7 98.1 97.0 97.8 98.3 98.0 98.0 97.2 98.3 98.0 98.0 98.0 97.1 97.8 ne 2.1 2.0 2.2 2.7 2.8 1.5 1.6 2.3 1.9 3.0 2.2 1.7 2.0 2.0 2.8 1.7 2.0 2.0 2.0 2.9 2.2 42. Ali se vam zdi, da lahko sodelujete pri odločitvah skupnosti in pomagate spreminjati stvari na bolje v svojem kraju? da 50.8 54.1 47.2 46.9 48.9 50.7 53.3 53.6 51.7 54.2 50.4 49.5 50.1 52.2 51.7 52.2 48.9 50.3 53.3 54.0 55.3 ne 49.2 45.9 52.8 53.1 51.1 49.3 46.7 46.4 48.3 45.8 49.6 50.5 49.9 47.8 48.3 47.8 51.1 49.7 46.7 46.0 44.7 43. Ali lahko v kraju, kjer bivate, dostopate do (otroških) igrišč in površin za rekreacijo? da 88.2 88.4 87.9 91.4 90.9 89.0 85.5 82.8 80.7 83.8 88.2 91.8 86.5 87.5 88.7 91.0 90.5 86.8 83.9 83.5 87.0 ne 11.8 11.6 12.1 8.6 9.1 11.0 14.5 17.2 19.3 16.2 11.8 8.2 13.5 12.5 11.3 9.0 9.5 13.2 16.1 16.5 13.0 44. Kako hrupno se vam zdi okolje, v katerem bivate? zelo hrupno 3.9 3.9 3.9 3.2 3.7 4.3 3.6 4.3 4.6 3.2 4.0 4.0 5.0 3.6 3.3 2.6 4.7 3.9 3.3 2.3 2.5 srednje hrupno 22.4 22.1 22.8 23.1 24.6 22.3 20.9 20.4 22.5 19.9 21.8 24.1 19.5 15.3 22.9 20.3 25.7 23.1 20.9 22.4 19.3 malo hrupno 35.5 36.5 34.4 37.5 36.4 36.3 33.0 34.2 33.2 37.2 34.4 36.4 35.1 38.2 30.9 35.6 34.9 35.1 40.2 36.3 40.4 sploh se mi ne zdi hrupno 38.1 37.4 38.9 36.2 35.2 37.1 42.5 41.1 39.8 39.6 39.8 35.6 40.5 43.0 42.8 41.5 34.7 37.9 35.6 39.0 37.8 45. Ali vi ali katerikoli drug član vaše družine kadi v stanovanju ali v bivalnih prostorih? ne, nihče ne kadi 87.8 87.2 88.4 83.7 86.8 89.2 87.7 88.9 82.7 84.4 86.1 91.9 87.1 90.3 87.5 89.4 87.3 88.0 89.2 86.5 85.9 da 12.2 12.8 11.6 16.3 13.2 10.8 12.3 11.1 17.3 15.6 13.9 8.1 12.9 9.7 12.5 10.6 12.7 12.0 10.8 13.5 14.1 46. Ali vi ali katerikoli drug član vaše družine kadi v družinskem prevoznem sredstvu? ne 94.0 93.2 94.8 89.9 91.7 94.4 95.6 97.7 94.0 92.5 92.7 95.8 94.5 95.0 92.3 93.6 93.3 94.3 96.8 94.0 95.4 da, a le takrat, kadar v avtomobilu ni otrok/-a 5.7 6.5 4.9 8.5 8.2 5.5 4.3 1.9 5.7 7.0 6.9 4.1 5.2 4.6 7.1 6.4 6.3 5.4 3.2 6.0 4.2 da, ne glede na to, kdo se vozi v avtomobilu, tudi če je v njem otrok 0.3 0.2 0.4 1.6 0.1 0.1 0.1 0.4 0.3 0.4 0.4 0.1 0.3 0.4 0.5 0.0 0.4 0.3 0.0 0.0 0.4 47. Ali ste v zadnjih 30 dneh na prodajnih mestih videli razstavljene tobačne izdelke, npr. škatlice cigaret, zavojčke tobaka? ne 58.0 55.6 60.5 44.1 56.7 55.5 64.3 65.9 62.9 62.9 58.3 54.3 58.0 63.5 59.7 59.1 55.4 56.9 61.8 61.1 59.2 da 23.7 27.5 19.7 34.4 24.0 25.6 19.3 18.5 21.3 21.3 23.2 25.8 24.3 18.1 22.4 23.8 23.9 24.2 23.4 24.2 27.2 ne vem 18.3 16.9 19.8 21.6 19.3 18.9 16.4 15.7 15.8 15.8 18.4 19.9 17.7 18.4 17.9 17.0 20.7 18.8 14.8 14.7 13.7 48a. Katere izdelke ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Vodna pipa (šiša, nargila) vsak dan 4.5 4.5 4.4 0.8 1.2 3.1 7.8 11.8 14.1 8.3 3.6 1.6 6.1 5.8 5.9 2.0 3.1 4.5 7.8 5.4 5.7 redkeje kot vsak dan 0.8 0.9 0.6 3.5 0.8 0.2 0.5 0.5 1.2 0.6 0.9 0.6 0.7 0.4 0.4 0.9 1.0 0.6 1.6 0.5 0.0 ne uporabljam 94.8 94.6 94.9 95.7 98.1 96.7 91.7 87.7 84.7 91.1 95.5 97.9 93.1 93.8 93.7 97.2 96.0 95.0 90.5 94.1 94.3 48b. Katere izdelke ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Tobak za njuhanje, žvečenje ali sesanje vsak dan 0.4 0.4 0.4 0.6 0.9 0.2 0.2 0.1 0.9 0.5 0.4 0.3 0.4 0.3 0.1 0.2 0.5 0.4 0.6 0.3 0.0 redkeje kot vsak dan 0.3 0.4 0.2 0.6 0.4 0.3 0.1 0.1 0.2 0.2 0.4 0.2 0.4 0.0 0.2 0.4 0.4 0.1 0.0 0.2 0.3 ne uporabljam 99.3 99.2 99.5 98.8 98.7 99.6 99.7 99.9 98.9 99.3 99.2 99.5 99.2 99.7 99.7 99.4 99.1 99.5 99.4 99.5 99.7 48c. Katere izdelke ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Tobak za oralno uporabo (snus, fuge) vsak dan 1.2 1.8 0.6 2.1 1.7 1.0 1.0 0.4 2.7 1.4 1.2 0.8 1.3 1.5 0.4 1.2 1.6 0.5 1.3 1.3 1.8 redkeje kot vsak dan 0.4 0.6 0.2 1.6 0.4 0.3 0.1 0.1 0.6 0.1 0.6 0.3 0.4 0.2 0.4 1.1 0.2 0.3 0.0 0.9 0.5 ne uporabljam 98.4 97.5 99.3 96.3 97.9 98.7 98.9 99.5 96.7 98.5 98.2 98.9 98.2 98.3 99.2 97.7 98.2 99.2 98.7 97.8 97.7 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 90 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 48d. Katere izdelke ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Elektronska cigareta vsak dan 1.3 1.2 1.3 1.2 1.7 1.5 1.0 0.1 1.1 1.6 1.1 1.3 1.2 0.6 0.8 1.9 1.7 0.8 0.0 1.3 0.8 redkeje kot vsak dan 1.1 1.2 0.9 1.9 1.4 1.3 0.3 0.5 0.6 1.0 1.2 1.1 0.9 1.0 1.0 1.0 1.2 0.9 1.0 1.9 0.3 ne uporabljam 97.7 97.6 97.8 96.8 96.8 97.3 98.7 99.5 98.3 97.4 97.7 97.6 97.8 98.4 98.2 97.1 97.1 98.3 99.0 96.8 98.9 48e. Katere izdelke ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Drugo vsak dan 5.0 5.3 4.6 4.0 5.3 5.2 5.3 4.2 6.7 6.8 5.2 3.8 5.0 6.0 5.9 5.0 5.0 4.3 4.9 6.0 3.0 redkeje kot vsak dan 1.0 1.3 0.7 1.3 1.3 1.1 0.7 0.5 0.7 0.5 1.1 1.2 1.2 0.0 1.9 1.6 0.9 0.7 0.2 1.3 1.3 ne uporabljam 94.0 93.4 94.7 94.8 93.4 93.8 93.9 95.2 92.6 92.7 93.7 95.0 93.8 94.0 92.2 93.4 94.1 95.0 94.9 92.7 95.7 49. Ali sedaj kadite, ste kdajkoli kadili tobak? ne kadim in nisem nikoli kadil 54.5 49.6 59.8 72.4 56.3 54.9 45.4 50.9 54.3 43.5 50.9 62.3 53.9 54.3 53.2 56.1 54.1 54.4 56.3 54.2 57.2 sedaj ne kadim, a prej sem kadil 25.6 29.1 21.8 11.9 22.0 23.7 32.7 35.4 23.0 30.5 27.6 22.4 23.5 27.6 24.1 25.6 26.9 26.1 25.7 23.1 24.7 sedaj kadim 19.9 21.3 18.5 15.7 21.8 21.4 21.9 13.6 22.7 26.0 21.5 15.3 22.6 18.1 22.7 18.3 19.0 19.4 18.0 22.7 18.1 50. (if q49== sedaj (ne) kadim) Kakšen kadilec ste (ali ste bili)? reden, kadim (kadil sem) vsak dan 67.0 71.1 61.5 48.6 63.4 67.7 70.2 73.6 71.7 71.7 68.7 60.7 66.3 60.3 68.5 67.9 66.9 70.6 65.0 64.9 64.6 občasen 33.0 28.9 38.5 51.4 36.6 32.3 29.8 26.4 28.3 28.3 31.3 39.3 33.7 39.7 31.5 32.1 33.1 29.4 35.0 35.1 35.4 55. (if q49==sedaj kadim) Če ste še vedno kadilec, ali bi radi opustili kajenje? ne, kajenja ne nameravam opustiti 12.7 11.8 13.8 10.0 13.4 11.6 11.3 19.4 19.3 12.3 13.0 10.2 8.1 14.5 9.7 15.2 14.5 13.5 9.0 16.5 10.6 da, kajenje nameravam opustiti v naslednjih 30 dneh 5.0 5.3 4.5 5.5 4.4 5.2 4.3 6.9 2.4 3.1 4.7 7.6 3.0 9.4 10.8 5.8 5.3 2.9 5.5 1.6 4.7 da, kajenje nameravam opustiti v naslednjih 6 mesecih 11.5 12.4 10.4 9.2 14.5 9.2 12.4 10.2 6.8 7.1 12.5 14.9 15.6 10.3 13.1 11.1 9.4 14.5 6.3 7.3 12.3 da, kajenje nameravam opustiti nekoč v prihodnosti 48.5 51.0 45.3 48.4 52.0 50.3 47.4 34.1 39.7 53.6 47.4 49.4 47.7 46.2 51.2 48.0 48.5 47.7 41.9 56.2 45.9 nisem še razmišljal/-a o tem 22.3 19.4 26.0 26.9 15.6 23.7 24.6 29.5 31.7 23.9 22.4 17.9 25.7 19.6 15.2 19.8 22.2 21.4 37.3 18.4 26.5 56. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali se kdaj resno poskusili prenehali kaditi in ste zdržali brez kajenja vsaj 24 ur? nikoli 29.5 27.5 32.2 38.0 30.7 31.7 25.1 26.0 33.3 27.3 29.6 29.6 28.0 35.3 30.5 31.8 30.0 26.4 25.2 31.0 32.8 vsaj 1-krat 70.5 72.5 67.8 62.0 69.3 68.3 74.9 74.0 66.7 72.7 70.4 70.4 72.0 64.7 69.5 68.2 70.0 73.6 74.8 69.0 67.2 57. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali vas skrbijo škodljive posledice kajenja za vaše zdravje? zelo sem zaskrbljen/-a 13.4 13.7 13.0 5.5 12.4 13.8 14.9 15.5 16.6 10.3 12.7 15.1 13.8 12.9 12.6 9.3 13.7 14.0 13.1 14.3 18.0 nekoliko sem zaskrbljen/-a 35.2 35.1 35.5 35.8 37.9 34.3 35.0 32.5 32.0 35.9 33.6 37.6 34.5 28.3 37.7 33.0 35.6 36.4 38.8 35.2 35.6 nisem pretirano zaskrbljen/-a 32.8 32.5 33.2 39.0 34.5 33.1 30.2 30.1 27.4 34.1 36.3 29.5 31.5 39.5 29.3 37.3 31.5 32.2 34.8 35.2 32.0 sploh nisem zaskrbljen/-a 18.6 18.8 18.3 19.6 15.3 18.8 20.0 22.0 24.0 19.7 17.4 17.8 20.2 19.4 20.3 20.5 19.2 17.5 13.3 15.4 14.5 58a. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih oseba svetovala, da opustite kajenje: zdravnik? da 17.6 18.4 16.5 9.6 15.5 20.5 19.6 15.4 21.3 20.7 17.6 14.7 16.0 18.4 19.1 16.9 17.8 17.8 15.5 21.2 15.1 ne 82.4 81.6 83.5 90.4 84.5 79.5 80.4 84.6 78.7 79.3 82.4 85.3 84.0 81.6 80.9 83.1 82.2 82.2 84.5 78.8 84.9 58b. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih oseba svetovala, da opustite kajenje: medicinska sestra? da 8.2 8.3 8.1 4.7 6.2 10.0 10.3 6.4 7.2 9.0 9.1 7.0 7.4 7.7 10.8 8.8 7.4 9.1 6.3 10.1 8.2 ne 91.8 91.7 91.9 95.3 93.8 90.0 89.7 93.6 92.8 91.0 90.9 93.0 92.6 92.3 89.2 91.2 92.6 90.9 93.7 89.9 91.8 58c. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih oseba svetovala, da opustite kajenje: drug strokovnjak? da 2.1 2.3 1.8 1.5 1.1 2.5 2.3 2.7 5.1 2.5 1.7 1.4 3.0 1.6 1.7 1.8 1.9 2.3 1.7 2.3 1.4 ne 97.9 97.7 98.2 98.5 98.9 97.5 97.7 97.3 94.9 97.5 98.3 98.6 97.0 98.4 98.3 98.2 98.1 97.7 98.3 97.7 98.6 58d. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih oseba svetovala, da opustite kajenje: družinski član? da 28.7 28.6 28.8 36.8 33.6 31.9 25.1 16.9 31.7 27.2 30.2 26.8 29.8 21.9 30.6 27.3 28.3 28.8 25.6 34.5 28.6 ne 71.3 71.4 71.2 63.2 66.4 68.1 74.9 83.1 68.3 72.8 69.8 73.2 70.2 78.1 69.4 72.7 71.7 71.2 74.4 65.5 71.4 58e. (if q49==sedaj (ne) kadim) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih oseba svetovala, da opustite kajenje: prijatelj? da 18.6 19.1 17.9 30.5 22.4 19.9 15.6 10.0 18.9 18.4 19.6 17.4 19.8 14.7 18.2 17.8 18.4 19.0 13.9 25.6 14.6 ne 81.4 80.9 82.1 69.5 77.6 80.1 84.4 90.0 81.1 81.6 80.4 82.6 80.2 85.3 81.8 82.2 81.6 81.0 86.1 74.4 85.4 Kako skrbimo za zdravje? 91 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 60a. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Zajtrk vsak dan 61.8 55.9 68.2 53.4 57.7 54.2 65.7 84.7 70.2 60.4 57.9 63.9 61.3 66.8 62.3 64.8 62.0 59.4 63.0 60.3 58.2 4–6- krat tedensko 9.4 10.8 8.0 16.5 11.0 10.1 7.3 3.6 4.9 7.8 10.6 10.2 9.9 9.2 7.1 9.2 9.6 10.0 9.7 9.2 9.3 1–3-krat tedensko 14.5 16.8 12.1 15.3 18.1 17.9 12.1 4.0 9.9 14.2 15.7 14.7 13.8 10.1 13.8 14.5 14.4 16.1 15.6 15.6 16.1 1–3-krat mesečno 4.9 5.9 3.8 6.8 5.3 5.8 4.6 1.4 3.2 5.9 5.7 4.2 5.3 5.6 5.6 3.7 4.9 4.9 4.9 3.6 5.6 nikoli 9.3 10.7 7.9 8.0 7.9 11.9 10.3 6.3 11.8 11.8 10.1 7.0 9.7 8.3 11.2 7.7 9.1 9.6 6.8 11.2 10.8 60b. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Dopoldanska malica vsak dan 27.2 25.9 28.5 15.6 25.7 30.6 29.5 27.0 29.6 30.8 26.3 25.8 29.3 20.3 32.3 21.7 25.7 28.6 24.8 33.3 30.9 4–6- krat tedensko 16.6 16.9 16.4 16.5 20.1 19.5 14.9 7.3 11.7 14.4 15.8 19.6 14.6 14.8 14.7 20.2 16.2 17.4 17.8 19.2 16.5 1–3-krat tedensko 18.5 17.9 19.1 27.3 20.8 17.0 16.4 14.8 13.5 16.7 19.7 19.4 19.4 17.2 16.9 18.9 18.5 18.6 18.9 17.8 19.8 1–3-krat mesečno 9.3 9.7 8.9 16.6 10.2 7.9 8.4 7.5 7.4 7.1 9.9 10.2 8.1 9.8 7.9 9.5 10.2 8.6 11.0 8.9 9.4 nikoli 28.4 29.6 27.1 24.0 23.3 25.1 30.9 43.4 37.8 31.0 28.3 25.0 28.5 37.9 28.2 29.6 29.5 26.8 27.6 20.8 23.4 60c. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Kosilo vsak dan 85.3 82.0 88.7 87.4 84.2 79.7 86.5 95.6 88.0 85.9 84.4 85.2 86.1 87.4 86.7 87.2 83.2 85.1 86.1 85.2 89.8 4–6- krat tedensko 7.4 8.5 6.3 6.4 8.9 9.7 6.1 2.3 4.3 5.8 7.9 8.4 6.5 5.3 5.6 6.9 8.3 8.6 7.7 7.0 5.7 1–3-krat tedensko 4.3 5.8 2.8 4.1 4.1 6.3 4.4 0.8 2.9 4.3 4.6 4.5 4.5 4.0 4.5 4.5 5.0 3.4 4.4 4.0 1.6 1–3-krat mesečno 0.8 1.0 0.5 0.7 0.9 1.0 0.8 0.2 0.6 1.0 0.9 0.6 0.8 1.5 0.5 0.3 0.8 0.7 1.0 0.9 1.4 nikoli 2.2 2.7 1.6 1.4 1.8 3.3 2.1 1.1 4.1 2.9 2.2 1.3 2.0 1.8 2.8 1.1 2.7 2.1 0.8 2.9 1.6 60d. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Popoldanska malica vsak dan 17.6 13.0 22.3 16.2 15.1 15.5 18.9 25.1 24.8 18.6 16.5 16.2 17.7 17.2 18.3 16.6 17.8 17.7 17.3 16.8 17.4 4–6- krat tedensko 11.4 9.9 13.0 17.9 12.7 11.1 9.6 7.8 9.5 9.3 11.7 12.5 10.3 14.1 10.8 11.6 11.9 10.8 14.1 11.4 6.6 1–3-krat tedensko 22.1 21.8 22.4 27.3 27.3 21.5 18.1 15.9 16.5 20.4 22.2 24.0 19.1 22.1 24.8 23.7 21.3 23.4 24.4 22.4 21.5 1–3-krat mesečno 13.7 15.6 11.7 16.6 16.0 13.8 12.3 9.3 8.4 11.1 14.4 15.4 14.2 14.0 12.9 13.1 13.8 13.2 12.1 13.9 17.8 nikoli 35.3 39.7 30.6 22.0 28.8 38.1 41.0 41.9 40.8 40.6 35.2 31.8 38.6 32.7 33.2 35.1 35.2 35.0 32.1 35.5 36.8 60e. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Večerja vsak dan 62.3 64.7 59.8 63.6 64.0 56.8 60.0 72.7 71.5 66.5 61.0 59.4 62.9 76.6 67.0 58.6 61.3 58.3 65.7 62.4 62.0 4–6- krat tedensko 13.3 14.2 12.3 17.8 16.1 14.6 10.7 6.1 6.5 10.2 13.8 15.7 11.3 10.1 12.3 13.6 13.5 14.5 12.3 15.3 16.0 1–3-krat tedensko 12.3 11.2 13.5 10.7 11.7 15.2 13.1 7.3 8.5 10.7 13.1 13.2 13.8 8.2 10.3 15.2 12.1 12.7 10.3 11.1 13.4 1–3-krat mesečno 5.0 4.1 5.9 4.1 4.1 6.5 5.5 3.4 3.5 4.4 4.9 5.7 5.2 1.5 4.1 5.1 5.5 6.4 2.9 4.8 3.2 nikoli 7.2 5.8 8.6 3.8 4.2 7.0 10.7 10.5 10.0 8.1 7.3 6.0 6.8 3.6 6.4 7.5 7.6 8.1 8.7 6.5 5.4 60f. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Povečerek vsak dan 4.1 4.5 3.8 6.7 3.9 3.4 4.9 3.5 6.7 5.4 3.8 3.2 4.0 2.3 5.5 3.8 4.3 4.1 5.7 3.5 2.7 4–6- krat tedensko 2.7 3.2 2.2 5.7 3.7 1.9 2.2 1.2 1.3 2.2 3.1 3.0 1.7 3.3 3.1 2.4 3.4 2.5 2.6 1.8 2.0 1–3-krat tedensko 8.8 10.3 7.3 14.2 11.5 7.7 8.1 4.0 6.5 8.0 9.1 9.5 8.4 10.4 11.3 9.5 9.4 8.6 8.0 6.7 3.0 1–3-krat mesečno 15.2 15.5 14.8 20.2 19.0 15.5 12.0 8.8 9.9 10.7 15.3 18.2 14.7 16.4 12.1 14.6 15.4 15.8 16.7 15.6 14.6 nikoli 69.2 66.5 72.0 53.2 61.8 71.5 72.8 82.6 75.7 73.7 68.7 66.0 71.2 67.6 67.9 69.7 67.5 69.0 67.0 72.4 77.7 60g. Kako pogosto uživate dnevne obroke? Prigrizek (npr. pred televizijo) vsak dan 8.0 8.3 7.7 13.3 7.7 7.4 7.9 6.7 12.9 9.4 8.3 6.0 7.2 5.4 9.5 7.6 8.0 8.4 9.1 7.4 10.1 4–6- krat tedensko 7.2 7.6 6.7 13.7 8.9 6.2 5.9 3.7 6.4 7.3 7.8 6.7 7.3 7.8 6.3 6.0 7.5 7.9 9.2 5.5 4.8 1–3-krat tedensko 23.3 25.1 21.4 29.0 28.0 23.8 19.5 15.2 15.8 23.3 24.5 24.1 21.9 19.8 22.8 22.6 24.7 25.6 23.3 18.9 23.1 61. Katere mlečne izdelke najpogosteje uživate? polnomastne mlečne izdelke 53.6 54.1 53.1 55.3 65.1 54.8 43.1 43.1 44.0 49.6 52.4 58.7 51.0 56.3 54.9 58.9 54.6 50.4 48.4 52.6 57.7 mlečne izdelke z manj maščob 37.5 37.6 37.5 36.0 26.7 36.8 46.8 47.0 45.6 41.5 37.7 33.7 37.9 34.4 37.9 33.7 36.8 40.1 42.1 38.8 36.0 ne uživam mlečnih izdelkov 8.9 8.3 9.5 8.7 8.1 8.4 10.1 9.9 10.3 8.9 9.9 7.6 11.1 9.2 7.2 7.4 8.6 9.5 9.5 8.5 6.3 62. Ali že pripravljeno hrano pri mizi dodatno solite? nikoli ne dosolim pripravljene hrane 52.2 47.7 57.0 44.0 50.8 52.7 51.8 59.0 54.2 50.3 52.1 52.6 49.2 56.7 58.5 52.3 54.2 46.3 48.2 57.2 49.5 hrano najprej poskusim in po potrebi dosolim 46.2 49.9 42.2 54.2 47.0 45.8 46.9 39.8 43.6 47.6 46.2 46.2 48.3 42.0 40.7 45.9 44.4 51.8 49.4 41.6 49.5 hrano brez poskušanja vedno dosolim 1.6 2.4 0.8 1.8 2.2 1.5 1.3 1.2 2.2 2.1 1.7 1.3 2.5 1.3 0.8 1.7 1.4 1.8 2.4 1.2 1.0 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 92 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 63a. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: oljčno (olivno) olje? vsak dan 37.4 33.0 42.0 29.1 33.6 38.7 39.5 44.2 30.0 31.8 34.9 43.6 24.8 57.1 67.2 41.2 44.0 23.5 16.8 35.3 24.5 tedensko 32.8 35.8 29.5 42.7 37.8 31.6 29.7 23.3 23.8 29.2 33.9 35.3 36.9 28.7 24.1 33.9 33.5 30.5 35.0 32.9 35.9 mesečno 7.0 7.7 6.4 8.0 9.4 6.7 5.5 4.8 4.0 6.5 7.8 7.2 9.0 4.4 1.7 6.3 6.0 11.2 7.6 6.5 6.9 redkeje 12.8 12.9 12.7 10.0 11.4 12.6 14.9 14.8 20.2 16.9 13.0 9.2 16.0 5.4 4.6 9.4 10.2 18.3 22.4 14.6 17.0 nikoli 8.1 7.7 8.5 6.5 6.6 8.6 8.5 10.6 16.6 12.6 8.6 3.9 11.1 2.9 2.1 7.5 4.4 13.9 15.6 8.5 14.6 ne vem 1.9 2.8 0.9 3.6 1.1 1.9 1.9 2.3 5.4 2.9 1.9 0.7 2.1 1.5 0.3 1.7 1.8 2.6 2.7 2.3 1.1 63b. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: druga rastlinska olja (bučno, sončnično …)? vsak dan 36.1 32.3 40.1 27.5 25.4 35.8 43.9 51.0 46.0 40.9 36.3 31.4 40.0 23.2 21.5 34.5 33.1 46.8 42.3 37.8 37.1 tedensko 42.2 44.6 39.6 45.8 48.3 43.1 39.5 30.6 34.5 38.5 42.0 45.8 44.8 38.5 36.9 42.0 42.4 40.7 47.5 41.5 46.1 mesečno 6.4 6.7 6.0 9.3 9.7 5.6 4.2 3.1 3.0 5.1 6.2 7.8 4.6 8.6 8.7 7.3 7.6 4.0 3.5 6.9 6.5 redkeje 10.5 10.7 10.2 11.2 10.5 10.6 9.2 11.3 10.1 9.9 10.7 10.6 7.4 22.5 21.8 10.5 11.7 5.2 3.6 10.2 6.5 nikoli 3.3 3.2 3.3 3.2 4.2 3.4 2.3 2.6 3.7 3.2 3.2 3.2 2.3 5.6 8.6 3.7 3.4 2.0 0.7 2.0 2.9 ne vem 1.7 2.6 0.7 3.0 2.0 1.6 0.9 1.4 2.6 2.2 1.7 1.2 0.9 1.7 2.5 2.0 1.9 1.3 2.4 1.6 0.9 63c. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: smetano (kislo ali sladko)? vsak dan 3.5 3.5 3.5 3.6 2.5 3.5 3.2 5.5 6.9 4.3 3.6 2.3 3.7 3.6 2.4 3.2 3.9 3.2 2.9 2.9 5.7 tedensko 42.7 41.4 44.2 47.7 44.3 46.3 38.1 35.1 38.9 37.1 42.5 46.2 39.9 32.4 33.2 46.4 42.5 45.8 60.7 39.6 44.5 mesečno 22.5 23.1 21.8 26.2 26.6 20.4 21.8 17.5 16.7 21.5 22.8 23.9 22.3 25.8 21.3 21.0 23.2 24.0 17.0 22.8 19.7 redkeje 23.8 23.1 24.5 15.4 19.9 23.1 28.5 31.7 27.2 27.7 23.8 21.3 26.5 27.6 31.2 22.3 23.1 21.5 15.0 24.3 25.5 nikoli 5.9 6.4 5.4 4.6 5.3 5.3 6.6 8.2 7.3 7.0 5.5 5.5 5.5 8.3 11.1 6.0 6.0 3.9 2.1 8.0 2.9 ne vem 1.6 2.6 0.5 2.4 1.3 1.3 1.8 1.9 3.1 2.4 1.8 0.8 2.1 2.4 0.7 1.0 1.4 1.5 2.3 2.4 1.8 63d. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: maslo? vsak dan 11.4 9.9 13.1 8.0 8.8 11.6 11.5 18.2 11.6 9.9 10.6 12.8 11.2 14.3 8.5 13.2 11.5 10.8 12.4 9.5 14.1 tedensko 44.3 43.9 44.7 45.9 46.1 45.9 42.6 38.6 36.3 39.9 44.2 47.9 42.4 46.8 45.9 45.7 45.5 42.7 45.8 40.5 42.9 mesečno 16.6 16.9 16.2 22.4 18.7 15.8 15.4 11.7 16.0 16.3 15.9 17.4 16.9 16.2 15.2 15.3 16.2 17.8 14.6 20.3 15.8 redkeje 20.2 20.1 20.3 15.3 18.9 20.2 23.0 22.1 23.9 24.2 21.7 16.4 21.8 16.5 23.1 17.8 19.5 20.4 19.3 23.6 19.3 nikoli 5.9 6.7 5.1 4.9 6.0 5.1 6.3 7.9 7.9 7.2 6.1 4.9 6.3 4.8 6.7 6.5 5.6 6.6 5.9 5.0 5.5 ne vem 1.6 2.4 0.6 3.5 1.4 1.4 1.1 1.5 4.3 2.5 1.5 0.6 1.4 1.5 0.6 1.5 1.8 1.6 2.0 1.1 2.4 63e. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: margarino (za mazanje ali peko)? vsak dan 2.9 2.8 3.0 2.3 1.6 1.9 4.2 6.0 7.3 4.4 2.4 1.6 3.1 2.0 2.2 1.9 2.6 3.7 7.1 1.2 2.8 tedensko 16.2 17.9 14.5 19.3 13.3 17.4 16.8 16.5 23.1 22.7 16.5 11.8 19.7 6.6 10.4 14.6 13.1 21.5 27.8 15.9 19.9 mesečno 13.2 14.8 11.5 18.4 15.4 12.6 12.3 8.1 14.6 13.5 14.6 11.5 15.2 11.0 9.6 12.1 11.6 15.0 18.8 12.1 18.9 redkeje 25.1 24.6 25.6 23.6 26.4 25.0 26.4 22.1 26.4 29.1 25.5 22.8 28.2 23.9 25.5 24.3 22.5 26.1 26.0 29.6 25.1 nikoli 39.9 36.5 43.5 31.9 41.1 40.5 38.1 43.8 24.8 26.9 38.6 49.9 31.8 52.2 49.9 44.9 46.8 31.6 18.2 39.0 31.0 ne vem 2.7 3.5 1.9 4.4 2.2 2.6 2.3 3.4 3.8 3.4 2.4 2.5 2.1 4.2 2.5 2.2 3.4 2.2 2.2 2.2 2.3 63f. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: kokosovo ali palmino maščobo? vsak dan 1.6 1.2 2.1 3.1 1.9 1.6 0.8 1.3 1.6 1.2 1.3 2.2 2.0 0.7 2.3 1.8 1.5 1.8 0.9 1.0 1.7 tedensko 7.3 6.7 8.0 10.5 9.8 7.6 4.8 3.2 3.5 4.8 7.2 9.3 6.1 5.5 6.1 6.6 9.0 7.7 6.4 4.9 8.8 mesečno 8.7 7.8 9.7 12.5 11.5 8.9 5.7 4.6 3.1 5.7 8.2 11.6 8.5 6.1 6.2 9.4 9.5 9.3 8.4 8.7 7.3 redkeje 19.7 18.7 20.8 24.1 24.1 20.6 14.3 13.8 13.3 15.6 20.2 22.4 20.7 17.0 17.7 18.8 20.7 19.3 17.9 20.6 20.3 nikoli 56.9 57.0 56.8 42.7 48.7 55.8 67.4 70.4 68.7 64.3 57.3 50.9 55.8 65.3 62.4 58.5 54.3 56.1 58.6 60.6 51.5 ne vem 5.7 8.5 2.7 7.1 4.1 5.5 7.0 6.7 9.8 8.5 5.7 3.6 6.8 5.3 5.3 4.9 5.0 5.8 7.8 4.3 10.5 63g. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: svinjsko mast? vsak dan 4.9 5.1 4.7 3.2 2.9 4.2 6.5 9.0 12.2 7.2 4.4 2.6 8.8 3.0 2.3 3.4 2.9 5.3 8.6 8.1 5.0 tedensko 19.3 21.7 16.7 16.3 16.1 17.9 23.6 24.3 24.3 24.1 20.7 14.8 29.1 16.5 12.5 17.1 14.4 17.5 29.2 27.0 23.7 mesečno 14.1 15.5 12.7 17.1 15.4 14.3 12.7 11.3 10.4 13.3 14.2 15.3 15.2 14.6 10.9 13.5 13.9 14.0 14.7 17.1 13.4 redkeje 26.2 25.6 26.7 25.4 24.9 25.6 27.4 28.4 21.6 27.5 26.5 26.3 25.2 28.8 28.4 25.4 26.8 25.8 22.6 24.0 29.4 nikoli 33.1 29.1 37.4 33.0 38.3 35.8 27.8 25.1 27.4 25.1 32.3 38.5 19.8 34.3 44.0 37.7 39.4 34.3 23.2 22.2 25.7 ne vem 2.4 3.0 1.8 5.0 2.3 2.3 2.0 1.8 4.1 2.8 1.8 2.4 1.9 2.7 1.8 2.9 2.5 3.1 1.7 1.7 2.8 Kako skrbimo za zdravje? 93 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 63h. Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: drugo vrsto maščobe? vsak dan 1.2 0.9 1.5 0.7 1.1 0.4 1.7 2.4 0.6 1.2 1.5 1.0 0.8 0.4 1.0 1.2 1.3 1.3 1.8 0.8 1.8 tedensko 1.7 1.6 1.9 2.7 1.5 1.0 2.5 2.1 2.1 1.3 1.6 1.9 1.4 2.5 1.4 2.3 1.8 1.7 1.2 2.4 0.7 mesečno 1.1 1.0 1.2 1.8 1.1 0.7 1.0 1.4 0.8 1.3 1.0 1.1 1.1 2.0 0.0 1.9 1.4 0.9 0.6 0.0 0.0 redkeje 2.4 2.7 2.1 1.1 1.2 2.4 3.6 3.8 3.9 2.4 2.6 1.9 3.7 1.3 1.6 0.9 2.4 3.4 0.9 2.1 3.7 nikoli 48.9 43.6 55.9 38.0 49.6 51.0 48.4 50.9 47.5 47.2 50.3 48.7 48.1 47.0 56.2 50.8 50.4 47.8 43.2 43.9 42.8 ne vem 44.7 50.2 37.5 55.7 45.5 44.5 42.8 39.4 45.0 46.5 43.0 45.4 44.9 46.8 39.9 42.9 42.8 44.9 52.1 50.8 51.1 64a. Kako pogosto običajno uživate: mleko in mlečne izdelke mleko in mlečne izdelke (mleko, sire, jogurt, skuto ipd.)? nikoli 3.2 2.6 3.8 3.7 3.8 2.7 2.8 3.2 4.8 2.9 2.9 3.1 3.3 2.7 3.0 3.4 3.2 3.3 2.6 3.9 2.2 1–3-krat mesečno 9.0 9.2 8.7 6.7 6.9 8.9 12.0 10.2 13.4 11.7 9.7 6.0 11.6 6.6 7.0 6.9 7.5 10.7 12.9 10.2 8.2 1–3-krat tedensko 27.3 28.8 25.6 18.4 23.8 28.9 31.8 29.8 31.8 30.5 29.2 23.1 32.6 20.3 18.1 26.8 25.4 30.1 29.1 29.9 31.7 4–6-krat tedensko 19.8 21.1 18.4 27.8 22.1 19.9 17.6 13.4 13.8 18.4 19.2 22.4 18.0 19.5 16.6 19.1 20.2 21.2 21.6 22.1 19.5 1-krat dnevno 30.3 28.8 31.9 29.8 29.8 28.9 29.4 35.4 29.8 29.8 29.2 31.6 27.3 36.5 41.4 31.2 31.8 25.7 28.1 27.0 24.6 več kot 1-krat na dan 10.5 9.5 11.5 13.6 13.6 10.6 6.5 7.9 6.3 6.8 9.7 13.8 7.1 14.4 13.9 12.5 12.0 9.0 5.6 6.9 13.7 64b. Kako pogosto običajno uživate: sveže sadje? nikoli 0.7 1.1 0.3 0.9 0.6 0.6 0.8 0.8 1.9 0.9 0.7 0.4 0.4 1.7 0.8 0.6 0.9 0.4 0.1 0.7 1.6 1–3-krat mesečno 4.9 6.8 2.8 7.7 6.6 4.4 3.5 2.6 5.3 5.7 5.6 3.7 6.4 4.4 4.1 4.0 4.6 5.9 3.7 4.0 4.4 1–3-krat tedensko 20.3 26.1 14.1 21.5 24.7 21.9 16.2 13.2 18.8 22.4 21.3 18.8 20.5 17.2 17.0 19.9 19.8 21.7 23.5 19.1 26.5 4–6-krat tedensko 20.0 21.8 18.1 26.6 22.7 21.0 17.5 12.2 14.1 19.1 20.8 21.1 19.7 20.2 19.5 20.0 19.1 22.4 20.0 19.8 19.7 1-krat dnevno 35.3 30.3 40.7 28.1 30.5 34.8 38.3 45.8 41.1 35.5 33.5 35.6 36.6 35.0 35.6 35.0 36.3 33.2 32.8 38.1 29.9 več kot 1-krat na dan 18.8 14.0 24.0 15.2 14.8 17.3 23.7 25.4 18.8 16.3 18.2 20.4 16.4 21.4 23.0 20.4 19.3 16.4 20.0 18.3 17.9 64c. Kako pogosto običajno uživate: predelano sadje (kompote, sadje v pločevinki, 100-odstotni sadni sok, smuti ipd.)? nikoli 19.4 17.0 21.9 11.8 17.2 18.0 23.5 26.0 24.2 19.6 19.7 18.0 15.0 21.1 25.2 24.1 22.5 13.9 14.7 20.2 13.0 1–3-krat mesečno 49.1 48.2 50.1 50.9 51.5 51.3 46.4 42.6 39.9 46.8 49.0 52.3 50.0 51.5 41.5 44.9 46.3 55.5 51.3 52.1 58.1 1–3-krat tedensko 20.5 22.5 18.3 22.6 21.5 20.4 18.8 19.3 20.7 21.6 19.8 20.6 23.3 15.7 20.5 21.0 20.0 20.9 21.8 17.8 18.9 4–6-krat tedensko 6.3 6.8 5.8 9.7 6.2 6.0 5.6 6.0 6.7 6.4 6.7 5.9 6.9 6.2 6.7 5.0 6.3 5.3 9.5 5.9 6.9 1-krat dnevno 3.6 4.0 3.2 3.7 2.9 3.3 4.5 4.3 5.7 4.0 4.0 2.6 3.8 4.6 4.5 3.9 3.5 3.8 2.3 2.8 2.4 več kot 1-krat na dan 1.1 1.5 0.7 1.4 0.7 1.1 1.1 1.7 2.8 1.7 0.8 0.7 1.0 0.8 1.6 1.1 1.5 0.6 0.3 1.1 0.6 64d. Kako pogosto običajno uživate: surovo zelenjavo? nikoli 3.8 4.3 3.2 5.8 4.4 2.6 3.7 3.9 7.0 5.6 3.8 2.2 3.8 4.9 4.7 4.1 3.8 2.7 4.6 3.0 3.8 1–3-krat mesečno 7.8 10.0 5.4 13.0 10.0 6.4 6.2 5.4 8.8 9.1 8.7 6.2 8.3 4.7 6.9 9.3 8.7 6.2 6.5 8.5 6.6 1–3-krat tedensko 21.3 25.4 16.9 22.9 23.7 21.6 19.9 16.8 24.2 23.7 21.9 18.9 22.8 12.6 17.8 20.8 22.1 22.7 18.1 20.5 27.1 4–6-krat tedensko 26.0 26.8 25.2 28.8 27.7 26.6 24.3 22.1 18.6 24.2 25.8 28.7 25.7 22.7 25.9 26.4 25.5 26.9 25.6 26.6 31.0 1-krat dnevno 31.9 27.2 36.9 21.4 25.1 33.7 36.9 40.6 32.1 29.7 31.1 33.6 31.4 40.2 31.5 30.5 31.9 32.7 31.6 31.7 25.6 več kot 1-krat na dan 9.3 6.4 12.4 8.1 9.0 9.1 8.8 11.3 9.4 7.7 8.7 10.4 8.1 14.9 13.2 9.0 7.9 8.8 13.5 9.7 6.0 64e. Kako pogosto običajno uživate: predelano zelenjavo (kuhano, dušeno, konzervirano ipd.)? nikoli 3.9 4.4 3.3 5.5 2.7 2.9 4.3 6.4 8.9 5.0 4.2 1.8 3.6 5.1 4.8 3.4 3.4 4.2 3.6 4.9 3.3 1–3-krat mesečno 15.3 19.0 11.4 11.8 14.1 16.2 17.6 15.1 17.8 20.4 16.0 12.0 15.1 14.5 12.6 15.9 13.7 18.6 20.0 14.2 17.0 1–3-krat tedensko 35.6 38.5 32.6 26.6 32.7 37.3 39.1 38.6 36.5 38.5 36.3 33.7 38.4 38.8 36.4 35.2 33.3 36.4 37.1 31.6 43.1 4–6-krat tedensko 26.1 24.0 28.2 33.1 30.0 24.5 23.1 21.7 21.1 21.1 25.0 30.3 24.7 26.2 26.6 27.0 26.4 26.1 25.3 28.0 21.7 1-krat dnevno 15.9 11.7 20.3 18.5 16.3 16.0 14.1 15.7 12.4 13.0 15.4 18.4 15.1 13.4 15.0 15.2 19.5 12.4 11.5 18.4 10.4 več kot 1-krat na dan 3.3 2.4 4.2 4.4 4.3 3.2 1.9 2.6 3.3 2.1 3.1 3.8 3.1 2.0 4.6 3.3 3.8 2.3 2.4 2.9 4.4 64f. Kako pogosto običajno uživate: perutnino (piščančje ali puranje meso)? nikoli 4.1 3.3 5.0 4.9 5.2 3.6 3.1 4.1 2.9 2.5 3.5 5.7 2.8 5.5 4.5 4.2 5.1 3.7 2.2 4.4 2.5 1–3-krat mesečno 17.5 18.3 16.7 7.7 11.9 15.6 24.7 28.1 24.0 22.0 16.9 14.6 19.9 24.5 19.8 18.4 16.9 13.9 11.9 17.7 21.1 1–3-krat tedensko 59.3 58.9 59.7 50.7 58.3 62.6 61.6 56.4 54.3 58.3 59.5 60.7 59.0 56.4 57.7 58.6 58.8 60.8 65.3 59.7 55.9 4–6-krat tedensko 15.4 15.5 15.4 29.8 21.0 14.7 7.7 8.3 12.1 13.0 16.5 16.3 13.7 10.8 14.9 15.2 15.9 17.4 15.5 16.1 16.1 1-krat dnevno 3.1 3.3 2.9 6.0 3.1 3.1 2.2 2.5 5.0 3.1 3.3 2.5 4.3 2.8 2.2 2.6 2.8 3.3 4.7 1.8 3.6 več kot 1-krat na dan 0.6 0.7 0.4 0.9 0.5 0.5 0.6 0.6 1.7 1.0 0.4 0.2 0.4 0.0 0.8 0.9 0.5 0.8 0.5 0.3 0.8 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 94 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 64g. Kako pogosto običajno uživate: rdeče meso (govedino, svinjino, konjsko meso)? nikoli 5.2 3.5 7.1 8.6 7.4 4.4 3.2 3.7 4.6 3.1 4.8 6.6 4.2 6.1 3.8 6.7 6.1 5.4 4.5 3.2 3.9 1–3-krat mesečno 29.5 24.7 34.6 23.7 25.8 28.0 34.0 36.8 31.5 32.4 29.6 27.7 29.5 20.9 24.3 30.8 30.7 32.4 26.7 28.7 30.5 1–3-krat tedensko 53.7 56.5 50.9 50.8 53.4 56.4 53.9 50.6 50.8 51.5 53.1 56.0 52.6 58.6 57.8 51.7 52.9 51.9 56.5 58.0 52.6 4–6-krat tedensko 9.2 12.2 6.0 13.2 10.7 9.0 7.3 7.1 9.7 10.0 10.1 8.0 10.6 11.3 11.7 8.3 8.4 8.1 10.2 7.7 11.3 1-krat dnevno 2.0 2.6 1.3 3.3 2.2 1.9 1.4 1.6 3.3 2.4 2.0 1.4 2.5 2.8 1.7 2.1 1.7 2.0 1.3 2.2 1.7 več kot 1-krat na dan 0.3 0.5 0.2 0.3 0.5 0.3 0.2 0.3 0.1 0.6 0.4 0.2 0.6 0.3 0.7 0.4 0.2 0.2 0.7 0.2 0.0 64h. Kako pogosto običajno uživate: ribe in morske sadeže? nikoli 8.1 6.8 9.4 12.8 8.5 6.2 7.0 9.6 12.8 9.5 7.5 6.8 7.7 9.9 5.1 9.4 9.2 6.9 4.2 8.7 9.0 1–3-krat mesečno 61.7 61.1 62.3 59.1 59.9 63.0 63.5 61.7 63.5 62.7 61.6 60.9 64.9 59.9 51.6 59.8 61.1 64.0 62.2 66.7 62.3 1–3-krat tedensko 26.7 27.8 25.6 22.5 28.2 27.4 27.0 25.1 18.7 23.6 27.0 29.7 23.6 28.6 37.8 26.4 26.4 25.5 30.4 22.6 25.5 4–6-krat tedensko 2.5 2.9 2.1 4.4 2.5 2.3 1.8 2.6 2.6 2.7 2.9 2.1 2.7 1.3 4.9 3.3 2.2 2.4 1.8 1.6 2.0 1-krat dnevno 0.8 1.2 0.5 1.0 0.8 1.0 0.6 0.9 1.9 1.3 0.9 0.4 0.8 0.3 0.5 0.8 1.0 1.0 1.1 0.4 1.3 več kot 1-krat na dan 0.2 0.2 0.1 0.2 0.0 0.2 0.2 0.1 0.4 0.1 0.1 0.1 0.3 0.0 0.2 0.3 0.0 0.3 0.2 0.0 0.0 64i. Kako pogosto običajno uživate: krompir, riž, testenine? nikoli 0.6 0.6 0.5 0.3 0.6 0.5 0.4 0.9 0.8 0.2 0.7 0.5 0.7 0.6 0.6 0.5 0.6 0.5 0.1 0.4 0.6 1–3-krat mesečno 7.2 6.8 7.6 2.7 5.4 7.3 9.2 10.5 11.5 9.5 7.1 5.3 8.1 5.5 6.2 8.2 7.2 6.2 9.1 5.8 8.9 1–3-krat tedensko 44.5 44.2 44.8 28.3 39.9 46.9 51.5 48.4 48.2 48.6 44.9 41.5 46.2 47.0 48.2 43.7 41.6 46.7 47.6 43.5 41.8 4–6-krat tedensko 31.1 32.9 29.2 42.3 36.0 30.7 24.8 24.3 22.8 27.0 30.7 35.2 30.6 27.6 31.0 32.2 33.2 30.3 29.7 26.2 31.3 1-krat dnevno 15.5 14.3 16.8 23.5 16.7 13.7 13.4 15.2 15.5 13.8 15.5 16.3 13.4 17.9 13.9 13.3 16.4 15.5 11.6 22.1 16.4 več kot 1-krat na dan 1.1 1.2 1.1 2.8 1.4 1.0 0.6 0.7 1.2 0.9 1.1 1.3 1.0 1.3 0.0 2.0 1.1 0.7 1.9 1.9 1.0 64j. Kako pogosto običajno uživate: jajce kot samostojno jed? nikoli 6.0 5.4 6.7 8.3 6.1 6.0 4.5 6.1 6.8 4.5 6.1 6.3 4.0 7.3 7.4 6.9 6.4 5.0 7.0 5.5 7.2 1–3-krat mesečno 39.3 38.4 40.3 30.6 35.5 39.8 44.0 44.3 39.6 42.1 38.5 38.9 39.4 39.9 40.8 41.4 38.2 40.6 34.7 38.8 41.8 1–3-krat tedensko 42.6 44.0 41.1 40.0 44.9 43.6 42.3 38.3 39.5 42.6 42.0 43.8 43.6 38.2 41.0 40.8 42.5 43.5 46.1 44.5 39.8 4–6-krat tedensko 8.3 8.7 8.0 15.2 9.5 7.1 6.2 7.3 9.2 6.8 9.4 7.8 9.5 11.4 7.0 7.8 8.7 7.3 8.3 7.5 6.7 1-krat dnevno 3.2 3.0 3.4 5.1 3.4 2.8 2.5 3.5 4.2 3.2 3.3 2.8 2.8 3.0 3.2 2.6 3.6 3.2 3.5 3.0 3.0 več kot 1-krat na dan 0.6 0.6 0.6 0.8 0.5 0.6 0.5 0.6 0.7 0.9 0.6 0.4 0.7 0.2 0.5 0.6 0.5 0.4 0.6 0.7 1.6 64k. Kako pogosto običajno uživate: bel, polbel kruh in pecivo? nikoli 7.9 7.1 8.8 3.8 7.1 7.7 8.3 11.9 6.7 6.7 7.9 8.7 7.2 5.5 6.7 7.0 8.9 9.7 8.0 4.2 9.0 1–3-krat mesečno 23.2 19.9 26.7 20.4 22.5 22.6 25.3 24.5 18.4 19.6 24.4 24.7 21.9 14.8 19.5 20.9 23.6 27.5 32.9 18.8 24.3 1–3-krat tedensko 28.8 28.3 29.3 29.0 29.8 30.5 27.3 25.2 25.2 25.8 27.8 31.8 27.7 28.4 26.8 28.8 28.7 30.1 34.6 25.8 30.0 4–6-krat tedensko 15.8 17.3 14.3 23.8 18.5 16.1 12.0 10.2 14.4 13.8 16.2 16.6 15.0 22.1 15.7 17.2 15.3 14.4 14.5 17.9 16.2 1-krat dnevno 17.3 18.6 15.8 16.8 14.8 16.8 19.3 20.3 23.8 23.5 17.0 13.4 19.8 23.0 23.7 17.6 16.7 13.0 7.1 21.6 16.3 več kot 1-krat na dan 7.0 8.9 5.1 6.2 7.3 6.3 7.7 7.8 11.5 10.6 6.7 4.8 8.3 6.2 7.6 8.4 6.9 5.3 3.0 11.8 4.3 64l. Kako pogosto običajno uživate: polnozrnati kruh in pecivo? nikoli 8.8 10.0 7.6 5.2 8.4 7.8 9.8 12.7 17.1 13.3 8.7 5.1 9.0 10.0 8.6 9.3 8.9 8.3 7.1 10.7 5.7 1–3-krat mesečno 23.6 25.1 22.1 24.5 24.9 22.1 24.1 23.2 28.3 25.8 24.1 21.2 24.5 25.2 26.6 22.6 22.8 22.5 26.1 23.6 23.0 1–3-krat tedensko 33.8 33.3 34.3 39.1 34.7 36.6 30.0 27.9 27.1 28.6 34.3 37.0 34.2 36.5 30.0 33.1 33.3 35.4 32.5 36.2 33.4 4–6-krat tedensko 18.4 18.2 18.6 20.4 20.9 18.2 16.7 14.8 11.1 14.1 19.1 21.2 17.7 16.3 17.8 19.2 18.6 19.1 18.0 16.5 21.4 1-krat dnevno 12.3 9.9 14.8 9.4 9.3 12.1 15.4 16.1 12.5 14.1 11.2 12.6 11.2 9.1 12.5 12.8 13.3 11.9 12.9 10.8 14.4 več kot 1-krat na dan 3.1 3.5 2.6 1.5 1.7 3.1 4.0 5.3 3.9 4.1 2.6 2.9 3.5 2.9 4.4 2.9 3.0 2.9 3.3 2.2 2.0 64m. Kako pogosto običajno uživate: žita (kosmiče, misli, kaše)? nikoli 26.2 31.9 20.3 8.8 16.0 25.1 37.3 43.9 43.5 37.6 26.2 17.5 30.2 31.4 31.6 24.4 22.1 26.5 27.6 27.5 29.1 1–3-krat mesečno 30.6 31.7 29.4 27.1 31.2 32.2 31.0 27.6 25.6 31.9 32.6 29.4 30.1 30.3 27.2 27.0 30.4 32.7 35.8 30.7 34.2 1–3-krat tedensko 24.5 21.8 27.4 33.2 28.1 26.3 19.2 15.7 17.9 16.7 24.3 29.5 22.2 18.3 24.9 25.8 27.9 22.7 21.5 24.3 20.4 4–6-krat tedensko 9.9 8.2 11.7 18.4 14.2 8.4 5.9 5.3 4.5 6.2 9.6 13.1 8.7 10.1 8.6 12.9 10.0 10.6 8.0 9.4 9.5 1-krat dnevno 7.8 5.7 10.1 11.3 9.3 7.3 6.1 6.3 7.9 6.8 6.5 9.5 7.4 9.3 7.8 8.1 9.0 6.5 6.2 7.5 5.3 več kot 1-krat na dan 0.9 0.7 1.1 1.1 1.3 0.6 0.5 1.2 0.5 0.9 0.8 1.0 1.3 0.6 0.0 1.9 0.6 1.0 0.9 0.6 1.5 Kako skrbimo za zdravje? 95 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 64n. Kako pogosto običajno uživate: ocvrte jedi (pomfri, ocvrto meso, ocvrtke ipd.)? nikoli 11.9 9.8 14.1 5.9 10.3 10.1 14.1 19.1 12.8 9.5 11.2 13.2 11.1 8.8 13.1 12.9 14.9 9.4 6.9 10.4 7.8 1–3-krat mesečno 64.8 60.6 69.3 56.6 62.5 67.3 68.3 64.6 60.4 61.8 65.0 67.0 63.7 62.6 64.9 66.6 66.4 63.4 59.3 67.0 64.2 1–3-krat tedensko 19.9 25.3 14.3 30.1 23.1 19.7 15.6 14.0 22.1 23.5 20.2 17.7 21.5 24.1 19.7 17.3 16.1 23.2 28.7 19.0 23.8 4–6-krat tedensko 2.7 3.4 1.9 6.0 3.7 2.2 1.5 1.7 3.3 4.2 2.9 1.8 2.8 3.6 2.3 2.6 2.1 3.2 4.4 2.4 3.8 1-krat dnevno 0.5 0.7 0.2 1.0 0.4 0.5 0.4 0.4 1.0 0.9 0.5 0.2 0.9 0.5 0.0 0.3 0.4 0.5 0.4 1.0 0.4 več kot 1-krat na dan 0.1 0.2 0.1 0.3 0.0 0.2 0.1 0.1 0.4 0.1 0.2 0.1 0.1 0.4 0.0 0.3 0.1 0.2 0.4 0.2 0.0 64o. Kako pogosto običajno uživate: sendviče, hot dog, pico, burek, kebab? nikoli 13.2 9.9 16.8 5.1 6.9 10.1 16.8 31.8 22.2 13.9 12.9 11.1 13.3 15.0 12.0 13.5 12.6 13.2 11.3 17.7 12.2 1–3-krat mesečno 64.0 60.6 67.6 62.0 62.6 66.2 67.6 58.0 58.8 61.2 63.7 66.5 64.5 64.2 62.8 62.8 65.0 61.7 64.7 63.8 66.9 1–3-krat tedensko 17.7 22.3 12.7 24.3 23.8 18.5 12.1 7.8 12.5 17.4 17.9 18.7 17.7 16.5 20.1 18.1 17.8 18.5 17.7 13.4 15.8 4–6-krat tedensko 3.8 5.3 2.3 6.4 5.5 3.9 2.3 1.2 3.6 5.4 4.0 3.1 2.9 3.6 3.9 3.9 3.2 5.5 4.8 4.1 4.1 1-krat dnevno 1.1 1.7 0.5 1.8 0.9 1.1 1.1 0.9 2.1 1.7 1.1 0.6 1.6 0.3 1.1 1.1 1.1 1.0 1.4 0.7 1.1 več kot 1-krat na dan 0.2 0.3 0.2 0.2 0.4 0.1 0.2 0.3 0.8 0.3 0.2 0.0 0.1 0.4 0.0 0.6 0.3 0.1 0.0 0.3 0.0 64p. Kako pogosto običajno uživate: gotove jedi iz pločevink, juhe iz koncentratov, omake za testenine ipd.? nikoli 52.4 44.3 60.9 35.1 43.1 50.0 63.8 70.1 64.5 55.7 51.9 48.6 56.9 59.2 60.6 49.5 49.6 46.7 52.8 57.5 55.5 1–3-krat mesečno 38.2 42.7 33.5 46.5 44.0 42.0 30.6 24.7 26.6 34.1 38.4 42.6 34.2 34.0 32.9 41.0 39.6 42.5 37.6 36.3 37.5 1–3-krat tedensko 7.8 11.0 4.3 14.3 11.2 6.6 4.5 4.0 6.1 8.1 7.8 8.0 7.5 5.0 5.5 7.4 9.4 8.7 7.6 4.8 5.5 4–6-krat tedensko 1.2 1.5 0.9 3.7 1.2 1.0 0.8 0.8 2.0 1.4 1.5 0.7 1.0 1.4 0.8 1.6 1.0 1.8 1.8 1.1 1.5 1-krat dnevno 0.3 0.3 0.2 0.4 0.4 0.2 0.2 0.2 0.9 0.5 0.2 0.1 0.2 0.4 0.0 0.1 0.4 0.4 0.2 0.2 0.0 več kot 1-krat na dan 0.1 0.1 0.2 0.0 0.2 0.1 0.1 0.2 0.0 0.2 0.2 0.1 0.2 0.0 0.2 0.4 0.1 0.0 0.0 0.2 0.0 64r. Kako pogosto običajno uživate: mesne izdelke (klobase, šunke, salame, paštete, hrenovke ipd.)? nikoli 6.6 4.0 9.3 7.8 8.0 5.7 5.6 6.2 5.1 4.1 6.1 8.4 4.6 6.9 6.7 7.7 8.1 6.0 3.4 5.9 6.1 1–3-krat mesečno 37.8 30.4 45.6 23.1 28.7 38.0 46.5 51.2 45.3 38.9 38.0 35.2 36.5 39.8 44.8 38.0 38.9 32.2 39.9 41.3 29.1 1–3-krat tedensko 38.6 43.2 33.8 41.5 41.3 40.2 36.4 31.9 32.8 38.0 38.6 40.4 40.6 39.1 34.6 37.7 37.7 39.1 40.3 38.8 44.3 4–6-krat tedensko 11.8 15.2 8.3 17.6 15.6 11.7 7.8 7.1 10.4 12.1 12.0 12.0 11.0 10.7 10.5 11.5 11.1 15.2 11.6 10.7 14.5 1-krat dnevno 4.5 6.2 2.6 8.0 5.4 3.8 3.4 3.4 5.7 5.7 4.5 3.7 6.6 3.2 2.8 4.2 3.4 6.7 4.3 2.9 4.9 več kot 1-krat na dan 0.7 1.0 0.4 1.9 1.0 0.5 0.3 0.3 0.7 1.3 0.9 0.3 0.7 0.3 0.6 0.9 0.7 0.8 0.5 0.4 1.2 64s. Kako pogosto običajno uživate: sladko pecivo, piškote, torte? nikoli 6.8 7.6 5.9 4.8 6.1 5.5 7.7 10.8 9.2 7.0 7.3 5.7 5.9 6.5 6.5 5.2 7.2 7.2 8.2 9.2 3.9 1–3-krat mesečno 47.9 46.7 49.1 46.2 44.2 47.2 50.6 53.5 49.8 51.2 49.7 44.4 49.6 44.2 45.0 46.2 46.0 50.2 53.8 49.0 52.6 1–3-krat tedensko 32.1 32.7 31.5 34.2 34.9 34.1 29.3 25.4 26.2 30.0 30.9 35.6 32.8 31.9 34.0 34.2 33.2 31.6 25.7 27.9 30.8 4–6-krat tedensko 8.7 8.9 8.6 11.4 10.9 8.4 7.2 5.8 7.3 7.1 8.2 10.3 7.5 10.6 9.0 9.1 9.0 8.2 9.6 9.5 7.3 1-krat dnevno 3.7 3.4 3.9 2.5 3.1 3.7 4.8 3.9 6.3 3.8 3.0 3.6 3.3 5.4 4.9 4.3 3.9 2.5 2.1 3.6 4.1 več kot 1-krat na dan 0.8 0.6 0.9 0.8 0.7 1.1 0.4 0.6 1.2 1.0 0.8 0.5 1.0 1.3 0.6 1.1 0.7 0.4 0.7 0.8 1.3 64t. Kako pogosto običajno uživate: sladkarije (bombone, čokolado)? nikoli 11.2 10.7 11.8 5.4 7.3 9.0 14.5 22.3 15.4 14.2 11.3 8.9 10.6 12.9 12.9 11.6 11.2 8.9 10.7 14.5 11.6 1–3-krat mesečno 43.2 42.9 43.5 36.3 36.1 43.2 50.6 50.6 47.7 47.0 44.5 39.3 45.0 46.1 45.5 39.2 40.8 43.6 48.9 45.8 44.2 1–3-krat tedensko 30.8 31.8 29.8 37.2 37.2 33.1 24.6 18.5 21.9 27.0 30.9 34.4 29.5 28.9 29.0 33.6 32.3 33.2 25.7 25.0 29.5 4–6-krat tedensko 8.9 9.0 8.9 15.0 11.8 9.1 5.2 4.3 6.2 6.1 8.0 11.6 7.9 7.4 6.3 9.1 9.9 9.1 9.9 9.5 7.9 1-krat dnevno 4.9 4.8 5.0 4.6 6.7 4.4 4.4 3.5 6.9 4.7 4.3 5.1 6.0 3.6 5.7 5.4 4.6 4.4 3.9 4.8 5.7 več kot 1-krat na dan 1.0 0.9 1.1 1.5 0.8 1.2 0.7 0.7 1.9 1.2 1.0 0.6 1.0 1.0 0.6 1.0 1.1 0.9 0.9 0.5 1.0 64u. Kako pogosto običajno uživate: aromatizirane gazirane in negazirane brezalkoholne pijače (kole, ledeni čaj, sadne napitke, vode z okusom ipd.)? nikoli 35.8 28.0 44.0 17.4 25.0 32.4 44.6 62.3 35.6 31.9 34.8 38.3 34.3 35.7 38.9 39.1 39.0 30.2 28.8 34.6 34.2 1–3-krat mesečno 36.3 35.7 36.9 41.1 41.1 39.8 34.0 20.5 32.1 32.4 35.5 39.7 36.3 36.4 32.6 33.2 35.8 38.0 38.0 40.9 37.6 1–3-krat tedensko 15.4 19.6 11.0 22.0 19.0 16.4 11.3 7.9 14.1 16.6 17.2 13.6 14.0 17.4 16.3 16.8 14.3 17.2 18.9 13.3 14.1 4–6-krat tedensko 5.6 7.5 3.6 9.0 8.0 5.3 3.1 3.2 5.4 7.1 5.8 4.8 6.3 4.4 5.5 4.3 5.1 6.7 7.0 5.2 6.5 1-krat dnevno 3.8 5.0 2.6 5.3 4.3 3.2 3.9 3.4 6.3 6.6 3.8 2.2 5.1 3.0 3.8 3.9 3.0 4.8 3.2 3.4 4.7 več kot 1-krat na dan 3.1 4.1 1.9 5.2 2.7 2.9 3.2 2.7 6.6 5.4 2.9 1.4 3.9 3.2 2.9 2.6 2.8 3.1 4.1 2.6 2.9 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 96 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 65a. Ali vam je katera od spodaj navedenih oseb svetovala, da iz zdravstvenih razlogov spremenite način prehranjevanja? Zdravnik da 25.2 29.0 21.2 14.5 14.6 27.5 34.6 34.0 33.4 33.6 24.6 20.2 23.3 26.8 26.3 22.5 24.7 25.5 28.9 30.2 23.7 ne 74.8 71.0 78.8 85.5 85.4 72.5 65.4 66.0 66.6 66.4 75.4 79.8 76.7 73.2 73.7 77.5 75.3 74.5 71.1 69.8 76.3 65b. Ali vam je katera od spodaj navedenih oseb svetovala, da iz zdravstvenih razlogov spremenite način prehranjevanja? Medicinska sestra da 14.8 14.7 14.8 4.5 7.4 16.3 22.6 21.2 16.7 19.5 14.7 12.4 15.0 17.9 15.5 13.8 13.1 14.9 18.1 18.0 14.0 ne 85.2 85.3 85.2 95.5 92.6 83.7 77.4 78.8 83.3 80.5 85.3 87.6 85.0 82.1 84.5 86.2 86.9 85.1 81.9 82.0 86.0 65c. Ali vam je katera od spodaj navedenih oseb svetovala, da iz zdravstvenih razlogov spremenite način prehranjevanja? Drug strokovnjak da 2.9 2.7 3.0 3.2 2.9 2.9 2.4 3.1 2.1 2.4 2.9 3.3 2.7 3.7 2.6 2.8 3.1 3.3 0.7 3.7 1.3 ne 97.1 97.3 97.0 96.8 97.1 97.1 97.6 96.9 97.9 97.6 97.1 96.7 97.3 96.3 97.4 97.2 96.9 96.7 99.3 96.3 98.7 65d. Ali vam je katera od spodaj navedenih oseb svetovala, da iz zdravstvenih razlogov spremenite način prehranjevanja? Družinski član da 26.8 31.0 22.4 28.9 24.3 28.1 27.7 26.3 28.3 26.7 28.5 24.9 25.7 30.1 30.3 24.7 27.3 24.5 27.8 26.7 30.6 ne 73.2 69.0 77.6 71.1 75.7 71.9 72.3 73.7 71.7 73.3 71.5 75.1 74.3 69.9 69.7 75.3 72.7 75.5 72.2 73.3 69.4 65e. Ali vam je katera od spodaj navedenih oseb svetovala, da iz zdravstvenih razlogov spremenite način prehranjevanja? Prijatelj da 13.3 13.5 13.1 13.5 13.2 14.5 13.1 11.1 10.7 13.6 14.1 13.0 12.4 13.6 14.9 12.3 13.4 14.5 11.8 14.0 11.0 ne 86.7 86.5 86.9 86.5 86.8 85.5 86.9 88.9 89.3 86.4 85.9 87.0 87.6 86.4 85.1 87.7 86.6 85.5 88.2 86.0 89.0 66. Ali ste se v zadnjih 12 mesecih začeli bolj zdravo prehranjevati? ne 38.1 39.8 36.3 31.0 37.1 42.6 39.5 33.1 40.1 40.4 38.2 36.5 38.2 42.8 38.1 39.2 36.7 37.6 38.2 41.4 36.9 da 33.3 33.0 33.6 41.9 36.2 31.9 30.3 29.6 31.1 35.6 35.0 31.4 33.9 28.1 31.0 32.3 32.3 37.3 38.9 32.7 29.3 ne, nisem, ker se prehranjujem zdravo 28.6 27.1 30.1 27.1 26.7 25.5 30.2 37.3 28.8 24.0 26.8 32.1 27.9 29.1 30.9 28.5 31.0 25.1 23.0 25.9 33.8 67a. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem manj mastno hrano. da 40.1 37.5 42.8 33.5 29.3 33.6 54.1 58.9 51.4 51.5 43.5 29.3 41.1 37.2 40.1 39.3 36.4 45.7 45.4 41.0 41.2 ne 59.9 62.5 57.2 66.5 70.7 66.4 45.9 41.1 48.6 48.5 56.5 70.7 58.9 62.8 59.9 60.7 63.6 54.3 54.6 59.0 58.8 67b. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Od maščob večkrat uporabim rastlinska olja. da 36.5 34.2 38.9 29.2 24.3 30.0 51.2 57.2 43.6 48.6 38.5 27.8 38.2 33.8 38.8 33.4 34.3 40.0 41.1 37.7 32.2 ne 63.5 65.8 61.1 70.8 75.7 70.0 48.8 42.8 56.4 51.4 61.5 72.2 61.8 66.2 61.2 66.6 65.7 60.0 58.9 62.3 67.8 67c. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem več zelenjave. da 46.1 43.6 48.7 41.7 38.2 38.9 57.8 62.1 58.7 54.0 49.1 36.8 47.4 44.8 46.4 42.9 42.8 51.0 52.7 46.7 46.6 ne 53.9 56.4 51.3 58.3 61.8 61.1 42.2 37.9 41.3 46.0 50.9 63.2 52.6 55.2 53.6 57.1 57.2 49.0 47.3 53.3 53.4 67d. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem več sadja. da 42.3 39.9 44.8 38.0 34.0 34.6 54.1 59.9 54.2 53.3 44.3 32.8 43.2 38.5 42.9 39.9 39.6 46.8 49.2 42.6 41.7 ne 57.7 60.1 55.2 62.0 66.0 65.4 45.9 40.1 45.8 46.7 55.7 67.2 56.8 61.5 57.1 60.1 60.4 53.2 50.8 57.4 58.3 67e. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem manj slano hrano. da 34.3 33.1 35.6 25.0 24.1 28.9 47.2 52.7 46.8 45.6 36.4 24.5 35.2 33.2 35.7 32.8 30.2 39.8 40.9 35.1 34.7 ne 65.7 66.9 64.4 75.0 75.9 71.1 52.8 47.3 53.2 54.4 63.6 75.5 64.8 66.8 64.3 67.2 69.8 60.2 59.1 64.9 65.3 67f. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem manj sladko hrano. da 39.1 37.1 41.3 33.4 30.1 33.5 51.1 54.9 48.3 48.1 41.5 30.8 41.4 38.1 37.9 36.6 35.6 44.8 46.9 38.2 37.4 ne 60.9 62.9 58.7 66.6 69.9 66.5 48.9 45.1 51.7 51.9 58.5 69.2 58.6 61.9 62.1 63.4 64.4 55.2 53.1 61.8 62.6 67g. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem več manjših obrokov. da 27.8 24.6 31.1 23.7 21.8 22.0 37.4 40.4 36.4 34.3 28.7 22.0 28.7 23.9 30.2 27.5 25.6 31.0 28.6 29.1 26.5 ne 72.2 75.4 68.9 76.3 78.2 78.0 62.6 59.6 63.6 65.7 71.3 78.0 71.3 76.1 69.8 72.5 74.4 69.0 71.4 70.9 73.5 67h. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem manj mesa in mesnih izdelkov oz. jih ne jem več. da 20.2 16.7 24.0 12.3 14.7 16.0 27.9 34.0 27.9 23.9 20.9 16.2 21.2 18.8 22.7 19.4 19.1 22.1 21.5 19.9 16.2 ne 79.8 83.3 76.0 87.7 85.3 84.0 72.1 66.0 72.1 76.1 79.1 83.8 78.8 81.2 77.3 80.6 80.9 77.9 78.5 80.1 83.8 67i. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Jem manjše obroke hrane. da 33.5 29.6 37.6 27.6 26.2 28.1 42.7 49.4 42.2 40.6 35.1 26.8 35.2 30.8 36.0 35.4 29.9 37.2 36.6 33.3 30.7 ne 66.5 70.4 62.4 72.4 73.8 71.9 57.3 50.6 57.8 59.4 64.9 73.2 64.8 69.2 64.0 64.6 70.1 62.8 63.4 66.7 69.3 67j. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Drugo. Kaj ste spremenili? da 7.5 6.9 8.1 7.3 5.1 5.2 10.3 14.3 9.7 9.4 7.6 6.1 7.4 4.0 7.3 6.9 7.1 9.1 9.0 7.9 6.6 ne 92.5 93.1 91.9 92.7 94.9 94.8 89.7 85.7 90.3 90.6 92.4 93.9 92.6 96.0 92.7 93.1 92.9 90.9 91.0 92.1 93.4 Kako skrbimo za zdravje? 97 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 67k. Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? Nisem, ker se prehranjujem zdravo. da 24.3 22.0 26.7 10.9 12.1 17.5 39.1 50.2 37.4 34.1 25.4 16.2 26.1 21.2 26.2 22.6 22.6 26.3 27.0 23.8 25.4 ne 75.7 78.0 73.3 89.1 87.9 82.5 60.9 49.8 62.6 65.9 74.6 83.8 73.9 78.8 73.8 77.4 77.4 73.7 73.0 76.2 74.6 68. Ali ste v zadnjih 12 mesecih kdaj pili pijače, ki vsebujejo alkohol (npr. pivo, vino, žgane pijače, liker, mošt, radler, koktajle)? ne 20.1 15.7 24.9 16.8 17.4 19.6 23.3 24.1 32.8 22.8 20.1 16.1 20.7 21.1 21.2 22.5 19.9 18.7 18.3 20.7 17.9 da 79.9 84.3 75.1 83.2 82.6 80.4 76.7 75.9 67.2 77.2 79.9 83.9 79.3 78.9 78.8 77.5 80.1 81.3 81.7 79.3 82.1 69. if(q68==da) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol (npr. pivo, vino, žgane pijače, liker, mošt, radler, koktajle)? 1-krat na mesec ali redkeje 25.7 16.2 37.3 29.0 27.3 24.8 24.8 23.5 29.8 25.4 26.8 24.1 24.3 18.4 24.7 32.1 27.3 25.5 24.4 20.8 24.3 2- do 4-krat mesečno 33.2 29.7 37.4 41.2 35.0 35.3 28.3 25.8 33.0 30.1 33.0 34.5 31.8 33.5 29.2 31.9 33.2 33.6 35.5 37.5 37.2 2- do 3-krat tedensko 30.9 39.3 20.7 25.3 30.7 30.6 32.7 33.4 27.5 33.2 30.3 31.2 33.3 36.0 31.3 28.0 29.4 31.7 29.0 32.2 31.0 4-krat tedensko ali pogosteje 10.2 14.8 4.6 4.5 7.0 9.3 14.2 17.3 9.6 11.3 9.9 10.1 10.6 12.2 14.8 8.0 10.0 9.2 11.1 9.5 7.6 70a. if(q68==da) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: vino? nikoli 13.6 13.2 14.0 20.0 15.7 13.2 11.0 8.7 23.1 17.7 15.8 8.4 11.3 9.0 11.8 21.9 15.5 11.4 9.1 10.0 16.8 nekajkrat letno 28.0 23.7 33.1 32.6 31.0 28.0 24.9 22.5 25.6 27.5 29.2 27.6 28.7 19.5 24.1 34.2 30.5 25.7 26.0 21.9 30.4 1-krat mesečno 15.8 15.2 16.5 16.3 19.1 14.9 14.7 11.8 15.3 15.1 15.0 16.8 14.9 13.0 16.5 12.7 15.6 17.6 15.0 19.4 16.8 2–3-krat mesečno 19.4 19.4 19.5 19.8 17.7 22.1 18.5 18.0 14.2 17.1 19.4 21.3 19.0 22.5 14.3 15.8 19.4 22.5 21.5 19.8 19.6 1–2-krat tedensko 14.1 16.3 11.5 8.4 10.9 14.4 17.7 19.7 12.0 12.4 13.7 15.5 15.7 17.9 18.9 9.8 12.4 15.0 14.4 15.2 13.8 3–6-krat tedensko 6.6 8.7 4.1 2.3 4.6 5.8 9.7 11.8 6.6 6.4 5.2 8.0 7.9 12.5 8.1 4.7 5.2 5.8 9.0 9.8 2.1 vsak dan 2.4 3.4 1.2 0.5 0.9 1.6 3.5 7.4 3.2 3.9 1.7 2.4 2.5 5.6 6.3 0.8 1.2 1.9 5.0 4.0 0.6 70b. if(q68==da) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: pivo? nikoli 19.6 9.3 32.1 22.3 20.0 17.4 18.3 23.7 24.8 17.0 18.7 20.4 16.9 20.8 22.1 20.5 21.1 19.2 14.7 17.6 20.9 nekajkrat letno 22.4 16.3 29.8 23.3 19.7 23.0 24.3 23.8 25.5 22.2 22.6 21.9 24.5 19.1 22.6 24.1 21.8 21.1 25.9 23.3 18.8 1-krat mesečno 14.0 13.7 14.3 14.8 13.9 14.5 13.0 13.7 14.7 13.9 14.3 13.7 12.3 14.6 13.9 13.5 13.2 15.2 18.1 16.4 12.5 2–3-krat mesečno 19.9 24.4 14.4 20.5 21.1 19.9 19.5 17.3 16.1 21.4 19.0 20.7 18.8 24.1 16.8 18.7 19.8 20.2 20.2 22.0 22.9 1–2-krat tedensko 17.2 25.0 7.8 14.0 18.3 18.1 17.2 15.0 11.8 17.6 17.8 17.5 19.8 17.9 17.0 17.7 16.6 17.0 16.1 15.1 17.1 3–6-krat tedensko 5.5 8.9 1.5 4.8 6.1 5.5 5.5 5.0 3.9 6.4 6.4 4.8 6.0 3.4 6.0 5.0 5.6 6.5 3.8 5.0 6.0 vsak dan 1.4 2.4 0.2 0.3 0.8 1.7 2.3 1.5 3.1 1.6 1.3 1.1 1.8 0.0 1.6 0.5 2.1 0.9 1.1 0.6 1.8 70c. if(q68==da) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: žgane pijače? nikoli 25.4 21.6 30.0 16.3 21.2 24.8 29.6 37.3 40.8 32.1 24.7 20.9 28.1 24.4 28.3 26.5 25.1 21.9 24.6 27.8 21.4 nekajkrat letno 35.9 32.7 39.8 37.6 41.1 35.7 33.2 27.4 27.7 31.7 37.0 37.8 35.6 33.0 37.5 37.4 36.0 35.3 33.6 36.1 38.7 1-krat mesečno 15.8 16.9 14.4 21.5 16.1 16.1 13.3 13.7 13.0 14.3 15.6 17.0 13.5 18.2 14.3 14.8 16.6 17.4 14.9 14.5 17.3 2–3-krat mesečno 15.3 18.6 11.3 19.0 15.5 16.0 14.1 12.0 11.5 14.3 15.1 16.5 14.5 18.5 12.0 13.1 15.1 17.0 17.8 16.1 16.3 1–2-krat tedensko 6.1 8.1 3.6 4.8 5.4 5.7 8.0 6.6 5.7 6.0 5.7 6.4 6.9 4.9 5.8 6.5 5.8 6.5 7.5 4.4 4.0 3–6-krat tedensko 1.1 1.6 0.6 0.6 0.6 1.4 1.1 2.1 1.0 0.8 1.4 1.1 1.0 0.9 1.7 1.1 1.0 1.5 0.5 1.1 1.3 vsak dan 0.4 0.6 0.2 0.2 0.2 0.4 0.6 0.9 0.4 0.7 0.4 0.3 0.4 0.0 0.3 0.5 0.4 0.4 1.0 0.0 1.0 70d. if(q68==da) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: radler? nikoli 46.0 43.3 49.2 31.5 39.1 46.0 52.6 63.1 45.4 47.3 46.4 45.2 47.6 42.3 50.3 43.5 48.6 42.9 43.6 41.7 41.8 nekajkrat letno 27.5 26.2 29.0 33.8 30.9 27.6 23.9 19.6 27.2 25.1 25.3 30.3 27.5 29.5 26.3 29.1 27.1 27.6 25.3 28.6 27.0 1-krat mesečno 10.8 11.4 10.0 12.1 12.2 10.9 10.6 6.6 14.1 9.9 12.0 9.5 9.0 10.0 7.8 11.7 10.9 10.7 12.6 14.8 12.8 2–3-krat mesečno 10.2 11.3 8.8 15.9 11.7 9.6 8.4 6.3 8.4 10.4 10.1 10.5 9.7 13.0 9.7 10.1 9.2 11.7 11.0 10.7 9.7 1–2-krat tedensko 4.6 6.4 2.4 5.5 5.2 5.0 3.1 3.8 4.0 5.6 5.2 3.9 5.5 3.9 4.6 4.8 3.4 5.9 5.9 3.8 7.1 3–6-krat tedensko 0.7 1.0 0.5 1.0 0.7 0.7 1.0 0.4 0.6 1.3 0.8 0.5 0.4 1.2 1.2 0.6 0.8 0.8 0.2 0.4 1.6 vsak dan 0.2 0.4 0.1 0.2 0.2 0.1 0.4 0.2 0.3 0.5 0.2 0.2 0.3 0.0 0.1 0.2 0.1 0.3 1.3 0.0 0.0 70e. if(q68==da) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: alkoholne pijače? nikoli 73.6 71.9 75.7 47.8 69.2 76.0 81.5 86.6 73.7 74.9 71.6 74.8 72.4 77.1 77.8 77.0 75.4 68.3 69.3 75.0 67.0 nekajkrat letno 17.8 18.6 16.9 31.4 21.7 16.7 12.5 8.7 16.8 16.3 18.0 18.3 18.1 16.5 14.7 15.5 17.0 21.4 20.4 16.1 21.6 1-krat mesečno 4.5 4.9 4.0 10.1 5.5 3.9 2.9 1.7 4.5 3.8 5.5 3.9 5.1 2.5 4.4 3.5 4.3 5.2 2.7 6.1 5.6 2–3-krat mesečno 2.8 2.8 2.8 8.2 2.4 2.5 1.8 1.7 2.8 2.9 3.5 2.1 2.6 2.4 1.9 2.3 2.3 3.8 5.7 1.6 5.0 1–2-krat tedensko 0.9 1.2 0.4 2.0 0.7 0.7 0.6 0.9 1.3 1.4 0.9 0.6 1.2 0.5 0.7 1.1 0.8 0.6 1.3 0.9 0.4 3–6-krat tedensko 0.3 0.4 0.1 0.3 0.5 0.1 0.5 0.2 0.3 0.4 0.4 0.2 0.3 0.7 0.3 0.4 0.1 0.6 0.6 0.0 0.0 vsak dan 0.2 0.3 0.0 0.3 0.1 0.1 0.2 0.3 0.5 0.3 0.2 0.1 0.3 0.2 0.2 0.2 0.1 0.1 0.0 0.3 0.4 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 98 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 72a. if(q68==da & M) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih ob eni priložnosti (npr. na zabavi, ob rojstnem dnevu, novem letu, obroku, z družbo ali sami ipd.) popili 6 meric ali več alkoholnih pijač? nikoli 23.6 23.6 22.4 22.4 25.3 25.4 20.1 25.5 20.2 20.8 27.6 20.9 25.1 25.2 27.5 26.6 18.2 20.2 26.7 11.8 manj kot 1-krat mesečno 42.8 42.8 38.2 46.6 43.0 39.9 41.9 33.1 41.0 44.3 43.9 40.9 36.5 41.8 44.1 42.9 45.3 36.4 48.2 46.0 1- do 3-krat mesečno 26.1 26.1 31.8 26.5 25.5 24.6 24.5 29.4 27.5 27.4 23.6 30.3 32.7 25.4 20.8 24.3 27.1 31.6 18.3 36.1 1- do 3-krat tedensko 6.0 6.0 6.2 3.6 5.4 7.8 10.2 9.4 9.0 6.2 3.9 5.7 4.4 5.9 7.3 4.6 8.8 9.9 5.1 3.7 dnevno ali skoraj vsak dan 1.5 1.5 1.4 0.9 0.7 2.4 3.2 2.5 2.4 1.3 1.0 2.1 1.3 1.7 0.3 1.6 0.7 2.0 1.8 2.4 72b. if(q68==da & Ž) Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih ob eni priložnosti (npr. na zabavi, ob rojstnem dnevu, novem letu, obroku, z družbo ali sami ipd.) popili 4 merice ali več alkoholnih pijač? nikoli 40.1 40.1 24.4 37.7 47.6 42.9 35.2 32.1 28.8 37.9 45.6 34.4 43.2 39.3 50.7 43.7 33.9 33.1 46.9 27.2 manj kot 1-krat mesečno 43.4 43.4 45.2 46.8 41.7 39.9 43.4 40.4 51.2 43.3 42.1 48.5 44.2 45.0 37.2 40.5 47.7 42.9 37.3 52.6 1- do 3-krat mesečno 14.0 14.0 26.5 13.6 9.3 15.2 15.1 22.1 16.1 16.1 10.6 14.7 11.1 12.7 9.1 13.3 15.6 19.8 14.6 19.3 1- do 3-krat tedensko 2.1 2.1 3.5 1.5 1.2 1.8 4.9 3.2 3.2 2.3 1.6 2.2 0.6 2.3 2.3 2.1 2.6 3.1 1.3 0.9 dnevno ali skoraj vsak dan 0.4 0.4 0.4 0.4 0.2 0.1 1.3 2.3 0.6 0.3 0.1 0.2 0.8 0.8 0.7 0.4 0.1 1.1 0.0 0.0 73a. if(q68==da) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala, da pijte manj pijač, ki vsebujejo alkohol? Zdravnik da 3.1 4.9 0.9 1.4 1.7 2.8 4.4 5.8 4.9 4.4 3.4 1.9 3.2 3.6 3.5 3.0 2.9 3.6 3.3 2.4 2.4 ne 96.9 95.1 99.1 98.6 98.3 97.2 95.6 94.2 95.1 95.6 96.6 98.1 96.8 96.4 96.5 97.0 97.1 96.4 96.7 97.6 97.6 73b. if(q68==da) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala, da pijte manj pijač, ki vsebujejo alkohol? Medicinska sestra da 1.5 2.4 0.3 0.9 0.5 1.4 2.7 2.3 1.1 2.3 1.6 1.1 1.1 1.3 2.6 1.2 1.5 1.8 1.6 0.9 0.7 ne 98.5 97.6 99.7 99.1 99.5 98.6 97.3 97.7 98.9 97.7 98.4 98.9 98.9 98.7 97.4 98.8 98.5 98.2 98.4 99.1 99.3 73c. if(q68==da) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala, da pijte manj pijač, ki vsebujejo alkohol? Drug strokovnjak da 0.5 0.6 0.3 0.3 0.4 0.4 0.3 1.0 0.9 0.7 0.4 0.4 0.7 0.5 0.4 0.3 0.4 0.7 0.4 0.0 0.0 ne 99.5 99.4 99.7 99.7 99.6 99.6 99.7 99.0 99.1 99.3 99.6 99.6 99.3 99.5 99.6 99.7 99.6 99.3 99.6 100 100 73d. if(q68==da) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala, da pijte manj pijač, ki vsebujejo alkohol? Družinski član da 8.1 12.2 3.1 9.0 6.6 7.0 9.7 10.6 11.2 11.5 8.1 6.2 9.2 6.8 10.0 5.7 7.6 8.3 9.9 6.9 10.0 ne 91.9 87.8 96.9 91.0 93.4 93.0 90.3 89.4 88.8 88.5 91.9 93.8 90.8 93.2 90.0 94.3 92.4 91.7 90.1 93.1 90.0 73e. if(q68==da) Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala, da pijte manj pijač, ki vsebujejo alkohol? Prijatelj da 2.0 2.7 1.1 4.6 2.0 1.3 2.0 1.2 2.4 2.6 2.3 1.3 1.9 1.0 3.9 1.1 1.8 1.9 3.3 1.7 1.8 ne 98.0 97.3 98.9 95.4 98.0 98.7 98.0 98.8 97.6 97.4 97.7 98.7 98.1 99.0 96.1 98.9 98.2 98.1 96.7 98.3 98.2 74. if(q68==da) Ali ste v zadnjih 12 mesecih spremenili navade, povezane s pitjem alkohola? ne 77.1 72.1 83.2 68.7 75.6 82.0 77.3 74.8 66.6 72.6 75.4 82.1 75.9 77.6 75.4 81.4 79.2 74.5 66.6 80.1 78.0 da, pijač, ki vsebujejo alkohol, sploh ne pijem več 2.7 2.4 3.0 2.9 2.7 1.9 2.7 4.3 6.7 4.2 2.7 1.4 2.5 2.4 2.6 2.4 2.7 2.9 4.3 1.8 2.9 da, pijem manj pijač, ki vsebujejo alkohol 18.5 23.8 12.1 24.3 19.6 14.9 18.9 20.3 25.3 21.8 19.9 15.0 20.2 17.2 20.3 14.6 16.3 20.8 28.1 17.4 18.1 da, pijem več pijač, ki vsebujejo alkohol 1.7 1.6 1.7 4.1 2.1 1.3 1.0 0.7 1.4 1.4 1.9 1.6 1.4 2.8 1.7 1.7 1.9 1.8 1.0 0.6 1.0 75. Označite odgovor, ki najbolje opisuje vašo telesno dejavnost v zadnjih 12 mesecih. Nisem bil telesno dejaven zaradi bolezni. 2.8 2.4 3.2 1.3 0.9 2.2 3.0 8.0 6.3 3.9 3.0 1.3 2.7 2.9 3.2 1.8 2.8 3.3 3.3 2.4 2.4 Nisem bil telesno dejaven zaradi poškodbe. 1.8 2.0 1.6 0.6 1.7 1.4 2.4 2.9 2.8 3.3 1.7 1.1 2.1 0.8 1.6 1.4 1.5 1.9 3.0 2.7 2.5 Nisem bil telesno dejaven zaradi invalidnosti. 1.0 1.2 0.8 0.0 0.2 1.0 1.8 2.1 2.8 1.9 0.9 0.4 1.2 0.5 0.5 0.6 0.9 1.4 1.7 0.9 1.0 Nisem bil telesno dejaven zaradi drugih omejitev. 3.3 2.3 4.4 1.8 4.0 2.9 3.3 3.8 5.6 3.7 3.0 2.9 2.9 3.6 3.5 3.5 3.2 3.6 3.2 2.9 4.1 Nisem telesno dejaven, čeprav nimam nobenih omejitev. 10.6 10.2 11.2 11.3 12.2 10.5 10.7 7.8 13.6 11.0 11.6 8.9 9.4 10.1 16.0 7.8 10.8 10.3 12.1 10.0 12.2 Bil sem telesno dejaven, čeprav imam omejitve. 16.1 16.1 16.0 10.1 9.9 14.8 21.7 26.4 17.7 19.7 15.8 14.4 16.6 15.5 16.9 16.2 15.6 15.5 18.9 14.9 16.8 Bil sem telesno dejaven in nimam omejitev. 64.4 65.9 62.8 74.9 71.1 67.3 57.0 49.1 51.2 56.6 64.1 71.0 65.1 66.5 58.2 68.6 65.1 64.0 57.9 66.2 61.0 82. Kolikokrat ste se v zadnjih 12 mesecih v času športnih dejavnosti (npr. tek, kolesarjenje, plavanje, igre z žogo, aerobika ipd.) poškodovali, tako da ste potrebovali zdravniško pomoč? nisem se poškodoval/-a 93.5 91.3 95.7 87.9 92.0 94.6 95.3 94.9 95.5 93.2 92.9 93.6 93.2 96.3 95.1 91.0 94.3 92.8 93.6 92.6 90.8 enkrat 5.0 6.5 3.3 8.3 6.0 4.3 3.9 4.0 3.0 5.2 5.1 5.2 5.0 2.3 4.1 6.1 4.7 5.5 4.6 5.3 7.3 dvakrat 0.9 1.2 0.6 2.7 1.1 0.6 0.5 0.7 0.6 1.0 1.2 0.7 1.1 0.6 0.6 1.9 0.8 0.6 0.9 1.3 1.0 trikrat ali večkrat 0.6 0.9 0.3 1.2 0.9 0.5 0.4 0.4 0.9 0.6 0.7 0.5 0.7 0.8 0.2 1.0 0.2 1.1 0.9 0.9 0.9 Kako skrbimo za zdravje? 99 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 83a. Kako običajno pridete od mesta bivanja do mesta zaposlitve ali po opravkih? Z osebnim avtomobilom ali drugim osebnim motornim prevoznim sredstvom (motor ipd.) da 77.2 79.7 74.7 70.0 83.1 82.5 74.4 64.3 59.5 73.6 79.0 81.7 79.3 78.2 80.0 78.3 73.9 78.4 75.6 81.8 77.4 ne 22.8 20.3 25.3 30.0 16.9 17.5 25.6 35.7 40.5 26.4 21.0 18.3 20.7 21.8 20.0 21.7 26.1 21.6 24.4 18.2 22.6 83b. Kako običajno pridete od mesta bivanja do mesta zaposlitve ali po opravkih? Z javnim motornim prevoznim sredstvom (avtobus, vlak) da 13.0 11.0 15.2 47.3 11.2 8.5 8.3 10.5 18.0 10.7 15.0 10.9 8.0 7.3 8.7 11.4 20.6 13.0 5.7 9.3 5.3 ne 87.0 89.0 84.8 52.7 88.8 91.5 91.7 89.5 82.0 89.3 85.0 89.1 92.0 92.7 91.3 88.6 79.4 87.0 94.3 90.7 94.7 83c. Kako običajno pridete od mesta bivanja do mesta zaposlitve ali po opravkih? Z električnim kolesom, električnim skirojem, električno rolko da 1.5 1.9 1.1 2.3 1.3 1.5 1.2 1.8 1.4 1.1 1.5 1.7 1.3 1.1 1.4 1.8 1.9 1.0 0.7 2.0 1.6 ne 98.5 98.1 98.9 97.7 98.7 98.5 98.8 98.2 98.6 98.9 98.5 98.3 98.7 98.9 98.6 98.2 98.1 99.0 99.3 98.0 98.4 83d. Kako običajno pridete od mesta bivanja do mesta zaposlitve ali po opravkih? Z navadnim kolesom, skirojem, rolerji, rolko da 21.0 22.9 19.0 31.0 23.2 18.7 19.7 17.5 17.0 16.6 21.0 23.9 16.1 23.4 10.6 25.8 26.0 20.4 26.9 10.8 14.5 ne 79.0 77.1 81.0 69.0 76.8 81.3 80.3 82.5 83.0 83.4 79.0 76.1 83.9 76.6 89.4 74.2 74.0 79.6 73.1 89.2 85.5 83e. Kako običajno pridete od mesta bivanja do mesta zaposlitve ali po opravkih? Peš da 43.0 41.9 44.2 58.6 39.8 35.5 45.9 50.7 42.2 40.1 45.1 42.6 42.4 42.6 41.2 47.7 46.3 40.0 38.5 34.6 44.6 ne 57.0 58.1 55.8 41.4 60.2 64.5 54.1 49.3 57.8 59.9 54.9 57.4 57.6 57.4 58.8 52.3 53.7 60.0 61.5 65.4 55.4 85a. Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala povečanje gibalnih navad? Zdravnik da 13.2 14.4 12.0 8.1 7.2 14.3 17.9 18.7 20.2 16.9 12.3 10.7 11.6 12.3 14.1 12.4 13.2 14.6 14.8 14.8 9.5 ne 86.8 85.6 88.0 91.9 92.8 85.7 82.1 81.3 79.8 83.1 87.7 89.3 88.4 87.7 85.9 87.6 86.8 85.4 85.2 85.2 90.5 85b. Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala povečanje gibalnih navad? Medicinska sestra da 7.4 7.4 7.3 2.5 3.7 8.5 10.5 10.3 8.3 8.4 7.4 6.7 7.2 7.2 10.5 6.7 6.4 7.6 9.0 8.2 6.5 ne 92.6 92.6 92.7 97.5 96.3 91.5 89.5 89.7 91.7 91.6 92.6 93.3 92.8 92.8 89.5 93.3 93.6 92.4 91.0 91.8 93.5 85c. Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala povečanje gibalnih navad? Drug strokovnjak da 2.0 1.7 2.4 2.4 1.1 2.1 2.4 2.7 2.7 1.7 2.0 2.0 2.1 2.1 2.6 1.7 2.0 2.4 1.1 1.8 1.2 ne 98.0 98.3 97.6 97.6 98.9 97.9 97.6 97.3 97.3 98.3 98.0 98.0 97.9 97.9 97.4 98.3 98.0 97.6 98.9 98.2 98.8 85d. Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala povečanje gibalnih navad? Družinski član da 22.7 22.5 22.9 24.4 21.0 22.5 23.4 24.0 24.7 22.8 22.0 22.7 23.1 23.4 25.7 20.0 23.0 22.9 21.9 22.5 18.2 ne 77.3 77.5 77.1 75.6 79.0 77.5 76.6 76.0 75.3 77.2 78.0 77.3 76.9 76.6 74.3 80.0 77.0 77.1 78.1 77.5 81.8 85e. Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera od spodaj naštetih oseb svetovala povečanje gibalnih navad? Prijatelj da 11.8 11.5 12.2 11.5 11.5 11.9 12.5 11.7 10.8 11.9 12.2 11.7 11.8 12.4 14.1 10.5 11.7 12.2 10.1 12.7 10.6 ne 88.2 88.5 87.8 88.5 88.5 88.1 87.5 88.3 89.2 88.1 87.8 88.3 88.2 87.6 85.9 89.5 88.3 87.8 89.9 87.3 89.4 86. if(q73d>0) Vožnja s kolesom na poti v službo ... Kako pogosto pri tem uporabljate kolesarsko čelado? nikoli 63.9 58.4 70.7 69.5 63.5 56.9 66.0 71.0 79.3 67.3 63.3 58.3 58.7 65.8 49.3 52.6 66.7 65.5 83.3 65.8 54.7 v manj kot polovici primerov 9.2 10.0 8.1 12.3 9.5 9.3 8.9 7.4 7.6 8.3 9.5 9.7 9.3 9.9 6.3 11.5 8.4 11.8 6.3 6.4 11.0 v več kot polovici primerov 7.3 8.7 5.5 7.6 6.3 9.0 7.5 5.0 2.7 7.9 7.4 8.2 7.7 8.4 12.8 9.3 6.4 7.2 4.0 3.8 11.7 vedno 19.7 22.9 15.8 10.6 20.7 24.9 17.5 16.7 10.3 16.6 19.9 23.8 24.3 16.0 31.6 26.5 18.4 15.4 6.5 23.9 22.7 87. if(q74d>0) Vožnja s kolesom v prostem času za rekreacijo in šport ... Kako pogosto pri tem uporabljate kolesarsko čelado? nikoli 55.7 49.5 63.5 57.4 54.5 46.9 60.5 68.7 76.1 63.6 57.4 45.6 51.6 57.2 44.1 42.8 55.8 60.5 79.5 61.0 49.0 v manj kot polovici primerov 7.5 8.1 6.7 11.6 7.7 7.3 7.2 5.6 5.9 9.4 7.4 7.1 8.8 7.8 3.4 8.2 7.2 10.0 5.3 5.5 6.2 v več kot polovici primerov 6.1 6.9 5.0 7.7 5.4 6.9 6.2 4.2 2.8 6.5 5.8 7.0 6.9 4.7 10.7 6.3 5.7 6.0 4.9 2.5 8.6 vedno 30.8 35.5 24.9 23.3 32.4 38.9 26.0 21.6 15.2 20.5 29.5 40.3 32.7 30.3 41.7 42.7 31.3 23.5 10.3 31.0 36.2 88. Koliko ur na dan običajno spite med delovnim tednom? več kot 8 ur 7.2 7.2 7.3 9.7 5.9 4.5 8.2 12.4 11.2 8.1 8.2 5.1 7.3 7.1 8.5 7.0 6.7 8.0 7.1 7.7 6.1 8 ur 27.6 26.0 29.4 35.1 26.5 25.4 27.8 29.2 28.1 26.1 27.5 28.2 26.4 33.7 26.8 25.1 29.6 25.4 27.1 26.7 27.3 6–7 ur 52.8 55.0 50.5 47.1 57.3 57.3 49.2 43.9 44.7 50.4 52.1 56.4 55.2 48.5 52.1 54.8 51.9 53.1 51.1 54.4 51.0 manj kot 6 ur 12.3 11.8 12.9 8.1 10.3 12.8 14.7 14.6 16.0 15.4 12.3 10.3 11.1 10.7 12.5 13.0 11.8 13.5 14.8 11.3 15.6 89a. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: imate stalni čas uspavanja (navadno hodite spat ob isti uri)? da 64.0 62.3 65.8 51.9 63.4 63.1 66.2 71.8 60.6 58.8 60.7 70.1 60.4 67.0 65.0 66.2 64.9 64.3 58.2 65.1 64.2 ne 36.0 37.7 34.2 48.1 36.6 36.9 33.8 28.2 39.4 41.2 39.3 29.9 39.6 33.0 35.0 33.8 35.1 35.7 41.8 34.9 35.8 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 PRILOGE 100 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba Zdravstvene regije, OE NIJZ višja Kategorija vsi M Ž 18- 25- 40- 55- 65- OŠ in pok- sred- 24 39 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 89b. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: zvečer hodite spat pred 22. uro? da 27.2 25.7 28.7 13.1 23.9 28.5 32.9 31.7 41.5 32.1 26.7 22.0 31.2 27.0 23.4 28.0 24.8 25.9 32.4 31.4 27.7 ne 72.8 74.3 71.3 86.9 76.1 71.5 67.1 68.3 58.5 67.9 73.3 78.0 68.8 73.0 76.6 72.0 75.2 74.1 67.6 68.6 72.3 89c. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: imate večerni uspavalni ritual, ki vas umiri in pripravi na spanje? da 27.3 24.9 29.8 24.0 27.1 28.6 26.6 27.8 24.4 21.9 25.5 31.8 27.5 28.9 26.2 25.2 28.6 26.6 21.7 30.3 25.7 ne 72.7 75.1 70.2 76.0 72.9 71.4 73.4 72.2 75.6 78.1 74.5 68.2 72.5 71.1 73.8 74.8 71.4 73.4 78.3 69.7 74.3 89d. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: upoštevate priporočila o zdravi prehrani in se izogibate mastni, pekoči in/ali sladki hrani ter alkoholu, kofeinu in nikotinu vsaj štiri ure pred spanjem? da 54.3 46.9 62.2 39.5 43.5 54.3 63.2 71.6 55.7 53.4 51.9 56.6 55.2 57.2 56.6 54.6 53.3 52.3 55.6 55.4 56.3 ne 45.7 53.1 37.8 60.5 56.5 45.7 36.8 28.4 44.3 46.6 48.1 43.4 44.8 42.8 43.4 45.4 46.7 47.7 44.4 44.6 43.7 89e. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: iz spalnice odstranite vse moteče dejavnike (kot so svetila, zvoki, elektronske naprave)? da 43.2 39.8 46.7 26.1 39.1 45.1 50.2 48.1 40.8 38.9 41.5 47.1 43.0 47.3 44.0 45.5 42.6 41.0 40.6 46.9 42.3 ne 56.8 60.2 53.3 73.9 60.9 54.9 49.8 51.9 59.2 61.1 58.5 52.9 57.0 52.7 56.0 54.5 57.4 59.0 59.4 53.1 57.7 89f. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: pred spanjem prezračite spalnico? da 78.6 76.5 80.8 70.7 71.9 79.3 86.1 84.5 81.1 80.5 79.9 76.0 79.6 79.0 77.4 79.6 77.2 80.2 79.4 80.4 75.0 ne 21.4 23.5 19.2 29.3 28.1 20.7 13.9 15.5 18.9 19.5 20.1 24.0 20.4 21.0 22.6 20.4 22.8 19.8 20.6 19.6 25.0 89g. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: v spalnici poskrbite za temperaturo okolja, ki vam med spanjem najbolj ustreza? da 86.3 83.9 88.8 75.9 82.2 88.6 91.2 88.6 82.5 83.8 86.3 88.2 87.2 85.2 84.1 85.8 85.7 87.5 86.6 86.4 88.5 ne 13.7 16.1 11.2 24.1 17.8 11.4 8.8 11.4 17.5 16.2 13.7 11.8 12.8 14.8 15.9 14.2 14.3 12.5 13.4 13.6 11.5 89h. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: uporabljate čisto posteljnino? da 94.1 93.2 95.0 89.5 91.6 95.6 96.6 94.7 91.6 93.8 94.7 94.3 94.7 93.7 94.5 93.5 93.8 94.6 93.8 93.7 93.4 ne 5.9 6.8 5.0 10.5 8.4 4.4 3.4 5.3 8.4 6.2 5.3 5.7 5.3 6.3 5.5 6.5 6.2 5.4 6.2 6.3 6.6 89i. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: uporabljate anatomski vzglavnik? da 38.7 37.0 40.5 22.9 37.2 40.0 43.3 42.9 34.8 34.1 38.3 41.9 40.1 34.3 40.4 37.3 38.3 39.5 36.2 38.1 44.4 ne 61.3 63.0 59.5 77.1 62.8 60.0 56.7 57.1 65.2 65.9 61.7 58.1 59.9 65.7 59.6 62.7 61.7 60.5 63.8 61.9 55.6 89j. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: v običajnem tednu za to, da se prebudite, potrebujete bujenje? da 49.2 47.5 51.1 71.0 67.7 55.9 32.2 11.1 30.0 39.5 50.0 57.4 49.8 49.2 44.9 46.1 51.1 50.1 43.4 50.7 50.2 ne 50.8 52.5 48.9 29.0 32.3 44.1 67.8 88.9 70.0 60.5 50.0 42.6 50.2 50.8 55.1 53.9 48.9 49.9 56.6 49.3 49.8 89k. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: si v običajnem dnevu privoščite dnevni počitek? da 40.7 43.7 37.4 34.6 27.1 37.2 52.3 60.5 57.7 49.4 42.4 31.0 43.2 40.8 45.1 40.0 37.3 42.9 43.9 40.7 37.7 ne 59.3 56.3 62.6 65.4 72.9 62.8 47.7 39.5 42.3 50.6 57.6 69.0 56.8 59.2 54.9 60.0 62.7 57.1 56.1 59.3 62.3 89l. Navade, ki vplivajo na kakovost spanja in počitka: je vaše ležišče starejše od 10 let? da 27.5 27.2 27.8 22.3 20.3 28.0 32.4 36.0 29.0 27.6 25.7 28.8 22.8 37.0 32.4 32.1 27.9 26.9 26.2 22.3 23.2 ne 72.5 72.8 72.2 77.7 79.7 72.0 67.6 64.0 71.0 72.4 74.3 71.2 77.2 63.0 67.6 67.9 72.1 73.1 73.8 77.7 76.8 Kako skrbimo za zdravje? 101 PRILOGE Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020 SEZNAM AVTORJEV Andrea Backović Juričan, univ. dipl. org., dipl. del. ter., viš. fiziot., viš. pred.; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin dr. Tomaž Čakš, dr. med. spec.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Vida Fajdiga Turk, univ. dipl. inž. živ. tehnol., spec. klin. dietet.; Nacionalni inštitut za javno zdravje doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., spec. javnega zdravja; Splošna bolnišnica Murska Sobota in Nacionalni inštitut za javno zdravje doc. dr. Matej Gregorič, univ. dipl. san. inž.; Nacionalni inštitut za javno zdravje mag. Marjetka Hovnik Keršmanc. dr. med., spec. soc. med. in spec. javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje dr. Sonja Jeram, univ. dipl. biol.; Nacionalni inštitut za javno zdravje doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, mag. soc. ped.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Maja Klančič mag. psih.; Zdravstveni dom Škofja Loka prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. soc. med.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Aleš Korošec, univ. dipl. mikrobiol.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Christos Oikonomidis, dr. dent. med., spec. javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet.; Nacionalni inštitut za javno zdravje dr. Suzana Pustivšek, prof. šp. vzg., Nacionalni inštitut za javno zdravje Martin Ranfl, dr. dent. med., specialist javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Klara Grah Rebernik, mag. zdr. nege; Nacionalni inštitut za javno zdravje asist. dr. Manica Remec, dipl. fiziot., Master in promozione della salute ed educazione sanitaria, Republika Italija, EUMAHP, Nacionalni inštitut za javno zdravje prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. soc. med. in spec. javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje dr. Maja Roškar, uni. dipl. psih.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Brigita Zupančič Tisovec, dipl. fizot., spec.; Nacionalni inštitut za javno zdravje dr. Veronika Učakar, dr. med., specialistka javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje asist. Matej Vinko, dr.med. spec. Javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Mitja Vrdelja, mag. odn. jav., univ. dipl. kom.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Victoria Zakrajšek, dr. med., spec. javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje mag. Tina Zupanič, dipl. soc; Nacionalni inštitut za javno zdravje Z znanjem do boljšega zdravja.