UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom. Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani. Štev. I. V Ljubljani, 1. januvarija 1884. 1. XKIV. leto. „Navadile so butare se pleča." Prešerin. Dan beži za dnevom, in letom se naglo umikajo leta. — Ko je „Učiteljski Tovariš" leta 1861. prvikrat zagledal beli dan, rekel je: „Obsijalo me je zlato solnce novega leta, in srčno želim, da bi me greli tudi ljubeznjivi žarki naših bratov, prijateljev in vseli domoljubnih Slovencev! Eodile so me okoliščine novega časa, in Bog daj, da bi mi tudi ugodne bile in me živile!" — Da se je ta njegova prva želja koliko toliko veselo izpolnovala, kaže to, da naš list z današnjim dnevom začenja svoje štiriindvajseto leto. Doživel je pri svojem trudapolnem delu res mnogo veselili dni, a prestal pa je tudi nemilih mu in britkih časov. Če pogledamo nazaj na triin-dvajsetletno delovanje „Učiteljskega Tovariša", lehko ponosno rečemo, da nismo delali brez uspeha. Pred nekaj časom bilo je še malo pravih prijateljev domače šole in domoljubnih učiteljev; a danes je drugače. Narodna zavest povrača se zopet v pouk in vzgojo, iz katere jo je tujstvo odganjalo, ter ustvarja učilnice, kakor snih nam je edino treba za obrazovanje našega milega naroda. In da smo toliko napredovali, pripomogel je k temu kolikor toliko tudi naš list „Učiteljski Tovariš". A ne smemo se še zadovoljevati s tem, kar smo dosegli; mnogo nas čaka še dela na domačem šolskem polji. Treba bode zdanje poučevanje uravnati po večletnih izkušnjah, treba prenarejati učne črteže, ter učencem in učiteljem preskrbovati potrebnih učnih in pomožnih knjig i. t. d. Delati bodemo mogli tedaj še dalje in prav vztrajno in ne-utrudeno na slovstvenem polji za našo narodno šolo in učiteljstvo. Na delo tedaj vsi, komur je mar, da si ohranimo naše težavno pri- dobljene pravice, in da se naše narodno šolstvo in Učitelj stvo v pravem narodnem duhu dalje razvija in napreduje. Ne bojimo se dela za sveto stvar, ter vztrajajmo neprestano, vsaj „navadijo se butare pleča". S tem voščimo našim dragim tovarišem, sotrudnikom in prijateljem srečno mlado leto! Ženska vzgoja.*) (Spisuje Jos. Ciperle.) „Ni zlat6 vse svetlo." N&rodni pregovor. Ali menite, dragi bralci, da je dan danes tako lehko zarudeti nekaterim našim krasoti ca m? Oj ne, in kako lehko se varamo pri naših krasoticah! Koliko moke in koliko rudeče barve pač krije nekaterim njih nežna lica! koliko črne in rumene barve visi ua njih obrvih, laseh i. t. d. Ali more tedaj tako pobarvano lice še zarudeti ? Ko bi še moglo, ne krasilo bi se z barvo. Nekdaj so si barvale lica le še sim in tje kake stare device. Svet se jim je nekdaj smejal, tem abotnicam. Zdaj se jim ne smejemo več. Ta navada se je uže čisto vko-reninila ne samo pri starih obrazih, ampak tudi mladi obrazci se tu pa tam uže belijo in rudeče na umeten način. To barvanje obrazev je dospelo uže na tako visoko stopinjo, da je celo izurjenim opazovalcem težko, kmalu izpoznati takov obraz. Zato mladi človek, glej najprvo na lice, in potem na srce svoje izvoljene device. Na oboje je treba pozornemu biti dan danes človeku. Goljufivi so dan danes obrazi; in pobarvan obraz je vedno znak prevarljivega srca, kajti ima le namen prevarati te, da se zagledaš vanj. In ako še mogo zarudeti naše krasotice, treba je preiskovati, ali zarude iz prepričanja, ali brez prepričanja. Kajti tudi z zarudenjem se prevari človek premnogokrat. Ni čuda, da matere in odgojiteljice svoje hčere in gojenke sistematično dresirajo na zarudenje. En vzgled. Neka mati pripoveduje v navzočnosti svoje hčere nemoralično zgodbo. „In ti nisi ne enkrat zarudela pri mojem pripovedovanji?" se obrne konečno do hčere. „Ali mati, tega mi še niste rekli, da moram tu zarudeti", odvrne hčerka. — In neka guvernanta zopet pelje svojo gojenko v razstavo, v kateri se ka/o slike, mej katerimi so tudi take, ki niso za mladino. In gojenka vsklikne: „Jaz bi vender uže zopet kmalu videla tako sliki, pri kateri mi bodete zapovedali, da moram zamižati". Zarude nekatere naše krasotice iz mnogih vzrokov: a) zarad lepšega, b) iz nevednosti, c) iz navade, d) na komando, e) po sili, i. t. d. Gotovo porečeš, draga bralka, da to pretiram, kakor je uže sploh moja navada. Čuden človek je ta C......, kar nič dobrega ne vidi na nas. — Tako bodeš gotovo rekla. Ali vedi, da si ti jako razvajena. Stoletja in stoletja so te opevali pesniki, slavili te, , povzdigovali te; in ti, kako si se obnašala ti? V zahvalo si jim bila le kriva, da ubožci niso mogli spati doma. Videla si obdelovati njih lica, kako jim je bilo veselje tuje, i. t, d. In ti si se k večemu zadrla nad nje: „Dohtar, ti jezični dohtar, kaj postopaš ti za mano?" To tudi ni bilo lepo od tebe. Ali pesniki, te krotke dušice, so ti za vse te neuljudnosti *) Glej lanskega „Učit. Tov." na str. 871.! Uredn. iniloglasno voščili: „Sladko spavaj, ljubica"! ali celo: „Nezvesta bodi zdrava, — sto tebi sreč želim". Vidiš s tacimi in enacimi nagovori so te pesniki čisto razvadili. Ti si jih brala, in — le nikar ne ugovarjaj! — želela si tudi sebi, da bi te opeval tudi tako kakov pesnik. In zdaj pride nekov pedagog, ter ti začne stavljati pred oči tvoje naopake. Lehko rečeš: „Oj, ta človek nima ne trohice poezije v sebi, ta človek je ves suhoparnež". Jezikove opomnje.*) Oj siromak, v srce se smiliš slovenski mi jezik, Kaj počnejo s teboj naši pisatelji vprek! Na Prokrustovo te razpenjajo posteljo kruto, Da ti udje, kosti pokajo, stokajo: jojl Dunajske elegije, III. X. Ta in oni se bode morebiti še spominjal tistih „Pogovorov" iz „Zvona" (1879. 1.), v katerih je g. Stritar tako živo in resnično naslikal naše jezikove zmešnjave, ter konečno krepko poudarjal potrebo enotnega knjižnega jezika. A kak uspeh so imeli njegovi opomini in nasveti? Od tistega časa pa do danes preteklo je nad štiri dolgih let, a dozdaj niso se naše jezikove razmere niti za las zboljšale. Vse je ostalo pri starem; kar se je vender v tem dolgem času izpremenilo na našem jeziku, obrnilo se je prej na slabše, nego na boljše. „Kolikor glav, toliko pisav!" Vsak slovensk časopis ima svoje jezikove posebnosti, po katerih se njegova pisava razločuje od one v drugih listih; kar je v enem pravilno, to je v drugem naopačno. Da, še več. Niti dva pisatelja ne pišeta povsem enega in istega jezika, in celo eden in isti pisatelj si je večkrat v pisavi nedosleden. Ni, nij, nej, ne; Preširen, Prešeren; že, uže, vže; brati, čitati (oboje za eden in isti pojem) i. t. d. Kje naj iščemo vzrokov tej prikazni? Odgovor: Slovenci nimamo niti enotne slovnice, niti enotne terminologije. Od kod je zopet to? To prihaja od tod, ker so naši učeni jezikoslovci mej seboj nesložni. Vsak uči in razlaga jezik po svoje. Iz te njih nesloge pa se izcimljajo tiste škodljive stranke in strančice, katerih imamo še zdaj — več ko zadosti! Mnogo pa je tem razmeram krivo tudi to, ker sme pri nas vsak biti jezikoslovec; preveč samovoljno sme vsak z našim jezikom delati ter na njem prenarejati, kar in kolikor se mu ljubi! Kako naj se nepristransk Slovenec v teh zmešnjavah spozna? Za kom naj potegne? Za katero slovnico in pisavo naj se odloči?! Sicer najbolje bode, ako g. Stritar-jev spis, vsaj v glavnih potezah, tukaj vnovič priobčim. „Naš jezik ni imel miru in pokoja. Jezikoslovci — in pri nas je vsak tretji človek jezikoslovec — spravili so se nadenj; obdelovali so ga na vse kriplje in ugnetali kakor Op6mnja. Ker je pri Slovencih vsak tretji človek jezikoslovec, naj bode pa še naš gospod dopisnik! Kakor on, tako tudi mi po teh „Jezikovih opomnjah" nočemo vzbuditi nobenega prepira; več oči pa več vidi. Marsikatera je bila v „Tov." že do dobra razložena. Nekatera se nikakor ne more potrditi; pri nekaterih pak razlika ni še naopaka. V živem jeziku železne doslednosti ni iskati. Ne more se reči, da ima vsak pisatelj, vsak časnik svojo slovnico. Ako dopisnik meni, da imajo vsi Nemci edino pisavo, se moti; še profesorjem dela nemška pisava preglavico, nikar že učencem ali začetnikom. V pisanji treba se je časih ozirati na ljudstvo, časih na učene in omikane, časih na bližnje sosede ali na slovansko vzajemnost. Kateri mnogo pisarijo slovenski, so natančnejši v bistvenih stvareh, bolj prijenljivi pa v nebistvenih itd. itd. Uredništvo. 1* testo, tako, da je imel skoraj vsako leto drugo lice (ali je mar zdaj kaj boljše?); dobili smo tisti baš, stoprv in nego; nij, nej in ne; živenije, živalij, hiža i. t. d., i. t. d. Kakor krtje glist iskali so starih besed in oblik, in kar je kateri našel v svojej modrosti in učenosti, hitro na prodaj! In pisatelji — kedo bo preji — vsi za njim. To je bil razvoj, to je bilo napredovanje! — kar je bilo lani še sveta resnica, to se je letos za-metalo. Uboga slovenščina bila je predmet, na katerem je vsak poskušaval in izkazoval svojo učenost; ž njo se je vse smelo, kakor s podganami in privajenimi zajčki, katere imajo učenjaki za grde „vivišekcije" . . . Drugi narodi so imeli svoje nove ideje, iznajdbe; mi svoje vedno nove oblike in besede. In kaj je vsemu temu nasledek? Da dandanes nimamo slovenskega jezika, enotnega slovenskega jezika. Dva časnika, dva pisatelja ne pišeta enako. Kaj pravim? Isti pisatelj piše danes tako, jutri tako . . . Kako moremo po pameti zahtevati, da naj se vsak človek vedno in vedno jezika uči? Komaj seje privadil te in te novoskovane besede, te nove oblike, že jo je izpodrinila druga 1 Še človek, ki se je nekoliko učil, mora tu pa tam ugibati, ko bere slovenske liste in knjige, kaj pomeni ta in ona beseda, kaj hoče s to čudno zavijačo reči učeni ali na pol učeni pisatelj. Poskusi, beri dva, tri slovenske liste zaporedoma od konca do kraja, nekako čudno se ti bode začelo mešati po glavi, kakor da bi se ti bližala — morska bolezen . . . Ali se torej ustavljam napredovanju v jeziku, hočem li, da pišimo še danes, kakor se je pisalo pred tridesetimi leti? Bog ne daj! Napredka, razvoja je treba povsod, tudi v našem jeziku. Trebiti je bilo treba iz njega, kar je očitno napačnega, grde, tuje besede nadomestovati z domačimi; čistiti je bilo treba jezik, gladiti in bogatiti; kovati je bilo treba tudi novih besed novim pojmom. Ali vse to je bilo treba delati polagoma, zmerno, s pametjo. Pri nas se je vse prenaglilo in jezik je predelaval, kdor je utegnil, vsak po svojih načelih, časih pa tudi braz načel . . . Imamo pa tudi mož, ki so korenito izobraženi, učeni jezikoslovci, poklicani, da nam pospešujejo jezikov razvoj po njegovih zakonih, a ti poslušajo samo svojo bistroumnost brez ozira na življenje, na dejanjske potrebe; pregloboko nam orjejo in v svojej gorečnosti nam potrebijo in izmečejo s plevelom vred mnogo dobro rastlino. Brez potrebe nam vrivajo stare (jaz bi še dostavil: in mnogo nove, umetne) besede in oblike, katerih poprijeti se nam ni moči. Njih delovanje je predoktrinarno, zatorej neplodno, da mnogokrat celo škodljivo . . . Da tako, kakor dozdaj, ne moremo in ne smemo dalje delati se slovenskim jezikom, da je skrajni (to je g. Stritar rekel že pred štirimi leti!) čas, kreniti na drugo, boljšo pot, ako nečemo, da gre vse narazen, da izgubimo še to, kar smo si s tolikim trudom pridobili in priborili, da se mora nekaj storiti, ako hočemo svojemu jeziku, svojej književnosti zagotoviti obstoj, — to je, meni vsaj, dognana, jasna resnica . . . Složno nam je treba delati, po istih zakonih, da si ustvarimo pravi, enoten slovenski jezik!" Nekoliko izrekov Boris Miranovih. (Nabral in uredil A. Gradišnik.) Uvodna opčmnja. Kdo izmej razumnikov slovenskih ne bi znal za duhovitega lirika Boris Mirana, za veščega kritika in mičnega pripovedovalca Josipa Stritarja? — Ta mož je uprav epohalne važnosti v novejšej našej književnosti. S časom, ko je on na Dunaji jel izdajati sloveč svoj „Zvon", pričela se je našemu slovstvu — rekel bi — nova doba. Oni, ki bode našemu narodu spisal književno zgodovino, oceniti bode imel Stritarja ko knji- ževnika in možd, ki je mnogo, mnogo uplival na lep zdanji razcvit slovenske naše lepo-slovnosti. Stritar ni se bal boja, za svoje ideje, vedno se je možato boril; on nam je prav uzor značaj nega moža. Seveda je moral marsikaj trpeti, ter marsikatero grenko pogoltniti, a dosledno je ostal zvest svojemu idealu, svojim načelom. A ravno ta boj potisnil mu'je v roke pero dokaj ostro in uničujoče: šibal in grajal je v svojih „pogovorih" — literarnih in drugih — vse, kar se mu je graje vredno zdelo, udrihal je po vsem, kar se mu je videlo pogubno in škodljivo našej narodnej individuvaliteti in darovitosti ter ni se ustrašil, povedati zmirom gole resnice. Slovenski učitelj ima sveto nalogo in dolžnost, da si priuči — kolikor možno — svojega roda književnost. Domače pisatelje naj pred vsem pozna, njih umotvore naj pregleduje, na domačem slovstvenem polji naj mu bodo znane vse znatneje cvetice. Ko je dosta upoznal te, potem še le naj zahaja polagoma v tuj log, ter si ondi natrga cvetek, kolikor in katere mu so po všeči. Osobito naj vsak zaveden slovenski učitelj pozna Stritarjeve spise, kateri so pisani prav lepo v milej nam materinščini. Koliko lepih, tehtnih naukov je nagromadenih v njega raznih pogovorih in pesnih! Vsak razumnik bode z veseljem čital njegove lepe spise, ter zasledil v njih kopo koristnih mu migljajev v dejansko uporabo, — vzlasti pa še učitelj, narodni učitelj. Zbral sem več važnih Stritarjevih izrekov, ter je podajam tu v občo presojo. Vem, da je večina č. bralcev že to vse čitala, a dobra stvar mora se čitati čestokrat, sicer ne zasluži, da se sploh čita. Ti izreki so skoraj za vsem vzeti iz Miranovih pogovorov v raznih letnikih dunajskega „Zvona"; kjer se pa to ni zgodilo, podstavljen je reku vir. Uredil sem je tako, da se nahajajo pod I. tisti, ki se nanašajo na vzgojo in pouk, v obče; pod II. tisti, ki se tičejo jezika in slovstva našega ko sploh našega nar. razvoja; pod III. oni, ki omenjajo rodo- in domoljubja in naposled pod IV. pa so navedeni taki reki, ki so obče poučljivi. Ako bode mala ta zbirka ugajala našemu čitateljstvu, priredim morda še drugo. Te zbirke namen pa je posebno ta, opozoriti č. g. sodruge na B. Mirana proizvode ter vnemati je, da se lotijo čitanja njega zanimljivih in poučnih spisov. Primerneje te zbirke ne morem pričeti nego tako, da jej na čelo postavim naslednje Stritarjeve besede: „Ako bi se mi posrečilo, da spišem kaj, kar bi z veseljem bralo ljudstvo, kar bi mu ogrevalo in blažilo srce, zadovoljen bi bil; ako bi pa dosegel še to, da bi moje spise mogel sem ter tja v roko vzeti tudi izobražen človek: potem bi se mi izpolnila zadnja želja: mogel bi se tolažiti, da nisem živel zastonj. „Zvon", 1. 1876., letnik II., list 10. v spisu: Mir in sprava. I. Delati za mladino, to je vzvišen, svet poklic, za katerega so izvoljeni samo najboljši, najblažji možjč. Kdor hoče biti dober učitelj, treba mu je, da se zna zamisliti nazaj v svoja mlada leta, kako je bilo, ko je on sedel v šolski klopi, kaj mu je bilo najtežje razumeti, kaj mu je prizadelo največ preglavice, kaj ga je veselilo in kaj mu je bilo neprijetno, dolgočasno. Primeri se lehko, da v klopi sedi mladič, bistra glavica, ki že zdaj duševno presega svojega učitelja. Ali ti, ki si, ali meniš, da si taka bistra glavica, sedi vender mirno in poslušaj; počakaj, potrpi, saj kdaj pride čas, da okusiš in uživaš sladkost uči-teljevanja, čas, ko bodeš imel priliko razlagati svojo modrost in učenost strmeči mladini. Tedaj ti bode moči razsojati, kaj je prijetneje, učiti se ali poučevati. Jaz bi skoraj stavil, da potem, ko bodeš okusil oboje, porečeš: prvo! Zdaj tega še ne moreš verjeti. Po pravici se o vsaki priliki poudarja, daje mladina upanje naše; naravno je torej, da vsak rodoljub skrbno svoje oko obrača nanjo. Človek se ni razvil v naravnem ravnotežji in soglasji; za umom mu je zaostalo srce! Kaj je um brez srca! Ravnotežna morata biti, v enaki meri razvita: to je prava človeška omika. Um je storil svoja čuda, zdaj naj svojo stori — srce! „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe"l najlepša beseda, kar jih je bilo govorjenih v človeškem jeziku, ta beseda se še ni uresničila; uresniči se naj, in človeštvo bode na vrhuncu svojega razvoja; doseglo bode svoj poklic, svoj namen. Plemenitost nam bodi gaslo vsakemu zase, plemenitost naj uči, budi, širi mej svojimi brati vsak izmej nas, komur je dano stopiti iz ozkega zasebnega okrožja ter javno delovati in govoriti. Zvesto opazujoč naše duševno življenje in gibanje, naše namere in prizadeve, vidim, čedalje bolj jasno, da se razvija in širi tudi pri nas, in zlasti pri nas, nek duh, kateri se mi vidi poguben, ako prevlada..... Materij al izem se širi pri nas, ponosno dviga svojo glavo, svoje lice kaže o belem dnevu in to posebno mej našo mladino. To je žalostno, težko mi je, ali beseda mora na dan. Ako se popači naš mladi rod, kam naj potem stavimo svoje upanje? Ako se že v mladosti, v dobi blagega navdušenja za vse, kar je lepo, plemenito, vzvišeno, smeši vse, kar je bilo človeštvu od nekdaj sveto, kar ga je povzdignilo na zdanjo stopinjo in kar mu edino more zagotoviti vedno lepšo prihodnjost — in to je, da rabim eno besedo: idealizem v različnih podobah, vender bistveno vedno eden in isti — ako se mladina odpove idealizmu, ako nima on več svojega doma v mladih srcih, kje naj si ga išče! Naša mladina je po večini premalo idealna, narodnost, domoljubje ni ji tako sveta stvar, kakor je bila nekdaj nam ... Skromnosti živo pogrešamo pri zdanji naši mladini! Pameten človek — po moji misli — ne more, da bi ne bil skromen, saj on in samo on živo čuti. naj si še tako prizadeva, zadostovati svojim dolžnostim in zahtevam, katere se stavijo poštenemu, izobraženemu in blagemu človeku, kako daleč zaostaje za svojim uzorom. Napihnene so samo puhle glave; ošabni prevzetni so samo ljudje, ki so se nekaj malega naučili, pa menijo, da imajo že vso učenost in vednost v svoji oblasti. Prava skromnost se prav dobro vjema z nekim pametnim ponosom. Mladini naši priporočam nekoliko več ukaželja, pridnosti in skromnosti, a ravno toliko menj površnosti, domišljavosti in samosvestja. Dobrih in slabih kali prinese človek se seboj na svet, ta več dobrih, on več slabih, kakor jih je podedoval po svojih roditeljih, dedih in pradedih. Skoraj nepotrebno se mi zdi izrečno poudarjati, da se to mnenje, ki ga vednost uči, izkušnja potrjuje, po polnem vjema z naukom sv. pisma, ki pravi, da je človek po božji podobi ustvarjen, a da je ta božja podoba nekako otemnela v njem po izvirnem grehu. Otemnelo božjo podobo bolj in bolj oživljati in izraževati v človeku, bolj in bolj podobnega delati ga Bogu, to je naloga odgoji, pravi dosledno vernik; isto, samo z drugimi besedami, zahteva od nje posvetni učenjak (v mislih imam pravega pedagoga), ki trdi, da je odgoji namen „očlovečevati" človeško stvar, ki je moralno še indiferentna; to je: razvijati in vzobraževati otročjo dušo, da se bliža bolj in bolj uzoru, katerega smo si ustvarili o človeku. Ta človeški uzor je samo drugo ime za ono božjo pod o b o. Visoka torej in sveta je odgoje naloga! Vzbujati, razvijati in gojiti v mladi duši dobre, plemenite kali, slaba, podla nagnjenja zatirati, zaduševati in iztrebljati: to je, kar more in mora prava odgoja. Ali naj morebiti ljudska šola samo poučuje otroke v branji, pisanji in poštevanji ter nekaterih dragih prvotnih predmetih, podaje jim samo orodje, katero se lahko rabi v slabo kakor v dobro? Če je tako, bilo bi skoraj bolje, da jih zapremo, kar jih imamo, ne pa, da bi z velikimi troškimi še dan na dan druzih zidali! Kdo pa naj potem od-gojuje mladi rod, če ne šola, ko hiša tako žalostno izpolnuje svojo sveto dolžnost? Poleg poučevanja naj torej ljudski učitelj tudi odgojuje mladino, odgojuje z besedo in zgledom v šoli in z dobrim berilom, katero ji podaje ali priporoča za dom. Javnih razmer si ne moremo uravnati po svojih željah, da bi si mogli vsaj učilnice osnovati po svoje! Tudi tega ne moremo: uboga pastorka je slovenščina v naših šolah, gospodinja in gospa je „pisana mati". Res je sicer, vsaj meni se tako zdi, da bi se tudi v sedanjih okolnostih in razmerah lehko več storilo za slovenščino, ako bi se vselej in povsod poučevalo s pravim razumom, z ljubeznijo in navdušenjem. Slovenci imamo do z l£r£Š pri Kostanjevici. Zemljepisni čiel. V župljanski občini sv. Križa je jedina ljudska šola pri sv. Križi. Ta občina šteje 3032 duš. Tukajšnja šolska občina šteje ravno toliko ljudi; politična občina pa samo *) Glej lanskega „Učit. Tov." na str. 379.1 Uredn. 2098 ljudi. Za šolo ugodne mladine je: dečkov 278, deklic 251, vkup 529, dolžne v šolo hoditi pa le vkup 300 — in šolo obiskajoče 206. Bolj znameniti hribi so: Stari Grad, Gadova Peč in Bočje. Ob meji šolske občine teče Krka; čez Dol, Šutno in sv. Križ pa teče potok Sušica, kateri se kakih 10 minut pod vasjo sv. Križa, proti severu, v Krko izliva. Stoječih voda, ribnikov, podzemeljskih jezerov itd. nij v občini. Razen kmetovanja se ljudstvo tudi peča z živinorejo, posebno pa z vinorejo. Šolska občina obsega 42 vasi, ki so: Avguštine, Brlog, Brvi, Brezje, Brezovica, Bušeča Vas, Črneča Vas, Črešnjevec, Dobrava, Dol, Frluga, Gradac, Grodinje, Hrastek, Izvir, Jablanca, Karlče, Kolarica, sv, Križ, Mladje, Oštrc, Pirešča Gorenja, Pirešča Doljena, Planina, Poštena Vas, Premagovee, Pristava, Prušna Vas, Savink, Selo Štihe, Slinovec, Slivje, Starigrad, Stojanski Vrh, Šutna, Trebelnik, Vrbje, Vrhovska Vas, Vrtača, Vinivrh, Znanovce, Žabjek. — Poddružne cerkve so v naslednjih vaseh: Matere Božje v Bošeči Vasi, sv. Nikolaja na Gradcu, sv. Katarina na Frlugi, sv. Marije Magd. na Oštrcu in sv. Mohora in Fortunata v Črneči Vasi. — Do leta 1854. nij bilo nikakove šole pri sv. Križi; še le omenjenega leta bila je v pritlični sobici v kaplaniji ustanovljena šola za silo. Prvi učitelj jej je bil pokojni g. Anton Kaligar, oče zdanjega učitelja. Zdanje šolsko poslopje bilo je zidano 1. 1860. Zgodovinski del. Župnija je bila 1. 1248. ustanovljena; prvi župnik je bil Tomo; spadala je pod Kostanjeviški samostan, ki je tudi to župnino oskrbljeval s svojimi redovniki. in J1©®©«©©« Zemljepisni del. Enorazredni šoli ste v Veliki Dolini in na Jesenicah. Vasi, ki spadajo pod šolsko občino v Dolini, štejejo 940 duš, a one pod Jesenice spadajoče pa 786; vsa župnina Velike Doline pa šteje 1853 ljudi. Dolina ima 127 otrok za vsakdanjo in 39 za nedeljsko šolo. Jesenice imajo 90 otrok za vsakdanjo in 30 za nedeljsko šolo. V Dolini je 126 in na Jesenicah 115 obiskajočih otrok. Gora „Veliki Cirnik" raztega se od jugozahoda proti severovzhodu, zaraščena z gozdom, nekoliko pečinasta, proti jugu zelo strma, 1964 čv. Pogorje je vulkanično. Pri Jesenicah so: Majhen hrib „Irgov dvor" poleg Mokriškega gradu, proti Ribenci. Dolina ima potok „Dolinski Jark", izvira na Cirniku, teče proti vzhodu skoz Malo Dolino poleg Mokric (na severozahodnji strani), kjer globok jark dela pod gradom majhen ribnik (a celo neznamenit) in teče v Jeseniško občino. Potok Bregana pride iz Hrvatskega, meji Dolnsko občino proti Hrvatskej. Pri Jesenicah reka Sava meji občino proti severu od Štajerske in Hrvatske. „Dolinski Jark" pride v občino pod Mokriškim gradom, in se na zahodnej strani Jesenic izliva v Savo. „Bregana" teče proti vzhodu, meji Kranjsko od Hrvatskega in se na krajnem konci občine izliva v Savo. Ob deževji zelo narase in razdira bregove. Dolina in Jesenice vkup merijo 4369 oralov, 614 □ sežnjev, in sicer: Gozda 1691'306, vinogradov 978*052, njiv 1181-062, travnikov 376*058, pašnikov 143-136, vkup 43690-614 s. Ljudstvo je revno. Dolina šteje: konj 29, volov 89, druge goveje živine 273, prašičev 101, vkup 492 glav. Jesenice: konj 35, volov 97, druge goveje živine 139, prašičev 297, vkup 568 glav. V Dolini zna bx-ati in pisati 138, samo brati 43, nič 759 ljudi. V Jesenici zna brati in pisati 209, samo brati 51, nič 526. Dolina ima 10 vasi in Je-senica ima 6 vasi. Dolina: Brezje ima 183 ljudi, Velika Dolina 127, Mala Dolina 53, Gaj 48, Koritno 118, Laze 41, Perišče 19, Ponikve 129, Rajec 95, Veliki Cirnik 127. Jesenice: Bregansko Selo ima 211 ljudi, Jesenice 169, Novavas 95, Obrežje 178, Gorenja Ribenca 86, Dolenja Ribenca 47. Cerkev Matere božje (se zida) na Veliki Dolini, ta je župljanska cerkev. Poddružnice so: sv. Jakob na Ponikvi, sv. Križ na Velikem Cirniku, sv. Ane na Mokricah, sv. M. Magdalene na Jesenicah. Grad Mokrice spada k Rajecu, last barona Henrik Gagern-a, popreje grofa Gustav Auersperga. V prejšnjih stoletjih so imeli grad, pred katerim je vzdigljivi most in krasen park, razni plemenitaši; tudi več hrvatskih imen nahajamo tu. Župljanska cerkev se zida. Župnija je bila tukaj 1. 1788. ustanovljena. Cerkev sv. Jakoba postavljena v priprostem romanskem slogu v 17. stoletji s pri-pomočjo kmetske rodovine pl. Sušičev, koji so si plemstvo pridobili v turških vojskah. Zanimive lepote je pred glavnim uhodom predsvetišče ali „atrij", obokan in obdan s kolonami in korintskimi stebriči. Cerkev z mirodvorom obdaje okrog 1 '/a metra visok kamenit tabor, kar vse skupaj holmec, na kojem stoji, kakor krona venca. Prelep je tukaj razgled na hrvatsko Posavje. Cerkev sv. Križa in ona sv. M. Magdalene ste iste starosti in podobnega sloga, a brez vsakojake olepšave in znamenitosti. — Vsaka teh poddružnic bi utegnila obsegati 300-400 ljudi. Zanimivša je mala cerkvica sv. Ane na Mokricah s pristransko gospodsko galerijo in bogatimi štukaturnimi olepšavami po obokih. V 17. stoletji je morala služiti nekoliko časa protestantom, ki so iz Krškega tje zahajali, toda grajščakinja Barbara Erdikli dala jo je zopet katoliški službi posvetiti. V tej cerkvici je že od nekdaj vsako nedeljo in zapovedani praznik tiha sv. maša za gospodo in ljudstvo po dobroti visokorodnih posestnikov Auersperg - Gagern.*) Prvi župnik, Bernard Pilpah, nastopil je službo po ustanovljenji župnije 1. 1788. l.okt. Za njim jih je bilo več samo po 1 — 10 let. Najzanimivši za župnijo je gotovo 1. 1874. umrli Andrej Zajec po svoji 261etni vztrajnosti in skrbni pripravi za novo cerkev, za kojo je jel nabirati kakor David, a ni se mu posrečilo, postaviti hram božji. Ako se zdanjemu župniku, g. Francu Brulec-u, ki je 14 let v tej fari, posreči blagi Zajcev namen pospešiti in k izpeljavi dovesti, dosežena bo njegova poglavitna namera že od nastopa njegove službe (1. 1878.) ter izpolnjena najiskrenejša želja. Šola na Jesenicah: Ker je bila šola na Veliki Dolini prenapolnjena, so leta 1878. šolsko mladino delili in najeli šolsko poslopje na Jesenicah in s tem ustanovili novo enorazrednico. Poslopje je lastnina posestnikov Mokric in je silno staro. Prvi učitelj na tej šoli je bil v dan 2. avgusta nastavljen g. Bož. Valenta. Zdanji učitelj Vagaja je tretji na tej šoli. Dobrotniki šole: Blaga rodovina Auersperg-Gagern, g. Franc Emil Hriber s soprogo; potem g. dr. Ig. Namovš s soprogo. Ti so šoli več učnih pomočkov podelili in mladino ob priliki kake slavnosti pogostili. Šola v Velikej Dolini: 1. 1855. prišel je poučevat g. župnik Martin Rant v cer-kvenikovo hišo. L. 1856. prizidala se je k poprej omenjeni hiši šolska soba, v kateri *) Grad Mokriški je bil v nevarnosti v uporu hrvatskih kmetov 1. 1573. Takrat so bili uporniki že brod Jeseniški posestniku, graščaku Gregorijančiču, vzeli. se še dan danes poučuje. L. 1857. bila je učiteljska služba začasno razpisana in imenovan je bil g. France Cetelj, kateri je tu poučeval od dne 7. grudna 1857. 1. in do velikega travna 1865. 1. Za njim prišel je g. Ivan Teršelič z Čateža, in g. Fr. Cetelj šel je na Čatež. V dan 5. malega travna 1872. 1. bila je bernja odpravljena, in učitelj je dobival iz občinske blagajnice 400 gl. letne plače. V dan 1. listopada 1873. 1. bila je tu učiteljska plača zvišana na 500 gl. — L. 1875. (2. prosinca) prišel je tu sem učitelj g. Anton Pavčič. Eno leto pozneje bila je ta služba zopet razpisana, in imenovan je bil učiteljem g. Teodor Valenta. L. 1878. je dobil tu službo g. Prim. Ušeničnik, in ko je šel ta v Šiško pri Ljubljani, je stopil tu v službo g. Ivan Hočevar. Dobrotniki. Veliko imen bi morali imenovati, ako bi hoteli navesti vse dobrotnike, kateri so le malenkosti podelili n. pr.: zvezke, kamenčke itd. A gospod Nikolaj grof Auersperg iz Mokric bil je pravi oče mladini v tukajšnji šoli; njegova dela in njegovo ime so nepozabljiva. On je bil, kateri je napravil podlogo k zidanju šole v Veliki Dolini. Vsako leto je pridne šolarje obilno obdaroval z obleko, pisalnim orodjem, knjigami i. t. d SsLjiSevaesfe. — Jezlčnik. Knjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. voka. Spisal J. Marn. XXI. Leto. V Ljubljani, natisnil in založil Kudolf Milic. 1883. 8°. 68 str. Nekaj malo zvezkov te jako zanimljive razprave naše slovstvene zgodovine iz dveh tolikanj pomenljivih vekov je z lastnim predgovorom in razgledom posebej na prodaj v katoliški bukvami a 60 kr., s križem-zavitkom po pošti 65 kr. Komur je slovenska književnost mar, naj ne zamudi, omisliti si to prekoristno knjižico 1 — Četrto berilo za ljudske ln nadaljevalne šole. Sestavil Peter Končnik. Na Dunaji 1883. 1. v c. k. založbi šolskih knjig. Stane trdo vezano 60 kr. To berilo je mini-sterstvo za bogočastje in uk z ukazom s 26. nov. preteč. 1. št. 21019 za rabo v ljudskih in napredovalnili šolah s slovenskim učnim jezikom odobrilo. Ta nova šolska knjiga nam je prav dobro došla. — Imenik šolskih knjig v c. k. založbi na Dunaji ima zdaj te-le slovenske in slovensko-nemške knjige: Mali katekizem, 8 kr.; Krščanski nauk, 25 kr.; Mali katekizem v vprašanjih in odgovorih, 30 kr.; Veliki katekizem za ljudske šole, 30 kr.; Sveti listi, berila in evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni sv. posta, 46 kr.; Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. Za katoliške ljudske šole, 50 kr.; Začetnica in prvo berilo za ljudske šole 24 kr.; Drugo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole, 35 kr.; Tretje berilo za ljudske šole, 40 kr.; Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki, 34 kr.; Slovensko-nemški Abecednik, 22 kr.; Slovensko-nemška začetnica za ljudske šole, 20 kr.; Prva nemška slovnica za ljudske šole, 24 kr.; Druga nemška slovnica za slovenske ljudske šole, 36 kr.; Tretja nemška slovnica, 30 kr.; Prva računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik, 8 kr.; Druga računica (ravno tako), 12 kr.; Tretja računica, 13 kr.; Četrta računica, 16 kr.; Peta računica za jedno-, dvo- in trirazredne ljudske šole, 20 kr.; Tablica zlogovanja (stenske table) 12 vkup, 1 gold. 40 kr.; Cesarska pesem, 2 kr. — Narodna biblioteka, 6 snopič. Kranjska Čbelica. Na svetlo dal W. Kastelic. 5. bukvice. Za tisek priredil E. Perušek. V Novomestu 1883.1. Natisnil in založil J. Krajec. Ravno tako je uže tudi na svetlem Narodne biblioteke 7 snopič. »Krvna osveta«. Iz spisov črkeskega častnika. Prosto predelal Fr. Mir ovčko v. Stane snopič ,15JVolksschule« zbor vseli Dunajskih učiteljev v posvet o tej reči. In pri tem zboru so se sledeči nasveti vzprejeli: Vaje naj bodo dvoje: a) predvaje, b) vkupne vaje. Predvaje so take, da vsak učitelj po jedenkrat na teden konec šolske ure svoje učence kolikor mogoče urno uredi v dve vrsti, odpre sam šolske duri in pelje učence v brzem koraku po stopnicah do vežinih vrat. Vkupne vaje se napravljajo vsako šolsko leto po trikrat. Te omislijo po dogovoru vsi učitelji jedne šole z vsemi učenci istega trenutka, ko šolski zvon drugače in dalje poje, nego po navadi. Kadar bi utegnila biti največja sila, kar se tudi z zvonom označi, morajo popustiti učenci vse šolske pripravo in vrhno obleko v sobah, ker pospravljanje teh reči največ časa vzame. Poslednje veljá za tretjo vajo, katera se sme vršiti le o lepem vremenu. Tako naj se ravná tudi, ko bi utegnilo v kako šolo treščiti, ako bi plinovod razpočil, ali se strop vdrl. *) Iz Trsta. Kakor ste brž ko ne čitali po časopisih, je tukajšnje politično društvo »Edinostc vložilo pri mestnem magistratu peticijo, podpisano po 1428 rodbinskih očetih slovenske narodnosti, v koji prosijo, da naj mestno starejšinstvo ustanovi za njihovo deco vsaj dve slovenski ljudski šoli; kajti ti očetje so zastopniki 26.000 duš, to je toliko, kakor ima vaša Ljubljana vseh stanovalcev. To velikansko število se je zdelo šo našim laškim starešinam tako impozantno, da so dolgo časa hodili okoli te peticije, kakor mačka okrog vrele kaše. Kaj radi bi jo bili zavlekli »ad calendas graecas«, a ker so slovenski odborniki vedno popraševali, kaj je ž njo, so jo vender 18. decembra dejali v program občinskega odbora seje. Ker si niso upali reči, da bi šol treba ne bilo, so si zvite glavice drugače pomogle. Čez to peticijo so prešli na dnevni red zarad tega, ker je pisana slovenski, koji jezik ni na magistratu običajen. Znamenito je, da se je ta uzrok ničev zdel še celó vladnemu zastopniku poudarjaje, da je peticija pisana vender v jednem deželnih jezikov. Pristavil je tudi, da si vlada pridržuje o tej zadevi daljne korake. In ravno ta izjava, potem naša opravičena zahteva in pa zagotovilo našega vrlega Nabergoja, da se bodo pritožili na višje mesto — vse to nam daje nado za ugodno rešitev te važne reči. Slovenske ljudske šole dobimo v Trst, to je samo vprašanje časa. Ker bode pa laško starešinstvo pri razpisu služeb izvestno zahtevalo tudi znanje laškega jezika, zato kličem tistim slovenskim učiteljem, ki bi želeli sem v službo priti: nemudno sezite po laškej slovnici, ker službovanje tukaj je dobro. Svoj dopis sklepaje, voščim vsem dragim tovarišem veselo novo leto! Bog nam daj na šolskem polji slovenskem v bodočem letu obilo blagoslova! Jadrebran. IZ Štajerskega. Minolega šolskega leta je bilo po vsem Štajerskem 176 šolskih vrtov in 221 drevesnic; sicer se je mladina še poučevala na 732 šolah o sadjereji, na 66 šolah pa o čebelo-reji in v 13 šolah o sviloreji. Povsod se je bolj oziralo na praktične poskuse, nego na teorijo. Zares, to je koristno pripravljanje za prihodnje umno gospodarjenje. — Tudi na Štajerskem imamo društvo »Učiteljskih vdov in sirote, katero jako blagodejno posluje; kajti letošnjega leta je dalo 77 vdovam in 17 sirotam lepo svoto 5798 gld. V 29. letih svojega obstanka je pa izplačalo 124 vdovam in 127 sirotam 112.000 gld. Koliko skrbi je bilo pač s to ogromno svóto polajšanih, koliko solz posušenih. Do zdaj je letnina iznašala 12 gld., za leti 1884/5. bode pa 14 gld. Tako je prav, učiteljstvo naj si samo pomaga! *) Naša misel je, da bi se take vaje tudi drugod vpeljale, kjer so okoliščine za to primerne. Pis. Iz Celja. (Vabilo.) »Celjsko učiteljsko društvo« bode imelo svoj glavni zbor drugi četrtek, t. j. v dan 10. januvarja 1884., 1. po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zborovanji štaj. učit. zveze v Mariboru. 4. Poročilo tajnikovo o delovanji društva v preteklem letu. 5. Poročilo blagajnikovo. 6. Volitve društvenega odbora in pregledovalcev računov. 7. Nasveti. Zborovanje je ob 11. uri dopoludne v okoliškej šoli v Celji. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Ljubljanske okolice. Učitelji na Kranjskem močno pogrešamo svojega imenika. Slovensko učiteljsko društvo ga je izdalo zadnjič 1. 1874., kateri je že zdavnej odslužil; baš tako tudi oni od »Krain. Lehrervereina« 1. 1876. Vsako leto pričakujemo učitelji novega imenika, a do zdaj zastonj. Večkrat bi človek rad kaj pogledal o kaki šoli, koliko razredov ima, kateri učitelji službujejo ondi, ali poiskal kakega svojega tovariša itd. Od zadnje izdaje se je pri šolah tako mnogo izpremenilo, zatorej bi bilo jako želeti, da pridemo do svojega imenika. Na Štajerskem in tudi na Koroškem menda izhaja učiteljski imenik redno in sicer pod uredništvom deželnega šolskega nadzorstva. G. g. duhovniki in uradniki, društva i. t. d. imajo svoje imenike, le mi učitelji ga že toliko časa nimamo. Ker nas je zdaj že precej, bi se taka knjižica lehko spečala. Kakih 50 kr. bi pa že vsak učitelj rad dal za njo. Za okrajno knjižnico, od katere bolj oddaljeni učitelji nimamo ravno veliko koristi, se nam odteguje najmanj dva gld. na leto pri dotični davkariji; zakaj bi potem za malo in gotovo koristno brošurico ne mogli še teh novcev pogrešati? Ako bi ne kazalo imenika vsako leto izdajati, naj bi se to vsake dve leti zgodilo. Ni ravno dolgo tega, ko je bivši učitelj v Hotederšici nabiral imena i. t. d. za učiteljski imenik, a zdaj ni sledu o njem. Učiteljem na deželi se menda tako delo ne posreči. Menimo, da bi bilo dobro, ko bi to stvar »Slov. učiteljsko društvo« vzelo v roke, ali pa kdo izmej g. g. nadzornikov. Ako bi se sploh kdo reči poprijel, naj blagovoli po »Učit. Tov.« naznaniti, da bi se vedlo, in se ne bi drug na drugega zanašali in na zadnje zopet ne prišli do imenika. Da bi se ta stvar ložeje uravnala, naj bi gospodje nadzorniki blagovolili učitelje pri svojih letnih konferencijah zato ogreti, da slehern ud učiteljstva vsaj po 1 iztis naroči in se tako zadostno število knjižic speča. Imenik naj bi pa imel še kaj drugega potrebnega blaga za učitelje in šolo. Učitelji, g. g. nadzorniki, preudariti to potrebno stvar, in združimo se, da dobimo vender enkrat že zopet svoj imenik. Veni! Iz Ljubljane. Konferencijo ljudskih učiteljev Ljubljanskega mestnega okraja je Ljubljanski mestni šolski svet sklical v četrtek 20. preteč, m. ob 8. uri dopoludne v dvorano mestnega magistrata, potrebne v namen, da bi se izvolila enqueta, ki naj bi preskrbovala slovenske učne knjige za mestne ljudske šole. Prošnja mestnega zbora, da bi se v vseh razredih v ljudskih učilnicah v Ljubljani poučevalo v slovenskem jeziku, je si. c. k. deželni šolski svet uslišal, in vsled tega odloka seje uže z začetkom tekočega šolskega leta 1883/84. začelo po vseh razredih poučevati v slovenskem jeziku t. j. rabi se pri poučevanji pri vseh predmetih slovenski učni jezik. Uže popred se je videlo, še bolj pa zdaj, da pri tem poučevanji v ljudskih šolah učenci in učitelji nimajo primernih šolskih knjig. Zatorej je c. k. mestni šolski svet v seji 3. preteč, m. ukrenil, da se ima sklicati izredna skupščina Ljubljanskih ljudskih učiteljev, katera naj bi izvolila enqueto za preskrbovanje primernih slovenskih šolskih knjig. Na dnevnem redu je bila tedaj izvolitev take enquete. Gosp. predsednik te skupščine, okrajni šolski nadzornik g. Leop. vitez Gariboldi, začenja zborovanje s tem, da zbranim pojasnuje svrho te skupščine, ter poživlja skupščino, naj bi sploh preudarjala, je li treba take enquete ali ne i. t. d. Najpred ima besedo in govori nadučitelj A. Praprotnik, kateri misli, da skupščini zdaj še le ni pretresovati, je li izvolitev take enquete treba, ali ne, temuč le storiti ji je to, v kar jo je c. k. mestni šolski svet sklical, rekše, da bi izvolila imenovano enqueto, pozdravlja ta sklep mestne šolske oblasti kot napredovalni učinek i. t. d., ter predlaga, naj bi se ta enqueta brez premislika volila, ker ako bi po vsem vsim ne dovoljevala, bi vsaj nikomur ne škodovala. — G. Janez Si m a meni, da ni treba take enquete. Po njegovem mnenji bi bilo najpred treba, da se izvoli enqueta, ki bi imela nalog, pred vsem slovensko pravopisje ustvariti, in določiti, kako naj bi se enakolično pisalo i. t. d. Potem je zoper enqueto govoril še g. g. prof. Linhart; g. Grk m an tudi misli, da take euquete ni treba, temuč združili naj bi se dozdanji pisatelji šolskih knjig (Kazinger, Žumer, Praprotnik), ter naj bi nadaljevali in spisovali potrebne šolske knjige. Da je taka enqueta potrebna, dokazujeta še g. g. Ivan Tomšič in Rak tel j. Pri glasovanji vzprejel se je z veliko večino predlog Praprotnikov, in v enqueto so bili izvoljeni g. g. profesorji Leop. vitez Gariboldi, Se-nekovič Ant., Wiest hale r Fr. in Predika Jakob, potem učitelji Tomšič Iv., Praprotnik A., Žumer A., Razinger A. in Raktelj Fr. H a s a © % eros t i« — Tednik z naslovom „Slovan", bodo z novim letom 1884. izhajal v Ljubljani vsak četrtek na osmih straneh velike četverice. »Slovan« bode prinašal razne spise politične, gospodarske, znanstveno-popularne, kulturno-zgodovinske in leposlovne vsebine. Pridobil si je stalnih dopisnikov ne le iz vseh slovenskih pokrajin, ampak tudi iz Bolgarske, Češke, Hrvatske, Poljske in Rusije, tako, da bode prinašal vedno izvirna poročila o vsakoršnih dogodkih po širnem slovenskem svetu. Izdajala ga bodeta gg. Ivan Hribar in Anton Tratenjak. Stane za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Češka Škola, časopis za češko učiteljstvo, ima v svojem 1. čislu (ročnik VI.) na licu lepo podobo dr. G. A. Lindner-ja. — Vrli časopis „Mir" v Celovcu vabi svoje naročnike na naročbo za 1. 1884., in naznanja, da mu bode odgovoren vrednik zopet gosp. Andrej Einšpiler. Voščimo ljubemu »Miru« uspeh in gosp. uredniku še dolgo zdravje in srečo! — Prebivalstvo avstrljsko-ogrske države. Koncem leta 1880. je pri občni štetvi bilo vseh ljudi v našem cesarstvu 37,786.246 in sicer: v deželah zastopanih v državnem zboru na Dunaji 22,144.244, v ogrskih deželah pa 15,290.000 prebivalcev. Po narodnosti je 10 milijonov Nemcev, 6,191.000 Magjarov, 7,055.000 Čehov, 3,900.000 Poljakov, 3,180.000 Rutenov, 1,220.000 Slovencev, 4,176.000 Hrvatov in Srbov, 2,518.000 Rumunov ni 680.000 Italijanov. Površje cesarstva meri 324.016 kvadratnih kilometrov. Na enem kvadrat-kilometru biva v avstrijskih deželah 74 ljudi, v ogrskih 48-3. Na Angležkem živi na tolikem prostoru 187 ljudi, v Belgiji 181, na Saksonskem 173, v Nemčiji 84, na Francoskem 71 in v Rusiji 15. Po veri je: 29,753.169 kat. (rimskega, grškega in armenskega obreda), 3,450.000 pravoslovnih kristjanov, 3,580.000 protestantov in 1,640.000 Židov. — Arlskl prerov. Prav sijajno je proslavila stavbena umetnost avstrijska sla.ven god naše presvetle cesarice. Zid, koji je zaviral pot iz Tirolskega v Arlsko in v Švico, dobil je vrata — dne 19. novembra je bil dokončan velikanski Arlski prerov, ki veže neposredno Arlsko z železniškim omrežjem Avstrijske dežele. Cela Arlska železnica meri 136 6 km.; del, ki veže Bludenz z Landekom je 63-4 km. dolg in v sredini tega dela je prerov. Začenja pri vasi sv. Antona, 1282 m. nad morskim površjem, in se vzdiguje od tod do 1310 m. (Arlski hrib vzdiguje se 500 m. nad to višavo, meri toraj 1797 m.) Prerov leži 72 m. višje kot Mont-Ceniški in 158 m. višje kot Gothardski. V dolgosti meri Arlski prerov 10.240 m. (1'/2 milje), Mont-Ceniški 12.200 m. in Gothardski 14.900 m. Vrtanje tunela seje začelo 13. oziroma 17. novembra 1880 1. od obeh nasprotnih strani. Mislilo se je, da bo delo še le 1. 1885. dokončano ali tedaj bo že vlak po novej poti prevažal ljudi in blago. Primerjaje prerovanje Mont-Cenija in Gotharda se mora tukaj zaznamvati jako velik napredek. Vsakdan se je izkopalo 1200 m3 zemlje, vsakdan se je moralo privažati 500 m3 kamenja in 900 m3 dinamita. Delalo je 2600 ljudi; delavci so bili dobro plačani, in se je za nje tudi v saniternem obziru vestno skrbelo. Le enkrat bilo je 40 bolenih, navadno je bilo število dosti manjše. Stavbena umetnost avstrijska pridobila si je s tem nove slave, celi svet občuduje umotvor, ki spričuje uspešno delovanje avstrijskih umetnikov. __ ______Po ,,ropot." Premene pri učiteljstvo. Na Kranjskem. G. Anton Junec, učitelj v Hotiču, prestavljen je na enorazrednico v Planino. — G. Jožef Erker, nadučitelj v Srednjivasi (na Kočevskem) je za trdno postavljen. — Gosp. Gustav Spetzler, zač. učitelj v Gorjah, je šel na enorazrednico v Lesce. — Na njegovo mesto v Gorje pa je šel g. Jožef Ažman, izpr. učit. kandidat. — Gdč. Ihan, zač. učiteljica v Begunah na Gorenjskem se je službi odpovedala, in na njeno mesto je postavljen gosp. Konrad Malli, izpr. učit. kandidat. — Gosp. Ferd. Strel šel je v Rateče pri Belipeči. — G. Gregor Koželj, učitelj v Šent-Gotthardu, se je učit. službi v Ljubnem (na Gorenjskem) odpovedal; — ravno tako tudi gdč. Julijana Gula, učiteljica v Dolskem, učit. službi na Brezovici. — G. Konrad Črn o log ar, izpr. učit. kandidat gre v Velikigaber. — Gosp. Jožef Klemenčič, učitelj v Šent-Vidu pri Vipavi, dobil je učit. službo v Galiciji v Celjskem okraji. — Gdč. Amalija Tu še k, izpr. učit kandidatinja, dobila je podučit, službo v Dravbergu na Koroškem. — Gspdč. Pavlina Golč gre iz Krškega zač. v Boštanj. — Gospodičina M. Mihel iz Škocijana pri Dobravi, zač. učiteljica v Mokronogu. — Gospdč. M. Piš, potr. učit. kand. zač. učiteljica na Studenci. — G. Hočevar iz Velike Doline, zač. II. učitelj na Raki. — G. L. Kavalar, potr. učit. kand., zač. učitelj na Jesenicah ob Savi v Krškem okraji. Na Štajerskem. Nadučitelj v Jarenini je imenovan gospod Slekovec, za Leben-Brezje g. J. Klopič, za Studence g. Jager, učitelj na Remšeniku g. Smolaj, za Eazbor g. Ru-novec, k sv. Antonu na Pohorji g. Helenberger, podučiteljica v Gornjeragradu gospodičina M. Spende, v Vozenici g. M. Nego te v ič. Št. 245. Natečaj. Na tukajšnjih deških ljudskih šolah je popolniti dve učiteljski službi I. vrste in štiri učiteljske službe II. vrste. Se službo učitelja I. vrste je spojena letna plača 700 gold. pa pravica do postavnih petletnic po 60 gold. in do stanarinske doklade letnih 100 gold., ki se pa ne všteva v pokojnino. Učiteljska služba II. vrste daje pravico do letne plače 600 gold. in do postavnih petletnic po 60 gold. Prosilci za eno teh služeb imajo svoje prošnje z dokazi o učiteljski sposobnosti za slovenski in nemški pouk in o clozdanjem službovanji, ako se nahajajo v kaki učiteljski službi potom predstoječega c. k. okrajnega šolskega sveta vsaj do 15. januvarija 1884. leta pri podpisanem c. k. mestnem šolskem svetu vložiti. Prosilcem, kateri so se vsled tukajšnjega natečaja z dne 1. avgusta 1.1. št. 221 oglasili za razpisano in dozdaj še ne oddano službo mestnega pod-učitelja, ni treba nove prošnje vlagati, ižimši, ako nameravajo prositi za službo mestnega učitelja I. vrste. C. k. mestni šolski svšt Ljubljanski v dan 5. decembra 1883. 1. Prvosednik: Grasselli l. r. na naročbo „Učiteljskega Tovariša" za leto 1884. V poslednjem listu triindvajsetega tečaja vabili smo slovenske učitelje in rodoljube na naročbo našega lista. Ponavljamo pa to še danes, ter „Učiteljskega Tovariša" gorko priporočamo vsem domoljubnim slovenskim učiteljem, učiteljicam, učiteljskim in šolskim prijateljem in sploli vsem blagim rodoljubom. Podvizajte se, prosimo vas, dragi sobratje in so-trudniki, spoštovani rodoljubi na naročilo, ter podpirajte naš trud umstveno in tvarno. Pomagajte omiki in sreči našemu milemu narodu. Prvi list pošiljamo še vsem dozdanjim g. g. naročnikom in tudi še nekaterim drugim na ogled. „Učiteljski Tovariš" stane vse leto 3 gl., pol leta 1 gl. 50 kr. Naročnino vzprejema Milic-eva tiskarna, dopise pa uredništvo. Uredništvo in založništvo. Odgovorni urednik Andrej Praprotnlk. Tiskar in založnik J. R. Millo.