SL 75. V Trstu, v soboto 18. septembra 1886. Tečaj Xl.fi EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za J&imorsko. »BDINOST« z /nm* 2 Krat na tavnalio trti« m uhiti o noludn«. G«na za v*h to* prilogo Ti?l 7-» ni)ln Ws 3 url. SOkr., za četrt len f. gl. T& kr. - Sama pri-ogaN'ftiio 1 gl. BO kr tu celo leto. — Posamezne Ir.*vilke ae iuoiva)o ori onravništvu n Usukan v Tr»m no & kr., v Bar lat in v AJdaviSial nn «* - N*ro&*tnt, reklamacije .n inaerate prejema Otravnlitve. vla Terrenta. *N«va tlakama* O stanovih ter o učiteljskem stanu posebe. (Dobrovoljna beseda stanšem in dijakom.) (Dalje;. Kaj hočem povedati o filozofu ali modroslovci ? Tak mož je res mučenik svojega stanu; živenje mu ne ponuja nič dobrega. Drugače je se ve, če ima veliko protekcijo ali redko srečo. Njemu So vsa domovina ni od-kazana, nego le posamićoe provincije, katerih jezik mu je znan. In Se v teh provincijnh premnogokrat ne najde alužbe, ker so vsa mesta napolnjena in uže legija sovrstnikov sline cedi po vsakej izpraznenej službici. Menda ni mi treba o tem dalje govoriti. Naj povem le še, da samo Dunaj ima 600 izprašauih učiteljskih kandidatov za srednje šole in da imamo tudi mi Slovenci premnogo aprobovanih kandidatov, ki zaman čakajo na kako »procesorsko službo !« f O učenjakih v ožjem pomenu nočemo niti govoriti. Taki ljudje potrebujejo precej deuarja, da se sami prežive 10—15 let, dokler jih naposled, 6e so si-ečni, pokličejo na kako uni-verso, na kak muzej, itd. Lep in vzvišen je duhovski stau; a kdor hoče v njem srečno Živeti, mora imoti poklic za-nj. Duhovnik ima najteže dolžnosti; zato naj vsak ,sam temeljito preudari, Če je za ta atan ah ne. Nič ni žalostnejšega, nič nohujšljivejšega, nego malovroden duhovnik, ki si je izbral svoj stan le zaradi tega, ker so njegovi stariši tako hoteli, ali pa zato, da je priSel do kruha. Naj bi pa tudi stariši bili pametnejši v tem obziru ter naj ne bi mislili, t)0 kolo ; •^Uči vretence 1 Živi Slovence 1 Srce ti plačaj! Hvalo za to. Kaj lepo nam genijalni naš pesnik Gregorčič opisuje pravega duhovnika v svojej pesni »Daritev«, v tej pesni pravi namreč svojemu sodrugu, ki je vprvič opravil nekrvavo daritev — novomašniku — tako-le: Daritev bodi ti življenji celo: Oltar najlepši je — srca ol'a-% Ljubezen sveta v njem — nebešk je žar, Gospoda Žrtva — vsako dobro delo. O, da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti žar, naj živo bi gorelo. Enako kresu ve Ino ti plamtelo, Bogu in domu žgalo vreden dar! OtloČno odpovej se svoji S'6či, Goreče iSčl drugim jo doseči, Zivfti vrli mol ne smč za se. Is bratov treče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v 6ku s'je, Id tuia fdlza mu meči sroel Tak bodi toraj duhovnik, ako hoče nam biti pravi nastopnik Kristov? Takega moža je gotovo vesela zemlja in — nebol — Preostaja mi govoriti še o ljudskih ali narodnih učiteljih, o velevaž-nem tem faktoru narodove prosvete. »Edinost« je svoj čas uže prinesla prav dobro primerjavo mej nekdanjimi in sedanjimi ljudskimi učitelji. Torej to stvar le na kratkem ponovim. Nekdaj je moral učiteljski kandidat pred vstopom v učiteljišče dovrSiti vsaj spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko. A zdaj so — vsaj pri nas na Primorskem — olajšave (mogoče. Mladenič, ki ima 15 tet in je dovršil ljudsko ali narodno šolo, |vzprejme se po dostalem vspj'ejemnem ! izpitu na učiteljišče. Dognavši tukaj 4 tečaje, stopi kot 191eteu mladenič |mej svet kot izobraževatelj in odgo-jevatelj najdražjega našega zaklada, nadepolne mladeži naše! . . V koliko zadostuje takova skrčena ižobražba za težavni učiteljski stan, to razsodi blagovoljni čitatelj sam. Omenim samo, da seje to pri nas baje za to ukre-, nolo, ker je bilo silno veliko pomanj-je učiteljev. To priliko so pora- Vfli doviti m pošiljajo Uradalitva >vla Ttrra.it«« »Nuovh Tlpogralia;« veak mora bttl frankiran. Rokopiai o»ez poeebn« vrodnoeti ae ne vračajo. — Innralt (razne vrate naxm • mta m poalanice) ae zara&unijo po pogodbi — prav e,eu6; pri kratkih oglasih z drobnimi ftrkami ae plačuje «a vaako beaado 2 kr den EinjiLhrig-Freiwilligendienst aus— zusprechen«.) (Dalje prih.) | kanji bili nekateri mladenčiči, ki bi bili rad' k malu prišli do »kruha« in kar drli so na preparandijo. Nekako Segavo je bilo tedaj gledati rokodelčiče (t. j. rokodelske učence) dohajajoče na učiteljišče v Koper, Ta je popustil bil svoja šila in kopita doma; otii je ostavil bil svojo službo kot garzon v kakej Štacuni, tretji je potisnol bil oblič in žago v kot ter sedel na klop na koperskem učiteljišči, iz namona, da bi čez štiri leta postal naroda svojega učitelj! Kaj ne, kako »fletno«? Toda šale na stran! Ozbiljno moramo izpovedati, da je tako skrčenje in olajšanje studij bodočih učiteljev avtoriteti učiteljskega stanu silno škodovalo. Kajti učitelji iz take »fabrike« so prokleto slabo podkovani dohajali v rejalni svet; manjkalo jim je popolne potrebne intelektuvelne izobražbe, uglajenih manir, jezilco-znanja itd. S kratka: na vse strani je bila občutna njih omejenost; česar jim ni manjkalo, bila je edina »domišljavost«; kajti, da so si ti ljudje mislili, da so pravi »učenjaki«, o tem mi ni treba praviti; ali jim ni bilo »zrelostno« spričevalo iz Kopra uže pravi pravcati patent za »učenost ?» Taki ljudje so menili in Še menijo, da je to »zrelostno spričevalo« enako-veljavno z maturitetnim spričevalom • kake druge srednje Šole. In vender, | da se motijo, priča uže deželnobram-| beno ministerstvo, ki je nekemu učiteljskemu društvu naznanilo, da vojno i ministrstvo ne pripisuje učiteljiščem j enake veljave z višimi gimnazijami ali realkami, in zaradi tega se uČi-j teijski kandidatje ne jetnljo kot jedno-letni prostovoljci. (»Das Reichskriegš-ministerium ist nicht in der Lage, sich fur die Gleichstellung der Lehrer-bildungsanstalten mit den Obergim-nasien und Realschulan in Bczug auf die Nuchweise der Befllhisrunsr fiir in Kastro rimljansko, Nekdaj pogansko, f.asf krvave, Spirala si. Vse je minilo, V morji vtonilo; HČerica Slave Se se glasi. Vlij tolažilo, Duši hladilo, Krasna v naravi Biserna hči; Vedno Sumeče, V željah do sreč", Teci — poznavil Solnčne strani. Ribic« svoj Zvezdice moje, Zberi, namnožil V či ti izvir: O domovina/ Oia jedina! V venec s« zloži V slavo in miri V Gori zeleni, Hr:»m odmašen', Toči le IdŽil HuiHjski cvet: Z rečico bistro, Hladno prečisto, Šk ropi in moči Pisani Rvet. Hubelj — rečica radostnega lica hahlja skaklja iz strme gore »Gora« imeno- vana, in sicer dobre p 1 ure nad ŠtUr jo, oziroma Aj lovftčino. Stari Rimljani so^jo zvali Fluvius Frigidu* (Mrzla voda.) Šumeča iz zevaste takale, !>olj v skritej kotanji ■ Zahrdom« — prši iz več naravno obo-čenib zijal, v prekrasno srebrnobelih penah, raz hrega urno v »pisani svet« doli v V-pavsko dolino. Huhelj —. rečica j-j tneja-šlci mej Kranjskim in Gorišiim, a ne zinirom; pod boml>i<Ž'io predilnico krene suha meta proti sv. Križu, ker (Jška vas onkraj Hobija spada Še h Kranjskej po-vernl. Rečica se zliva poi IMijsin v Vipavo. Voda mejaš ca m«»j Kranjskim, Goriškim in Istro je tudi Suhorica s Pade ž«m, ki Be bliznjiod Bnjarni zliva v »Kuko.« Oi tu dalje do Š tocijana je »Reka« mok a mej a na primorsko stian. S» bolj na gNsu nego naše reke —ja Cerkniško presihajoče jezero (R m. Lactis Lugeufi). Nj"ga površina pri srednjej velikosti meri 568(J hektarov. Kakor blešio, tako ima tuoi cerkniško jezero otok; na njem stoji mala vasica, a na vrhu otoSkega holmca cerkvic« sv. Primoži in Febcijana. Meseca avgusta uavaOno presahne; reše-tasta tla ga posrkajo. Vlažna gorka zemlja hitro vrši svoje d io. Kmalo ji vsa doL-a jezerska ravan zeleno pregrnena. ZijČek tihotapilo skaklja po mladij travici, kier se je prej tolsti »Šlajn« obračal; kravca z voličkom se pase, kjer |e p ej ribič SČuki trnek nastavljah kos^c brusi strupeno koso, kjer se je prej lehan čolnič premikal; In prej, nego sp dolga ravan zopnt zalije, trava je pokošena in s-jiio spravljeno pod Poverniška in posredovna trgovina v Trstu. Poverniška in posredovna trgovina (ComrnisBioiishandel, Zwischenhanael), to je bila tista stroka trgovine, ki je Trst dosedaj najbolj bogatila, kajti Trst je imel dosedaj prav malo obrtnije in tudi prav malo takih hifi, ki so kolonijsko in drugo blago direktno iz producijskih krajev uva-Žale in Izvažale; večinoma se naši tržaški trgovci bavijo le s povermŠko in posredovalno trgovino in ta trgovina je bila pri ir.alem kapitalu tako koristonosna, da je Trstu dajala največo Živahnost, Prei leti se j? človek, ki je imel par tisoč gld. kapitala in zadosti skušnje na tem trgu in je kolikor toliko tinti poznal razno blago, v Trstu etablira], kakor komisijonar in simostalen trgovec. Tak trgovec se navadno ni spuščal v spekulacije, ampak njega naloga je bila, da se je vsak dan po posredovalcih (seusalih) natančno podučit o cenah raznega blaga in na podlagi teh poizvedb je on malim in veČina trgovcem ponujal brez zavese, ali pa tudi se zavezo za par dni raznega blaga, kakor: petrolja, olja, kave, riŽi, sadja itd. Ko dojde na-ročba. navadno tak trgovec kupi blago od uviiŽevateija in pošlje naročniku navadno za točno plačilo, pa tudi na 3 mesrčui rok proti menjici. Uvaževatelj ali importer proda svoje blago temu posredovalcu navadno tudi za plačo do prvega petka, ali pa na 3 mesece [petrolje je navadno proti plačilu v tednu, kolonijalno blago pa tudi na tri mesece proti menjici). Tak posredovalec ali komisijonar pa navadno dobiva blago tuii v poverjenje (komisijo) posebno pa domačih pridelkov iz notranjih krajev; on potem te pridelke proda na trgu in zaračuni poSiliarelju do 4°[, na prodajalno ceno za mag /in, za ddkredere in 2a provizijo. To je trgovina, ki se da dobro voditi brez veliceg.t kapitala, in tak trgovec je v poprejšnih časih svoj mali kapital pc i^j do 15 krat preobrnol, poJeg leg - jo Še navadno preobračal tudi kapital tistih, ki so mu blago poverili in tako je prišlo, da je trgovec, kije imel k večemu 10.000 gld. prvotnega kapitala, obrnol na leto do slamnato str<-ho. Ako pa je l*to mnogo deževno, jezeio ne presahne. Malokdaj se to primeri. Ti le pritoki zalivajo jezersko planjavo, 1. Cerkniški potok; 2. stu ienec sv. Magdalene; 3. studenec pri sv. Vidu; obrh nad Martinjakom; 5. Grahovščica; G. ŽjrovniŠca; 7. LipsenjSČioa; 8, veliki Obvrb; 9. Treseuec; 10. Slatavec; 11. Oto-fcki O »vrh; 12. M zijek; 13. Vranji jama ; 14. jameiki vodo iz sebe mečejo, a jo tudi požirajo: Vršiči ali Studenšček; 15. Seka-deijfc; 16. studenec na U^ej loki; 17. studenec Nar'i in še mnogo drugih manjših pritokov. Jeze ski pož ravniki, luknje in ponikve so: 1. Dve £>šljenici, veliKa in mala; 2, Kotel; 3. Beček; 4 Velika Po-n kva; 5. Mala Ponikva; 6. Sitar ca, 7. Voionos; 8. Rešeto; 9. Uševka »rejta#; 10. Velika Karlovca; 11. Mala Karlovca. M*j Otokom in Grahovsko vasjo v sredi lez^rajeŠe drug vzvišen prostor »Benetke*. Kidar jezero te zalile, imajo tudi v Planini povodenj. Na obeti jezerskih konceh je stalo mKiaj trdno poslopje. Na zgornjem kriju pod Križno Goro je bil grad Šte-brškili (Steruberških) grajščakov. Ostaline tega g adu se še z *aj doiiro poznajo; brambeni stolp je še skorej ves ohranjen. Na spodnjem konci zraven Male Karlovce je *tal nad Svinjsko jamo grad Karlovec. Sledovi tega gradu s- jedva še poznajo. V tem gradu je živela lepa mlada deva, ki jo je »*t*mov« (kakor ljudstvo pripoveduje) sin Stebrsk^gi grajščaka. Hodil je ponoči vasovat v Grad; da je pa znal kam vesljati. postavljala mu je luč na okno. EDINOST 200.000 in več gld. in imel 9—10000 skupnega dobička, od katerih mu je bilo k večemu 5000 za vse opravilne troške, tuko. da je dob o živel in vsako leto svoj kapital množil za 30—50*jo. Tako s« je godilo v dobrih časih, ko 8e niso bile komunikacije in kreditne razmere tako razvite, kakor dandene-s; ali v novejšem Času je začela ta posredovalna kupčija vedno bolj padati. V novejšem Času so železnice brzojav In druge velika rak* olajšave ob-čenja in prometa kupčijo bistveno spremenile. Ono malo število uvaževalcev, kakor so bli v Trstu: «Reyer i Schlick, Scaram-ngi, Rttter io drugi, je nekdai vse svoje prejeto blago uprav razdeiilo mej komisijonarske firme, katere so imele pri b>h hišah kre it in niso s« za drugo Več brigale; komisijonarske firme pa so kolonijsko blago zopet ponujala in udpo-šiljde v notranjsko, importer jim v tem ob žiru ni delal nobene konkurenc.Dandem s je skoro ves svet postil po nekakem ena sami in edina gospodarska skupina; im-porterjl so primorani delati direktno tudi z notranjimi trgovci in v notranjih velikih mestih samih imamo zdaj importerje. to je tuke trgovce, ki koiomjalno blago direktno iz produkcijskih kraje* uvažavajo, in ti importerji v Pragu, na Dunaju itd. so postali veliko veči, nego naši tržaški, oni dobivajo vse kolonijsko blago skoz Trst; zarad takozvane surtax°, (kava na primer pl ča skoz Trst f. 3 manj colnine. nego ako dojde skoz N-rnčijo) in stati-tistični izkazi v resnici d >kazujejt, da se tržaška trgovina množi, ali to trgovino b' se moralo zvati obćeavstrij-, poroča: Če tudi angleški časniki hudo napadajo Rusijo, vendar tukaj vlada prepričanje, da angleška vlada o bolgaiskem praŠanji mezinca ne gane, to poroča tudi turški poslanec iz Londona, ki pravi, da se Angleška boji za kulonije. Pa tudi Turčija je prepričana, da je i zanjo najboljše, ako se ne vtiko v to zadevo. Enako se tudi vsi drugi poslanci v Carigrada vzdržujejo vsacega vpliva. — Iz Pariza pa se 15. t. m. poroča, da Angleška misli Egipt proglasiti zi angleško posestvo, v kateri namen pošlje dosti vojske v Aleksandr'jn in se tiko odfkodovatl za ruske pridobitve. — V »Agence Havas« se 15. t. m. poroča iz Šreiica: V diplomatičnih krogih se govori, da so sem prišli ti le ruski uveli: Skupnost Bolgarije z Rumelijo je po privolitvi velevlasti zagotovljena; Rusija ne posede Bolgarije, ako se mir vzdrži. Knez se izvoli v soglasji z velevlasti v nedoločenej dobi. Doslej vendar bolgarska vlada od ruskega konzulata ni prejela o teh zadevah nobenega ollcijelnega naznanila; bili S3 le pogovori mej ruskim konzulom in bolgarsko vUdo in se je pri teh razpravljalo le zastran priznanja vlade in vstopanja ruskih častnikov ▼ bolgarsko vojsko. Glede prve točke Rusija odlaša izjavo, glede druge tečke pa želi, da se izpolni. Glede dobrih razmer i vlado Rusija zahteva nekatere pogoje. Ona želi pred vsem, da se poleže propaganda za vrnitev prejšnega kneza, kakoršna se dela celo v sobranji, kakor se je to zgodilo včeraj z vsklikom: »Živel knez!« Posebno pa želi Rusija, naj bolgarska vlada tako postopa, da se volitve v veliko sobranje, katero ima voliti kneza, ne zgode v imenu kneza Aleksandra. Vlada, kakor se zdi, sama ob sebi ne tira Rusiji sovražne politike, vendar se v tem trenotji ozira na javno me-nitev, ker je knez Še v preživem spominu, da bi njemu sočutne izjave mogla ovirati. Sploh pomanjkuje še od obeh strani zau panja.— V včerajšnjej seji je bil na dnevnem redu odgovor na izjavo vlade in predlog, naj se pošlje carju poslanica; ali prišlo ni do nobenega sklepa. Sobranje seje razšlo brez vspeha. Danes pride zopet v razpravo predlog, ali se trna poslanica carju poslati, ali ne. — »Polit. Corresp.« od 15. t. m. poroča, da general Kaulbars te dni pojde v Sredec za diplomatičnega opravnika, iz Petersburga pa se istega dne naznanja, da je bil U general ime-novan za diplomatičnega opravnika In da je uže odpotoval v Sredec. Iz Sredca, 16. septembra: Sobranje je sklenolo tako le adreso ruskemu carju: Zbrani zastopniki goreče Boga prosijo, naj da carju dolgo in srečno živenje ter mu izrekajo odkritosrečna voščila, kakor tudi čute privrženosti in globoke udanosti. Mi smo prepričani, da po vseh dozdanjih dogodkih zgine napetost v razmerah Rusije in Bolgarije, in da car, kakor v prejšnjih časih, bolgarsko ljudstvo vzame v visoko svoje varstvo ter bo pospeševal slogo Bolgarov, njih samostojnost i neodvisnost. Deputacija je to adreso izročila ruskemu konzulu. Potem se je so branje pečalo s zajmom, tudi se je predložila zakonska osnova, glede kupljenja nepremakljivega premoŽenja kneza Aleksandra. Kupna cena znaša 2 '/» milijona frankov, od katere se odbije knežev dolg narodnej banki, ki znaša 840.000 frankov. — Vshodn|e-rumelj8ki polki so se vrooli v Plovdiv. h Rima se poroča, da je papež sklenol, razprave s Francosko, glede poslatve posebnega papeževega poslanca na Kitajsko, na ugodnejši čas odložiti. Enako poročilo je došlo tudi iz Pariza. Italija pošlje zopet 1500 mož v Afriko, da posadka na rudečem morji ne izumre in tako Italija otme dobro ime. Nemški cesar je v Strasburgu, kamor je Šel k vojaškim vajam, zbolel; iz Pariza se poreča, da je bolezen nevarna, nemški časniki pa o tem molče. Cesar je star, vsak* bolezen je zanj nevarna. Če pa se mu v Strasburgu prepeti kaj človeškega, bode to omen Francozom. Nemški državni zbor je 16. t. m. odprl državni tajnik Botticher v cesarjevem imenu z govorom, v katerem je omenil da je bil državni zbor sklican zato, da odobri podaljšanje brodarstvene in trgovinske pogodbe z Španijo. O politiki tedaj v državnem zboru ne bo govora. Nemška vlada še vedno izganja Poljake iz Prus je. Doslej je prišlo v Galicijo 576 Izgnanih rusko-poljskih obitelj z 1726 osobami. Ruska vlada je začela jako ostro čuvati na jude. Zavrla jim je z ostrimi zakoni odiranje IjudBtva, in ker brez tega jud ne more živeti, izgaiji iz Rusije vse tiste jude, katerim se je dokazalo, da zakona niRO spoštovali. — Ako bi v Avstriji bil tak zakon, bilo bi v nekaterih mestih, kakor v Trstu, na Dunaji in več poljskih mestih tak jok in stok, kakor je bil na jeruzalemskih razvalinah; a v Avstriji do tega tako kmalu še ne pride; če tudi bo judje Avstrijo v blaženej liberalnej dobi skoraj izsesali in pogubili, vendar &o od vladne strani Še vedno prav dobro zavarovani, nič se jim ni bati, še vedno imajo dobro košnjo in žetev, katere jim nikoli ni vzela ni slana nI toča, ni suša ni moča. Do sodnjega dne pa tudi tone bo trajalo, ker vsak greh se prej ali sle] kaznuje. Angleška vlada je svojo politiko o vshodnje m praŠanji promenila, V »Polit. Corresp.« namreč piše angleški dopisnik iz Londona, da je o tej zadevi govoril z nekim ministrom in ta mu je rekel, da celo konservativni udje sedanjega mini-sterstva ne zagovarjajo več politike, za katero seje unemal fie Beaconsfield, da bi morala Angleška TurŠkej biti nepogojna zaveznica. Kar je Angleška posedla Ci. pern in posebno Egipt, nema več Carigrad tolicega pomena za Angleško. Iiusko vojno brodovje v črnem morji bi v vojni z sultanovim dovoljenjem, pa tudi brez tega skoz Dardanele v sredozemsko morje prodrlo; sultanovo gospodstvo v Carigradu toraj ne daje več poroštva zoper ruski napad na angleška posestva v sredozemskem morji. V Indijo ima Rusija uže eno pot in posestvo Carigrada bi jej v tej zadevi nič ne pomoglo. Angleška pa, ako bi jej Rusija zaprla sueški kanal, ima v Indijo drugo pot, ki drži skozi in skozi skoz angleška posestva, kanadsko želez« nico, Zdaj se ne misli več Indijo braniti v Carigradu, ampak v Avfganistanu i na anglefiko-avfganistanskej meji. Angleškej, kakor tudi drugim velevlastim je na tem, da obvarujejo Carigrad Rusov, ali ni več živenska potreba, da bi se z orožjem v roci branili. Kako ponižanje! Še dve, tri stop nje dalje in Angleška bo klečeplazila pred Rusijo I Avfganska mejna komisija se je razšla. Busija je pridobila skoraj vse prepirljivo ozemlje, le malo milj je ostalo Afganistanu. Angleška je s tem zadovoljna, ker Be boji za Indijo. — »Tempora mutantur et Britania in iilis«. DOPISI. Iz Itojana, 16. septembra, [izvirni dopis.] (Stariši pogori) Bbža se nam 1.oktober —- dan, ko se prične vplsavanje v ljudske šole okolice tržtške. To sicer ni nič posebnega, ker se vsako lelo ponavlja. Vender pa je to vplsavanje pri nas važno, ker so morajo stariŠi odločiti, v koji oddelek — slovenski ali laški — svoje otroke vpišejo. Tretji laški razred — terza e quarta annata — so limanice, na koje s), magistrat lovi nas6 roditelje. Učenci naše šole so brez Izjeme Slovenci, tedaj je laški oddelek nepotreben in to tem vefi, ker imamo prav blizo «pri PrajniČun po-nc!:.u ljudsko šolo z laškim učuim jezikom. Vender pa se ne« znan gospod na vse kriplje prizadeva, kolikor mogoče učencev pridobiti za laški oddelek. L nsko leto je učiteljica, koja je vpisovala učence, stariše motili s tem, da se bo i v laškem razredu krščanski nauk poučeval v slovenskem jeziku. Stariši naši veliko držo na to, da si njihova deca d bro prisvoje nauke s v. naše vere, kar je vse hvale vredno. Toda otroci se v laškem oddelku morajo učiti krščanski nauk v laškem, ne v materinem jeziku. To je j isno kot beli dan, kajti naredbe slavnega magistrata tržaškega in vis. namestništva govore in ukazuj'jo, da je učni jezik v laškem razredu laški in da se morajo vsi predmeti, tedaj tu ii nauk krščanski, v jeziku laškem poučevati. To se je godilo letos In bode tudi v prihodnje. Lansko leto vpisovala je gospodičina Mattei, a kedo sede letos na to«cathedio paestilentiae» — tega ne vemo. — «Kedor zaničuje sam seb?, podlaga je tujčevi petin, govori naš pesnik in res je tako. Dragi okoličani ! Suni dobro veste, koliko vaših sinov se vam vsako leto odtuji in se potujČ'. Dobro znate, da prav taki odpadniki so naši naihujšl sovažniki. Glejte, da ne bodete i vi siani se svojo nemarnostjo pomagali sovražuikom našim. — Tedaj R Jančani, kateri ste uže pri več prilikah pokazali, da ste vrli Slovenci, pokažite b tem domoljubje svoje, da ne boste otiok svojih pošiljali v |a§ki oddelek. Vsaj je od tega zivisen tu li pravi duševni napredek iu odgoja Vodstvu šole roj a uske pa dajemo k sklepu prijazen svet, naj gleda, da se učitelj, ki bole vpisaval, zavije v plašč nevtralnosti in naj ne moti proste volje starišev posebno pa ne z neresničnimi opazkaml.Se slabši pa bi bilo in tudi nepostavno, ako bi se otroci brez dovoljenja staričev spravljali v laški oddelek. Rojančan. liv. Ivan 17. septembra. (Izv. dop.) (Narodno spanje in klan/arsko petje). Mar-sikateremu čitatelju cenjenej »E uiinati« je dobro znano, kako se je v n.išej Župniji pr^d nekoliko časom z t tiaro most delovalo, kajti ni minol teden, da ne bi 8e čital kak dopis od tukaj, ktko n'> Zoraši prepevali krasne slovenske pesni. Sedaj pa je vse zaspalo; sam ne vem, kak pomen ima to spanje 1 Morda je vse narodno delovanje za večno zaspalo ? Sedaj ni več blišati narodnega petja, ki je tako E D I NO S T milo donelo po našej župn'ji; še spomni 86 oikdo ne na slov. pelje I Radovedno me marsikdo vprašal kako petje se pa sedaj pri vas sliši? Ob, prav s teškim srcem moram mu odgovoriti, da aa mesto krasnega slovanskega petj i stopilo je grdo, nemoralno in bezznačajno ponoćno kva-kanj», ki dela nečast slov. stanovalcem naše župnije. Poleg obrtnijskega društva na Vrdeli nahaja se je jedna žganjarija (prodajainica hudičevih solz&). Skoraj vsak večer, posebno pa v sobotah, nedeljah in ponedelj-kih, zbirajo se naši mladeniči in tudi nekaj mož pri frakeljcu »žlahtne«, a Žgoče pijače, — ko se jim hlap te pijače uže iz grla kadi, zakriče ti navdušeni pivčki, ter poskušajo svoje bripave glasove pojoč pesni v »pre-krasnej tržaškej italjanŠčmi«, kojih mora se sramovati vsak dobromisleči Človek. — S tem delajo pred vsem veliko nečaBtsebi. pohujŠujo svojo deco ter jej vcepljajo v srce nen ravnost — povzročil jejo, da postanejo njim ednaki i njih otroci. Bože milil kam zaidemo, ako bodemo sami sebe tako onečastevali; ako nam čisto nič ne bode tnarl za sram, ako bodemo zgubljali svoj um in si kratili iivenje 2 strašno Igano pijačo, ki se prej ali slej nad Člo vekom maščuje ter ga v prezgodnji grob spravil V istini — meni se bolj studi od Žganja pijani človek, nego neumna živali — Ne delajte, vendar, dragi Vrdelćani, sami sebi take nečasti, pomislite na svojo mi-nolost, na svoje navdušeno potezauje za narod, na veselje, ki ste ga imeli do narodnega, svet blaŽečega petja —pomislite, kam vas tako počenjanje privede: pustite tedaj grde navade in poprimite se zuovič lepe prejšnje navade. Zvonimir.... Z Goriškega okraja« 14. sept. [Izv. dop.s.] Gotovo mi sleden potrdi, da jeseni bližajoči se bendimski časi vabijo Človeka iz mesia na deželo, da bi užival čisti zrak in pridelek božjih darov, Vzbudila se je tudi v meni taka želja, izprosil sem si toraj par dni odpusta, ter napotil se iz naše lepe Niče xa nekoliko 6asa na deželo k svojim sorodnikom v Vipavo. Ukrenem proti jutranjem hladu skoz sv. Pet-ir, Bilje, Renče, proti Prvačinl, pa k malu mi je prešlo vse veselje, 2e v rečenih krajih je nesrečna strupena rosa skoro vse vgouobila, sosebno po solnčnej strani preko Prvačine, stoji trta skorej gola in Še to malo listja je vse rujavo; a mislil sem Bi, predno sem dospel v odlikovani Dornberg, kder se najslajša in najbolj sloveča kapljica prideluje, tam pri marljivih DornberčaDih gotovo najdem trto brez vsacega najmanjega pogreška, ali varal sem se; našel sem tUiii tukaj trto tako, kakor v prej omenjenih krajih, a poleg tega je zadnji teden ubogim Dorn-berčanom vse glavne gorice i vinograde, ležeče strani Krasi, toča uže drugi krat do zelenega pobila, ter pobirali so ponesrečeni ostanke po tleh. S tužnim srcem napotim se d.ilje po braniškej dolini ter dospevšemu do GoČ prikaz ilo se ml je tu pa tam nekaj prav krasno zelenih vino gradov z bogato obloženim rumenim gro zdjem. Na prašanje o lastniku onih vinogradov, ker se isti odlikujejo ot vseh drugih, odgovori se mi: to so vinogradi g. St. H. iz GoČ, kateri je trte marljivo uže od pomladi žvepljal. Iz tega s»m razvidel, da je žvepljanje edini pripomoček, koji tu ti peronosporo more popolnoma vžugati (??), kmetovalci, ravnajte se po tzgleduem možu. V 37. št^v. «Soče» sem čitalostrupenej rosi v rifenberških, bramšk h in briških niŽavah, ter o komisiji za znižanje davkov. Enako potrebna bi bila tudi taka komisija od Gor ch do pod Nanosa, da preceni neizmerno škodo te trtne katastrofe, posebno pa za Dornberžane, katerih ni le peronospora, temuč tudi toča tako uevsmiljeno obiskala. Dospevši v vipavsko dolino oziral sem se na desno in levo, pa povsodi žalost, enaka osoda je zadela viuograde tudi tukaj. — To mi je srce tako potrlo, da sem 89 drugi dan vrnol zopet v svoj navadni jarem. __Vipavski. V Opaijeiuselu, dne 9. septemb. Mislil sem, da bo zadostovalo to. kar sem zadnjič pisal, a motil sem se. Mož, o kojem sem mislil, di ima vendar toliko Čutstva do lastnega prida, ta si raztolmači dopis v svojo korist — a ravno nasprotno je. Začel je raz»a|ati, pihati, groza, celo nespodobno govoriti in se jeziti, da bi človeku kar lasje vstali. Nipovedano vojno je začel — unel se je prepir, kikerŠnega ne bi pričakoval. Ni bilo možu dovelj, da toži uže omenjenih ua veleslavni deželni odhor, ampak toži še celo na okrajno glavarstvo, da S« celo na c. kr. okrajno sot-nijo, pa le one, kateri se mu zde malo zmožni. — Da mislila si je zvita buča — nezmožni mi ne bodo mo^ll priti do živega iu hajdi nad te. Sliši se, da je tožba celo napačna, ne uteineljma, da še celo neresnična, polna obrekovanj, kritega natolcevanja. Nu pustimo to, povejmo raje kaj iz iivenja njegovega. Mož naj pomisli, da kri ni voja, naj pomisli, da z vi-socimi osebami se ni siliti. Pričakujemo vsi, vsa občina, da bode nsoka gospoda v Gorici stv. r preiskovala, ker zagotavljam, da se Še interesantnije reči izvedo. Kaj misli, da bode Še učiteljeve grehe nosil na rotovž visokim osebam, misi-, da bode tako mogočno stopal kot v dobi, ko je prodajal zajčje kože, rešeta, sita, lonce in drugo suho blago — povem mu, da pri tem ne bo dobička, nič mu ne pomaga njegova visoka slovenščma, ošpičena Italijanščina in njegova topa nemščina, niti prefumirana furlanščina. Svest naj si bode, da je odzvonila ura uže davno jednajst. Gotovo si bode sedaj domišljal in iskal le vrat, koder uteče težkim, trdim besedatr, ki mu jih bodo lastni podložni pridigovali. Vzdibne: Ti nesrečna ura, ko sem jaz napovedal vojno, pri katerej sem tako neslavno podlegel. O joj, o joj, to bode vendar le grenka, ko zgubi vsa dostojanstva, niti ona mu ne ostane tvorničarja, kajti ostane le izdelovalec bičev za lastno osebo. Nu gospod, ako Vam ljubo, Vam pri hodnjič prinesemo ogledalo, v katerem pe lahko od pete do temena ogledate, da Še celo vaša pomočnica bode lahko videla, kako daleč je zlezel oni, ki ga je toliko zagovarjala in se na njegovo neomadeže-vano vedenje opirala. Kralki. Domače in razne vesti. Imenovanja. Davkovski pristav Fr. Grignaschi iu kanceiist finančne pro-kurature v Trstu Ang. Beranek sta bila imenovana za davkovska kontrolorja, in praktikanta V. Bradamante in Iv. pl. Zat-toni za davkovska pristava. — C. k. višje deželno sodišče je imenovalo praktikante Jurij Zottig, Stef. Tripalo in Konst. Bu-dinič za avskultante v lastnem sodnem okrožji. Petdesetletnico svojega mašni-štva je 14, t. m. slavil v. Č. gosp. kanonik Ivan Dukič. Zjutraj ob 8 uri je imel svečar tiho mašo pri sv. Justu, potem pa je prejemal čestitke u&tmene In pismene; bilo jih je mnogo in od raznih krajev; čestital mu je osobno tudi mil. škof Glavina in doŠIo je posebno dosti čestitk iz Istre. — V. Č. g. Dukič je mnogo let pasti-roval v Istri, Bvoiej domevini, ker je rojen Kastavec, posebno dolgo je bil župnik v Buzetu. Rajnki škof Dohrila imenoval ga je 1. 1875 kanonikom Tržaškega kapitola, v katerem mestu ga nahajamo še denes Čvrstega, krepkega, in kakor starega, za svoj narod vedno navdušenega. Daroval je v spomin na ta dan 100 gld. bratovščini hrvatskih ljudi v Kastvu. Nt mnoea leti! Gosplea Justina Mlcbelll, dosedanja učiteljica na otroškem vrtu v Gorici, je bila te dot imenovana za učiteljico na otroškem vrtu pri sv. Jakobu v Trstu, katerega vzdržuje di uštvo sv, Cirila iu Metoda. Gospića Michelli je rojena Tr-žačanka, pozna torej dobio naše razmere in z veseljem pri tej priliki konštatujemo, da se v Trstu nahajajo družine, ki svoje otroke odgojujejo popolnoma v slovenskem duhu. Profesorja Sukljeja, toliko napadanoga drž. poslane i za Krajnsko, zdaj uprav 8lave„nj"ga volilci, preteklo nedeljo je gospod Sualj-s govoril svoj'm voli ćem v Kostanjevci in v Novemmestu so njemu na čast napravili v soboto banket, katerega se je vdeležilo 43 najodličnejšib mož iz Dolenjskega. — Tako se spreminja vse na svetu, ali talent je le talent in le vedno imponira. Slovenski državni postane! In v Ljubljani bivajoči dež»lnl poslanel uneli so predvčerajšnjem IG, t. m. v čitalnični dvorani shod, pri katerem so razpravljali splošni politični položaj in težnje slovenskega naroda, ter se je mej njimi pokazalo popolno soglaBje glede postopanja slovenskih poslancev v državnem Zboru, ki ima biti odslej odločnejše* Navzoč je bil tudi g. Ivan N^bergoj. Ulov potovalni Učitelj za Primorsko, g. Perhauz, nekda zna le malo slovensko; da se nam ne bi moglo morda očitati, da smo prenapeti, priporočamo ga tistemu poslancu deželnega zbora goriškega, ki je uže enkrat odstranil krivico in potrato denara, ki se godi s tem. da se mej Slovence pošiljajo učitelji, ki še slovenskega ježka dobro ne govore. — Sicer pa bomo še nadalje poizvedavali, koliko slovenščine zna g. Perhauz. Otroški vri pri sv. Jakobu se odpre 1, oktobra Z slovesno sv. mašo. Stariši, kateri žele pošiljati svoje male otroke v omenjeni slovenski Šolski vrt, naj se precej oglasijo pri predsedniku tržaške podružnice društva sv. Cirila in Metoda, g. V. Dolencu via 1'orrente 12. Spet voda Reka. Postoj Insko okrajno glavarstvo je tržašuemu mestnemu starešinstvo naznamlo, da v kratkem času razsodi tržaške občine prošnjo glede vodotoka iz Heke pri Zgornjem Vremu v Trst. — Mi menimo, da Reae v Trstu ne bomo pili, pač pa vodo iz nabrežinskih studencev. Beseda v korist društva sv. Cirila ln Metoda je prrložeua do meseca novemnra ali decembra in to iz važnih razlogov. Tržaške novosti: Kolera v Trstu. O i srede do četrtka je zbolelo na koleri v mestu S, okolici 3 ljuije, od četrtka do petka zbolelo 8 v mestu, 1 v predmestjih in 2 okolici, od petka do denes dopoludne je zbolelo 6 ljudi v mestu. — Od začetna epidemije pa do denes je zbolelo 002 ljul| iskano in st'ne dane* f. .v4—93. t to — malo nkano; pšenica banaška prodajala se je po f. 10, koruza ievantin-Ska f. G 25. Les — slabo obr jtan in so cene slalše postale, sploh ni kupčije za zdaj. ^eno — dobro konjsko f. 1*30—1-60. £»•»; rano poročilo. đoisH jako mlahova in so te dni Še celo kurzi državnih papirjev nekoliko trpel. Bati pa se ni, da zdatno pa Jejo. Dunajska Borna dne 41. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 • 30 • Zlata renta......118 ■ 65 » 5*/, avst. r»"»a .... 101 . 70 • Delnice narodne banke . . 862 ■ — • Kreditne de'«'ce .... 277 . 90 • London 10 lir sterlin . . 126 • 05 • Napoleon....... 9 • 98 • C. kr. cekini...... 5 » 97 « Kr. dritavnih mark ... 61 • 70 « Na obroke! (72_,} ilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko hrcz bojazni naroči. Razpošiljajo se proti popre i odšteti svoti ali proti poštnemu povzetju; naročbe rai se adresujejo: 2~ 3 An die osierr. uuqxrische Generalvertre-tung Universal-Export Bur^au S Ldw. Wien II NordbahnBi'' N. 26 Hot> I D- no Kupčijo 9 se žitom in raznimi jestvinami ^ na voglu ulice Torrente, naproti kavann» Gommercio, poznano pod imenom «prl Ciire«U* je prevzel podpisani in vabi sl. občinstvo, da se pri njemu služI, ker bode stregel dobro in po ceni. Ivan Verdikon. Podpisani opozoruje slavno občinstvo Da svojo trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 napfej, bomb iževi od 80 kr. nanrej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike In solnčnike. 104—1 Cilullo CirInim. !Earkvska kiselica! Po izreku sanitetskega svetnika d.ra Kocha v Berlinu, kateri je bacyle kolere odkril — priporoča se kakor preservativno sredstvo zoper epidemne bolezni ČlMto alhalliko-nairooska kiselica, katero se more b-ez odstavka kakor na* vadno vodo piti. — V Hrvat&kej edina čisto alkaličko • natronsk i kisla voda je 3f Karlovska kiselica ^s Ebna zaloga pri la-tniku Stevu Borčiću, c. kr. dvornem dobavljaču v Karlovcu (KaHstadt). Gena: 1 škrinja........for. —.50 30 flifi od l4.I0 litra po 18 kr. . i 5 40 for. 5 lO 1 škrinja........for. —-50 30 11 Š od 1 litra po 16 kr. . s 4-80 for. 5-30 1 škrinja........for. —'50 56 11 iS od '(, litra po 10 kr. . » 5-60 for. 610 Pri naročbi 10 škrinj ili več 104[o popo-stlne za golov denar. Bn n o L« protl pošiljatvi denarja, r n s ko p®8 p°vz tiem zneaka- Obleka za 4'/, gl. in več. r K _ Vse po najnižej ceni, le SU K neno v tovarne za sukno hlann Friderik Brunner Brao, Frttliohergaue 3. Oglede požilja brezplačno in franko, veče zbirke ogledov i* krojače nefrankovano. 1 Odlikovana Beč 1845, Beč 1873, Pariz 1867, Munchen 1854. Uže 87 let obstoječa cesar, kralj« dež* tovarna plaht in kocev poprej od Licktenauerove vdove vi sinov razpošilja iz svoje beške zaloge konjske plahte 190 etm. dolge 130 ctm. široke, nepokonČljive kakovosti, temne br.rve, živili krujoev, komad r»r. 1*01» mč zavojem vred. Potem prodajemo doklrr je Se kaj zaloge sive konjske plahte 2 metra dolge in blizu 1'/» metra široke, z G plavorndeČlmi ali temno rudečimi bordurami nepokonČljive kakovosti komad po t t*SO m' vejem vred. Ako se vkupi vsaj 10 komadov, dd se l komad zastonj ali se cena za 10°lc zniža. Le radi velikanskega proizvajanja s:no v stanu te konjske plahte te nenavadne velikosti iu Izb vrne kakovosti tako nenavadno po ceni i tdajati Na razpolaganje vsakemu na stotine zahvalnih pisem. Rus pošiljaj) se povzetju. Blago ki se ne podaje, se jemlje nazaj. Duhro pas.til »a naslov: Pferde-Decken-Fabnks-Hauot-Niederlage [WIEN, I HotlientbiirmstrasBe 14. Izvrstni om a 3 5 tj 3 2t\ g^dja in 3—3 stiskalnice (preše) dobivsjo se pri Schivitz & Gomp. (Živic i dr.) u Trstu Via della Zonta br. 5. Depeša inmmMEm M Geneve ua Švicarskem) mi je naročil~na vsak način razpečati 860 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih Remontoir-ur doMvajosJizna' finejšega nikla, se navijajo brez ključa, z krono in mehanično ustroj bo kazal, nt kristalno steklo ln zkazali za sekunde; |jfi z eno besedo, dcbre, Izvrstne, nepo-končljive ura za večnost po •ramotni ceni fr. 5-75 Enake remontoir žepne ure od pristnega 131. srebra z fino graviranim okrovom, posku-šane po c.kr kovničnim uredu, stanejo 9 for. komad. Naročila se sprejemajo proti predplači ali po poStn<*m povzetju, kar ne ugaja, ae menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi Genfer Taschen-lhren-F llale, Wien, Hundsiliurmstrasse Nr. 18[34. E ; c i" ii v u ; - ? E ~ c' c v TC > H - o > « C •S Ji o S o S •= 1 -5. a. 'S ? = a en O i n Jr a « g s e. Tj "a -- c- > oilLja;, I •Č ■S , « • K. .A £ t> v ~ C ^ 31 Ih i ? Os l N _ V > ~ o .s t .S. E ^ i> m « E J3 »J _ C et .2, s c; '5 S e o « I c £ £ i* a ^ t£ Cu — « „ j -a H V Aj > — « « > s u. g — S Jo K £ »5 I 2 o c o* M M fci a * o . .= M C. C M _ S 3 o J3 A « « b 5 * 04 .2 l £ S « t. T- a g |g i H J ac eu so Gosp Gabr.Picoli-ju, lek^nlČarju v Ljubljani Na sahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, koiega deli so mi dobro znani v velikih slnčajih vspeSno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 43—50 Ljubljana, mesec januar 1884 Dr Emil vitez pl. S'linkI, o. k. vUdni svetovalec in dptelno-Mnitnet pornBevaleo. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljaHskega lekarniča^ja Piccoli-ja hitre ln prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo priSei k meni, ki me prosi ia jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wla$si*h, !upnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastllje santoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper pliste Škatljica 10 kr. 100 košč. f>0 kr. 1000 košč 5 gld. 2000 6 gld. Salioilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davicl (difteritis), nlnčnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in bripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, duŠljivemu kašliu itd OdrsišČeiii naj vzamejo 8 do 4 Žlice vsaki dan, otroci Ša toliko žličic. 8teklenica 36 kr. ________Tu navedena, Kakor lekarni G. Piccoli-ja «pri angel u» v Ljubljani na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po poiti proti povzetji Izvršujejo. Laatnik drufltvo »KniNOST« — itdatelj in oopovorni iireoniK: V'IKTOH DOLENC. Nuova tiskarna V. Dolenca v Tratu.