Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: »Tedenske slike Mesečna naročnina . za inozemstvo ... c 6 dinarjev, 8 dinarjev. Beseda o socijalni politiki. Z vsakim dnem bolj jasno dokazujemo, da smo šušmarji in država, ki se ne more povzpeti od tal primitivnosti in brezbrižnosti za splošne koristi v višave moderne države v vsakem pogledu. Ali moramo na vsak korak dokumentirati, da naša kultura še ni na oni višini, da bi ne le zahtevali, ampak tudi uresničevali moderna načela državne politike? Res je, da jugoslovanski narod sam, živi še v zelo preprostih oblikah in da njegove spontane in inicijativne zahteve omejujejo zgolj na golo vsakdanje življenje, na varnost življenja in morda še na zahtevo po nizkih davkili, da pa nima višjih teženj socialnega ali kulturnega značaja. Toda to dejstvo ne sme biti merilo državni politiki, zlasti ne, ako deli naroda, kakor smo zlasti Slovenci, stoje ob meji velikih kulturnih in socialnih stremljenj in je njih kultura dosegla ono intenziteto, v kateri se z večjim poudarkom zahteva realnejša in popolnejša socijalno - varstvena zaščita napram vsem krizam življenja. Ta del naroda hoče naprej, hoče izpopolnjevanj, hoče, da je državno socijalno-politično udejstvovanje v skladu z modernim "tri Kulturnim pl c (tanjeni na življenje. Istočasno pa je v interesu notranje konsolidacije, zlasti pa v interesu utrditve našega ugleda na zunaj, da one dele naroda, ki v skromi vdanosti v težko vsakdanjo usodo življenja žive v primitivnih razmerah, ki ne značijo ne soeijalne zaščite ali dostojne soeijalne višine, ne zadostne kulturne višine dvignemo na srednjeevropski življenski standart, da tako dobimo v svetu naziv človeka in ljudi in ne, da se nas smatra — za Balkance. Sliši se dostikrat, da naš državni narod! ni zrel za moderno zakonodajo, da je niti ne zahteva, niti ne želi, kakor pred davnim časom niso poželeli po čevljih ali zidanih stanovanjih, zato naj se mu daje le to, kar je v skladu z njegovimi potrebami. To ne more držati. Tudi, ako bi take trditve bile povsem resnične, je pač dolžnost države, da ona vidi, kaj je za narod potrebno, da se vsesplošno v socijalnem in kulturnem pogledu dvigne. Država mora narod voditi in ne narobe. V takem primeru državnikov ne bi potrebovali. Nihče danes ne more mimo resnice, da je gospodarska in kulturna povzdiga države brez intenzivne soeijalne politike nemogoča. Danes ni nobenega dvoma več o tem, da je tarifno vprašanje ravno tako važno, odnosno še manj važno, kakor n. pr. starostna preskrba delavca ali vsaka drugačna njegova zaščita pri delu. Finančno ministrstvo, ki je po današnjih pojmih menda najvažnejše ministrstvo, ni in ne bi smelo biti bolj važno, kakor je ministrstvo za socijalno1 politiko ali ono za narodovo zdravje. Resnica je le ena, namreč ta, da le bogastvo celega naroda in gospodarska moč vsake-Ka posameznika predpostavlja kulturno in politično moč države, da je le v takem ozračju razvoj materijelnega, zunanje vidnega gospodarstva, kakor so tovarne, trgovina in obrt, mogoč in siguren. Na industrijska podjetja, na trgovanje moramo gledati le z enega vidika, to je, kako ti gospodarski organizmi dvigajo splošno bla- gostanje naroda, kako iz njih izžareva blagoslov za ves narod.'Gledati na te organizme s čistega individualno-kapitalističnega vidika, je zgrešeno in pomeni kriti nemoralne instinkte brezobzirno izkoriščajočega kapitalizma ali z drugimi besedami: Tako gledanje bi pomenilo povratek v dobe največjega reakcijonarstva, v katerih so vladali taki pojmi o narodu in družbi, katere je moderni, zlasti povojni svet temeljito zavrgel. Vse mora biti v službi naroda in države, v službi s p 1 o š n o s t i. Narod je nositelj vse moči, njemu pripada vse bogastvo; ako se narodu sredi bogastva slabo godi, je to dokaz, da ne živimo v demokratični državi, ampak v državi avtokracije, kjer narod igra le ulogo sužnja. Blagostanje v drugih državah so ustvarili ministri za socijalno politiko, bodisi direktno bodisi indirektno. Njih udejstvovanje je bilo tako, da se je celo državno udejstvovanje moralo prilagoditi njihovim težnjam. Izšli so iz ene misli: podrediti celotno gospodarstvo interesom naroda, zlasti socijalno in gospodarsko zanemarjenega dela naroda. Na ta način so dvignili materijelne potrebe tega naroda, da je bil sposoben dati gospodarskemu razvoju zadostno hrano. Družba beračev izdelkov tovarn ne kupuje. Ona kvečjemu krade in vznemirja miren razvoj. Na' naših gospodarskih konferencah je iz-nešeno veliko dobrih misli. Govori se o cenem kreditu, govori o znižanju davkov, govori o železnicah in carini, o vsem, kar ima vpliv na gospodarstvo. Vedno pa se stori osnovna napaka. To je ta, da resolucije poleg veliko dobrega zahtevajo stalno in avtomatično tudi znižanje so-cijalnih bremen in oprostitev gospodarskih podjetij raznih socijalnoi-zaščitnlh predpisov. To zahtevo imenujemo de montažo soeijalne politike. Ta zahteva pa ni le neutemeljena in neresna, ampak dokazuje tudi, kako malo sposobni smo še, sanirati naše gospodarske prilike. Naša socijalna politika niti montirana še ni in že govorimo o njeni demontaži. Kar imamo zakonov, so le na papirju in povzročajo' podjetjem malo, malo «neprilik». Ni znak naše gospodarsko-politične sposobnosti, ako mislimo zdraviti gospodarsko krizo samo z bedo delavstva in da mu jemljemo še to skromno skorjico kruha, ki jo ima. Obogateti sebe s tem, da drugemu vzamem, je sicer zelo preprost način gospodarjenja, nikakor pa to ni znak zrelosti, voditi gospodarstvo k popolnosti. Da socijalna politika ni nikaka ovira gospodarskemu razvoju, dokazuje Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija in druge države. Ni treba ugovarjati, da so to stare industrijske in gospodarsko utrjene države! Vse hujše krize so preživljale te države, kakor pa mi. Danes pa kljub svoji vsestranski socijalno-politični zaščiti delavstva konkurenčno ogrožajo ostale, zlasti sosedne države; premagana Nemčija že zopet postaja strah zmagoslavne Anglije. V socijalni politiki so vodilni državniki in politiki videli ravno najuspešnejše zdravilo za gospodarsko krizo. V svoji sposobnosti in volji so našli učinkovitejša sredstva, ki so bila takega značaja, da niso ne le zahtevala demontažo soeijalne po^ litike, ampak, da so dala tej politiki le še večji razmah. Mi pa s svojim nerganjem proti socijalni politiki dokazujemo, da smo majhni in primitivni in tudi nesposobni, ozdravljati gospodarske bolezni na drug način, kakor s tem, da gospodarsko šibkim slojem jemljemo in jih s tem tiramo v bolezen. Živeti ob smrti drugih, ni življenje. Ako pa kdo misli, da je, je to življenje le navidezno, ki zopet mora voditi do kriz. Tako navidezno ozdravljenje povzroča nova gnezdišča bolezni. Tako delo je varanje samega sebe, delati dolgove v kritje dolgov. Delavstvo je na razvoju našega gospodarstva brez vsakega dvoma zelo močno zainteresirano. To ve pred vsem nezaposleno' pa tudi zaposleno delavstvo. Ni mu vseeno, ako1 gospodarstvo hira. Toda nikakor ne more biti prepričano, da ta razvoj ovira ali bi ovirala socijalno^-varstvena zaščita delavstva. Nasprotno: delvstvo je uver-jeno, da bi krepka socijalna politika dala gospodarstvu živahnejši razmah. Zato morajo zahteve po okrnitvi ali zastoju socijalno-politične zakonodaje v delavstvu vzbuditi odpor in zavest, da ima v naši državi brezobzirno individualno-kapitalistično gospodarjenje prednost pred potrebo splošne gospodarske povzdige naroda. Delavstvo je pripravljeno k sodelovanju, ono hoče podkrepiti naša gospodarska stremljenja, toda ne na svoj račun. V s i so poklicani k žrtvam, ako iste čas dejansko zahteva. Novi finančni zakon pa je lopnil le po socijalni politiki — in v tem dejstvu vidimo' žalostno znamenje časa, ki nas mora nagnati v strnene vrste! Pogled v bodočnost. M a r i b o r, 7. februarja. V zadnji «Novi Pravdi® smo s posebnim zanimanjem brali o postopanju Francije napram tujim delavcem, ki je posledica sedanje gospoi-darske krize na Francoskem. Ob istem času nekako pa smo imeli priliko govoriti z našimi delavci, ki so bili iz Francije izgnani z družinami vred. Prispeli so v Maribor v nadi, da tu dobijo' delo. Domov na deželo jih nc vleče, ker nimajo posestva ,oziroma bogatih svojcev. So kvalificirani delavci, dejansko pristojni v eno ali drugo* slovensko1 občino, v resnici pa brez domovine, ker so bili pred leti prisiljeni zapustiti svoj domači kraj zaradi pomanjkanja dela in so sedaj primorani, vrniti se v stare razmere. Eden izmed njih je rekel: «Jugoslavija je dolžna, da nam napravi prostor v tovarnah in delavnicah na isti način, kakor je francoska vlada napravi a pro stor za svoje ljudi. Kakor je to storila Nemčija in vse države, ki ščitijo predvsem svoje državljane. Odpustijo naj se tujci v Jugoslaviji, da se s tem napravi prostor nam, ki se vračamo v svoja domovina. Nismo edini; še pridejo za nami.» Tako je govoril izobražen slovenski delavec, ki je bival med kulurnimi Francozi, ki je videl mnogo sveta in se prepričal o tem, kako drugje postopajo s tujerodci. Ni bil fanatičen nacijonalist, ki je tako govoril, ne; prej bi ga morali prisoditi k delavcem z mednarodno miselnostjo, kakor sO večinoma oni, ki mnogo potujejo' po svetu iz kraja v kraj. To, kar je govoril, jc bila bridka resnica. Veliki narodi, ki neprestano opozarjajo na svojo kulturo in človekoljubnost, vsega tega ne poznajo, kadar gre za njihove interese. Našega delavca so rabili toliko časa, dokler so< čutili pomanjkanje po delovnih močeh. Ko pa je nastopila gospodarska kriza, so takoj zaščitili svojega delavca pred «tujerodci». Slovenci so morali povezati svoje cule in liajdi naprej proti Jugoslaviji. Pri tem poglavju se moramo nekoliko ustaviti in postaviti eno vprašanje: Ali ni že prišel čas, da temeljito prečistimo razmere na domačem delovnem trgu? Ali naj še nadalje trpimo, da nam bodo odjedali kruh tujci? V resnici se nam v tem oziru, vsaj kar se tiče naše severne meje, v bodoče ne obeta najboljše. To so pokazale volitve v oblastno skupščino. Naše stališče glede zaposlitve domačih delavcev, ki naj imajo povsod prednost pred tujci, je zastopal edino narodni blok, oziroma NSS in SDS. V mestu Mariboru, kjer pride zaposlitev delavcev v prvi vrsti v poštev, ni dobil narodni blok nobenega mandata. Zmagala je SLS v zvezi z Nemci in mednarodnimi socijalnimi demokrati, kateri v predmetnem vprašanju ne zastopajo drugega stališča, kakor z Nemci združena SLS. Za domačega delavca je to hud udarec. V razmerah, v katerih živimo, je predvsem važna zaposlitev. Zato manj čujemo o mezdnih gibanjih. Prvo je sploh dobiti kruha, pa če je zaslužek še tako pičel. Kadar je človek zaposlen, kadar ni armade brezposelnih, ki lahko vsak čas pade v hrbet stavkujočim, takrat se dajo tudi mezdni boji laže voditi. Tov. Mohorko, ki je dobil častno število glasov, pa bi bil sigurno izvoljen, ker mu je šlo samo za par glasov, če bi tega ne preprečili tisti kratkovidni «narodni socijalisti*, ki so nasedli prof. Ribariču. Mi bi jim ne zamerili, ako že niso hoteli držati discipline, ker niso soglašali z zvezo NSS s SDS, samo bi morali v tem primeru ostati doma. S tem bi pripomogli, da bi bil tov. Mohorko gotovo izvoljen, kajti lista prof. Ribariča je dobila naravnost sramotno nizko število glasov, beri in piši sto tri in štirideset (143), to pa kljub temu, da je apelirala na pomoč Nemcev s posebnimi velikimi plakati in kljub temu, da so stali za prof. Ribaričem radičevci, davidovičevci in dr. Rosoharjevi «narodni socijalisti*. Ce bi narodni socijalisti, ki so sc zgražali nad zvezo s SDS, ostali doma, bi bil s tem količnik manjši in tov. Mohorko bi bil gotovo izvoljen. Toda njim ni šlo za načela, kakor so vedno zatrjevali — v tem primeru bi morali, kakor smo rekli, ostati doma — marveč jim je šlo za zvezo z Radičem, s tistim Radičem, ki ga nihče ne smatra več resnim. Prišel bo čas, ko bomo objavili, kateri so bili to! Prišel bo čas, ko bomo objavili, zakaj, iz kakšnih interesov so to delali! Dokler pa niso o tem izpregovorili strankimi forumi, zaenkrat molčimo. Je pa naravnost bedasto, ako ne naivno, da se more kdo zgražati nad zvezo s SDS, če zastopa istočasno zvezo z Radičem. No, pri celi stvari je dobro vsaj to, da nimajo moralnega mačka tisti narodni socijalisti, ki so šli z oficijclno NSS v zvezi s SDS, ker je dosegel narodni blok častno število glasov, marveč imajo mačka tisti, ki so šli s prof. Ribaričem v zvezi z Radičem, kateri so dobili naravnost smešno število glasov 143, tako da se jih more primerjati samo še z Zagorskim. Ta šola pa je dobra za bodočnost. Prepričanj smo, da v bodoče tem gg. profesorjem nihče ,i£ I bo več nasedel. Oni edini so krivi, da slovenski delavec v Mariboru nima svojega zastopnika v. mariborski oblastni skupščini, kajti mednarodni socijalni demokrat ne bo zagovarjal interesov domačega delavca pred interesi tujca. On tega ne sme z ozirom na svoj internacijonalni program. S SLS pa bi Nemci nikdar ne delali pakta, ako bi zastopala naše stališče. Ona se glede tega ne razlikuje od socijalnih demokratov. Mednarodni so oboji. Sedaj, ko se vračajo iz tujine pregnani slovenski delavci, za katere doma prav ničesar ni preskrbljenega, sedaj bi pač morala nastopiti v njihovo zaščito predvsem oblastna skupščina. Teh skrbi prof. Ribarič in tovariši očividno nimajo, sicer bi ne bili uprizorili zgage, ki je zakrivila, da so- ostali nacijonalni delavci brez zastopstva. Bodočnost naj pokaže, da je narod izpregledal in sc otresel vsakogar, ki mu ni za pozitivno politiko v korist širokih plasti naroda, ki jih tvorijo predvsem delavski sloji. Narodno in socijalno delo pa sd da v danem momentu najbolje vršiti tako, kakor si ga je zamislila NSS pri prošlih oblasntih volitvah. Na tej podlagi je treba dalje graditi. Le na ta način se lahko za-sigura boljša bodočnost našemu domačemu delavcu. Zaščitite brezposelne! Brezposelnost se dviga. Nanjo gledamo bolj brezbrižno kakor na povodnji in druge vremenske neprilike. Še celo živinske kužne bolezni so nam bolj pri srcu. Le na človeka, ki gre iz tovarne «ven plačan*, da se jutri več ne vrne na delo, gledamo tako, kakor na nekaj vsakdanjega, ki mora biti, kar se ne da odvrniti. Malo' morebiti pritrjujemo, da je brezposelni res revež, toda dalje ne gremo. Pa koliko neizmerne bede se skriva za tem socijalnim pojavom! Na eni strani smatramo narodovo zdravje za največjo srečo in največje bogastvo. Pravimo, da je treba narod ohraniti pri'~zdravju, da bo mogel svoje produktivne sile do visoke starosti dajati gospodarstvu in napredku. Z vsemi sredstvi podpiramo populačna stremljenja in ako ugotovimo, da je bilo več smrtnih primerov, kakor rojstev, že smatramo, da je bodočnost naroda V nevarnosti. Človekovo življenje nam je sveto, uboj najstrože kaznujemo-. Priznavamo tudi človekovo osnovno pravico do dela, ne samo dolžnost do dela. Kako nedosledna je naša miselnost, naše udejstvovanje: skrbimo, da naj bo narod zdrav, delazmožen, hočemo, da je v narodu vedno več produktivnih delovnih sil — dela pa ne damo. Država reducira in meče svoje delavce Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Cucek in Buček in kar le bilo vmes. Dekle se zasmeje, Cucka pa misel na tolikšno srečo tako prevzame in razgreje, da se čisto izpremeni. Prejšnji plašljivec je zdaj naenkrat junak. Z obema rokama zakrili proti mladenki, in jo že skoro objame, ko naenkrat začuti na licu močno, prav gorko klofuto. «Joj,» pravi Cucek, ki niti ne ve, kdo ga je tako nemilo pobožal, Matilda pa kriči na vse grlo: «Ali se mi pobereš, pajek nesramni! Jaz ti pokažem oklice! Prvič si že dobil, na še drugič. — lop! — in tretjič, —• lop! —» Cucek je kakor pijan in se kar opoteka, ko priletita iz svinjaka oče Čevhelj in mati Čev-hlja, ki nosi v desnici svetilko. Ko zagledata Cucka sredi sobe, oba obstaneta. «Cucek, kaj —» «Kaj,» se zavzame zmedeni Cucek, «ali me res vidite?! Saj sem vendar neviden!* Oče in mati prasneta v smeh in celo razjarjeni hčerki se nekam razjasni obraz. «Cucek. kje si se ga pa tako nalezel?! Saj to vendar ni bila tvoja navada doslej,* ga prijazno pokara oče Čevhelj. «Kako me vendar morete videti?* vzdihne Cucek in krčevito stiska skrivnostno koščico v roki. Čevhelj in Čevhlja se spogledata, Matilda pa se jame zdaj tudi sama na vso jezo šele prav iz srca smejati. «Cucek, kam si se pa izgubil,* se hihita, ko vidi zdaj to ubogo prekljo tako prestrašeno in zgrešno sredi sobe. «Za pet ran božjih, ljudje, kaj me res vidite?* vzdihne skoro jokaje Cucek. «Povejte, ah me res vidite ali slišite samo moj glas?* Čevhelj, Čevhlja in Matilda ostrme, zunaj pa komaj zadržuje smeh Buček s svojimi tovariši, ki poslušajo komedijo pri oknih. «Joj, kako si tega navil. Buček!* «Pst!» položi Buček prst na usta. »Počakajmo, kaj bo!» V bajti pravi Čevhelj: «Cucek, kar lepo domov pojdi, pa se prespi! Pridi čez dan in pa trezen, potlej se bomo pa že kaj pametnega pomenili.* Cucek pa spet samo: «Tak povejte no, oče Čevhelj, za skčzbog vas prosim, ali me res vidite?* . «Zmešalo se mu je,» se oglasi mati Cev-hlja. «Da bi le ne pobesnel,* se zboji Matilda. «Spravite ga no vsaj iz hiše, oče!» Čevhelj zmiguje z glavo: «Oh, ti revež ti. Škoda človeka!* Potem se obleče in povabi Cucka: «Pa pojdiva malo na zrak. Tukaj je tako zatohlo, da človeka kar glava boli —» Cucku je zdaj vseeno. Najrajši bi se pogreznil v tla, tako mu je hudo, reči pa ne more nič več. Kakor jagnje gre s puškarjem in misli samo eno: «Zdaj je konec, zdaj je vse izgubljeno —» Ko prideta iz bajte, pravi puškar: «Ali boš našel domov?* «Bom!» Potem pa lahko noč!» «Na veke amen,* zastoka Cucek in motovili v temo. Oče Čevhelj se vrne v bajto, Cucek pa zasliši kraj sebe znan glas: «Ali ti nisem naročil, da nikomur ne pravi?! Sam si zdaj kriv svoje nesreče!* «joj, Buček,» zaiskri novo upanje v Cucku. «Ali že veš?» «Kaj ne bi vedel?! Zato pa pravitn, zakaj nisi znal molčati?!* . . , «Samo Pigapucu sem bil povedal tedaj,* se skesano obtožuje Cucek. «AIi zdaj ni več pomoči?* «Bomo videli. Upanja nimam prav za prav nobenega,* vzdihne Buček. Krojač se še vedno opoteka od žalosti. «Tako je šlo vse po sreči! — O ti nesrečni moj jezik, da ga nisem znal krotiti!* . Rad bi izvabil Bucka s seboj, da bi imel vsaj eno tolažbo v svoji nesreči, toda vsa njegova vabila in vse prošnje so zaman. «Te že obiščem, ko bo čas za to.» se iz-mnznp Riu-fik in krene proti svojemu stano- na cesto, ona država, ki je dolžna dati ljudem kruha in ki pomeni organizacijo ljudi v svrho, da jim zagotovi življenski obstoj. Država smatra čarno sebe nekaj izven naroda stoječega, organizem zase, ki naj gospodari tako, kakor zasebnik: ako človeka ne potrebuje, ga odpusti, ne da bi imel dolžnost, istočasno poskrbeti, kje bo po odpustu dobil kruh. Skrajno nesocijalno, naravnost brutalna je državna politika reduciranja in štedenja. Po zdravih pojmih je vsaka redukcija tako dolgo nedopustna — dokler reducirancu ni zajamčena drugačna eksistenca. Država je dolžna, da skrbi za obstoj svojih državljanov, ako jim ne more dati v svojih uradih in ustanovah zaposlenja, je njena dolžnost, da jim omogoči privatnoi zaposlenje, ako pa tudi to ni mogoče, jim mora pa ali v naravi ali v denarnih podporah zagotoviti obstoj golega življenja. Dokler ni vse to zajamčeno, je vsaka redukcija nedopustna. Toliko brezbrižnosti napram lastnim državljanom more pokazati res le samo država, ki misli, da mora biti s svojimi državljani v bojnem razpoloženju, ki misli, da je ona nekaj, državljani pa zopet nekaj, seveda zopet nekaj čisto drugega. Politika slepega reduciranja je brez-Primerna kulturna sramota in res dopustna in mogoča le v državi, kjer imajo odločilno1 moč v rokah največji reakcijonarci. Med osnovne člo<-veške pravice spada njegova pravica d'o dela. Delo je po ustavi zaščiteno po državi. Način redukcij na cesto je v izrazitem protislovju s tem ustavnim določilom. Na cesto mečejo privatna podjetja. Vemo, da je to dostikrat potrebno, ker nam je znano, da slaba podjetja ne morejo imeti delavcev. Zapreti morajo. To je naravno. Toda delavec, ki je vestno vršil svoje dolžnosti, dal vse svoje sile, krize ni povzročil, toda posledice mora nositi le on s /svojo brezposelnostjo. Dostikrat redukcije niso potrebne in se iz vrše le iz zasebno-kapitalističnih spekulacij. Ko je delavec ustvaril temelje, potem naj pa gre. Reducira se tjavendan, brez ozira na socijalne in družinske prilike, seveda vedno pa pod lepim, nedolžnim plaščem. Vlogo igrajo osebna nerazpoloženja, maščevalni instinkti, težnja, znebiti se neljubih oseb. Redukcije prihajajo preko noči, nepričakovano, dasi je dostikrat dana možnost, prizadeto delavstvo na to že ob sprejemu opozoriti ali pa vsaj dalje časa pred od- pustom. Vsak večji odpust bi moral biti javljen inšpekciji dela, da ta dobi možnost, prepričati sc, v koliko je odpust utemeljen. To se ne dela, odnosno inšpekcija dela ali rudarsko^ glavarstvo vzame odpust molče na znanje. Armade brezposelnih naraščajo, družine umirajo, ni pa nikogar, ki bi temu problemu posvetil resno pažnjo. V beograjskih bankah leže milijoni denarja brezposelnih. Banke z njimi trgujejo. To je tak v nebo vpijoč škandal, da bi ne smelo biti pri | nas politika, ki bi to še dalje časa gledal, zlasti, | ako ima moč. I Občine, oblasti, zavedajte se, da je brezposelnost najkrutejši udarec, ki more zadeti živega človeka. Vsaka občina mora imeti organizirano brezposelno pomoč. V ministrstvu za socijalno politiko sedi Slovenec, dr. Gosar. Ali se bo zavedal svojih dolžnosti napram brezposelnim? Delavske zbornice, ne pustite delavcev reducirati, dokler ni dokazana absolutna potreba! Medzavezniški dolgovi. pred premirjem njihovo vojaško izdatnost, po premirju pa njihovo gospodarsko stabilnost, da zamejimo propadanje, ki bi nas prišlo stati mnogo dražje kot pa novci, ki smo jih posodili. Vojna je pričela leta 1914. Mi smo vstopili vanjo 6. aprila 1917. Pri našem vstopu v vojnO je bila situacija v Evropi vojaško «remis», politično «neodločeno», v gospodarskem pogledu pa je vladala kriza, kot je še ni videl svet. Julija 1918., šestnajst mesecev po našem vstopu v vojno, se je pričela naša armada dejanstveno udeleževati bojev. Vso to dobo so Angleži, Francozi, Italijani in Belgijci, čeprav že izčrpani in decimirani, po bojih od leta 1914. stalno držali fronto, med tem ko smo se mi v zaledju vadili in pripravljali na boj. Velik del denarja, katerega smo posodili, je bil namenjen k temu, da se je to omogočilo. Denar je bil tu namesto naše armade, ki še ni bila pripravljena. V kolikor pa gre za dejanske izdatke naših dolžnikov, je pa vsak izmed njih žrtvoval in izdal za čisto vojaške operacije več, kot smo mi posodili in prav nobenega pomena nima, preiskavati, ali so bili ti izdatki plačani s prav tistimi dolarji, ki so jih prejeli od nas, ali pa s kakimi drugimi dolarji, ki so jih vzeli iz svojih blagajn in katere so potem nadomestili naši dolarji. Prav tako nima velikega pomena, raziskovati, ali je bilo 'v času, ko srno posojevali, kaj upanja, da bo posojeno kdaj vrnjeno ali ne. Vprašanje je, ka. je razmuno misliti sedaj, ne pa, kaj si je kdo mislil leta 1917. Eno najbolj žgočih vprašanj, od katerega po-voljne končne rešitve je v veliki meri odvisna ureditev gospodarskih odnošajev v Evropi in na vsem svetu, je vprašanje medzavezniških dolgov. Brez dvoma bo to vprašanje tudi ena glavnih točk bodoče Mednarodne gospodarske konference, ki se sestane v mesecu maju. O tem vprašanju je napisal sedaj študijo tudi N. D. Baker, vojni minister Zedinjenih držav za časa Wilsonove vlade, in mesta, ki jih povzemamo iz omenjene študije, bodo gotovo zanimala tudi naše čitatelje, posebno, ker Baker odločno zastopa stališče, da se imajo vsi medzavezniški dolgovi kratkomalo črtati. Pravi med drugim: Narava medzavezniških dolgov je preprosta. Zavrniti je treba vsak poizkus, razdeliti jih na posojila pred' premirjem in na posojila po- premirju, ali pa razločevati vsote, ki so bile porabljene v Zedinjenih državah od vsot, ki so bile porabljene drugod. Prav tako tudi ne gre, deliti posojila na posamezne skupine po tem, za kakšne predmete so bila porabljena, ali so se porabila na primer za oboroževanje armade, ali za prehrano prebivalstva ali pa za vzdrževanje kredita. Takšni poizkusi samo zatemnjujejo položaj, ki je sicer popolnoma jasen. Dejstvo je, da bi mi ne posodili niti vinarja od teli vsot kateremukoli narodu, ki nam kaj dolguje, v kak drug namen, kot za vojno. Potreba tega denarja je nastala radi deleža, ki so ga bili narodi deležni v vojni, in radi žrtev, ki so jih v njej doprinesli, in naša pripravljenost, posojati, je vzhajala iz prepričanja, da je v našem lastnem interesu, podpreti vanju, a Cu^ek odmotovili sam in zapuščen domov ... IV. 1 o je bilo smeha po Doleh. ko se je razvedelo, na kak način in s kakšno čarovnijo je hotel Brenkov Jože. krojač Cucek zasnubiti Cevheljnovo Matildo. Z bliskovito naglico sc je Širila novica od ust do ust in povsod vzbudila mnogo šal in dobre volje. Tako daleč se je bilo razpaslo, da so celo otroci kričali nad Cuckom, kjer so ga srečali: «Cucek, ali me vidiš?!» No, Cucek je z ovčjo potrpežljivostjo prenašal sramotenje. Ljudi se je ogibal. Upanja le še ni izgubil. Po dolgem času je spet omska! polsestro Liziko, ki si je bila medtem toliko prihranila in pridelala, da si je kupila eseno bajtico v Ločah. Vest o Cuckovi snubitvi Seve ni ostala vtesnjena v meje domače fare. ampak se je uspešno širila tudi po bliž-’!JI 111. ,!J'ni.okolici. Tako je prav kmalu izvedela tudi Lizika, ki je ob taki novici pozabila vso jezo zaradi Pigapuca ter sprejela Cucka <- V zadnjem času gre ta gospoda I Uani deputacija, obstoječa iz zastopnika Delavske se del j. V tem se odlikuje posebno obratovodja, zbornice g. Tokana, tajnika JSZ g. Gajška in taj- neki Brath, ki je naši članici prepovedal branje našega lista pod grožnjo odpusta. Tudi se je v 1 pisarni izrazil, da bo vse cNove Pravdo, ki jih j doseže, zažgal. Ta gospod ob vsaki priliki po-1 kazuje svoj 'nemški srd napram našemu delav-1 stvu in smo zato že podvzeli korake, da se izseli : IJa, kjer ni Slovencev, ki so mu tako neljubi. | Tudi našega narodnega društva «Kola jugo-slovenskih sester ti gospodje ne prenesejo in je bila odbornica tega društva citirana v pisarno, j kjer se ji je grozilo s posledicami, ako bo še nadalje agitirala za društvo. In vendar je to čisto nedolžno žensko društvo, pa ker je jugosloven-sko, ne diši tem nemškim gospodom. Mi smo v zadnjem času hoteli na vse to opozorili gospoda ravnatelja, a je odklonil pojasnila. Zato smo obljubili, da opozorimo na to gonjo Nemcev proti domačemu delavstvu pristojno in nika NSZ tov. Kravosa. Deputacijo je sprejel i generalni tajnik g. inž. Pavlin, ki je razjasnil, da j o kaki večji redukciji za sedaj še ni govora, pač 1 pa je možna redukcija delavstva pozneje, če se I gospodarske prilike ne zboljšajo. Največja ne-1 varnost za večjo redukcijo grozi s strani države i same, ki je sedaj največji odjemalec papirnice v Vevčah in bi prenehala biti, ako se uresniči na-1 črt, ki ga država goji, namreč nakup papirnice \ apa v Beogradu. Ako se ta nakup realizira, odpade ta največji odjemalec in ž njim pride v tovarno redukcija. Trenutni odpusti pa niso, po zatrdilu zastopnika družbe, v zvezi z redukcijo. Obe organizaciji sta podvzeli še nadaljnje korake, da se zagotovi delavstvu zaslužek v papirnici in odvrne nevarnost redukcije. ŠT. PAVEL. Podružnica NSZ v št. Pavlu je imela v nedeljo 6. t. m. svoje prvo predavanje v razmerah v «Jugočeški» opozorili tudi g. ministra za socijalno politiko in smo trdno uverjeni, da ne bo napredno kranjsko delavstvo v svoji metropoli trpelo več ponižanja. Velik protestni shod papirniškega delavstva v Vevčah. Z ozirom na vesti, da namerava izvesti papirnica v Vevčah večje redukcije, je nastalo prejšnji poleg se ; teden med delavstvom veliko razburjenje. Na- davatelj obilo priznanja. — Po predavanju se je vršil podružnični občni zbor, kateremu je predsedoval podružnični predsednik tov. Vinko DerČa. Po poročilih odbornikov, ki so bila vsa soglasno sprejeta, se je vršila volitev novega odbora. Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Vinko Derča, tajnik Jožko Vozelj, blagajnik Zdravko Trnovšek; odborniki Franc Hribar, Ma-i rija Šprogar, Marija Turk, Franca Zajc in Jože Turnšek; namestniki Franc Tevžič, Filip Bu- Občinsk<> volitve « r ■ . I ■"'“v*":o“un,uv““ ivcr/ltt’ 111 ,lllil v vt*vcau svojo po- kovc, Franc Božič in Ivan Zagoričnik; Drei?ledn I>0.,nJc,n. L°- j dmz,nco’ Je takoj stopila v stik z Jugoslovansko J vald rafunov Franc Bukovec, Franc Prišlan £ .. . -o- azglašen \ o jena »rez volitev. Na Rakeku je napredni blok uobll nad polovico vseh oddanih glasov in 10 odporniških mest. Radičevci in radikali so na skupni •isti dohli 2 mandata in V Dol .- I OljU. k Na shod so prišli skoro vsi delavci in delavke -1 iz papirnice in so napolnili dvorano do zadnjega i kotička. Shod je otvoril predsednik Zveze papir- vlerikalci pa 5 mandatov. j niškega delavstva g. listi SD\kaSdirala,Ua sv°ji ,,ail,en shoda. Za njim je obširno poročal o raz *a ‘)1*a u/ana s kandidatno listo NSS. govorih z ■ - SDS sama je dobila 98 in NSS 6 m .NSS pa 70 glasov, odbornikov. Klerikalci so od zadnjih volitev V Dolnjem Logatcu , . odstotkov volilcev; vsekakor velika udeležba. Složen nastop naprednih strank na deželi je pokazal zopet lep uspeh. )iia skupno 1C8 glasov in i majo 11 odbornikov m nazadovali za 2 odbornika, je volilo 88 ravnateljstvom tov. Jakob Zulover. Njegovo poročilo je pokazalo, da ima ravnateljstvo les namero, skrčiti število delavstva za polovico, kar je izzvalo pri delavstvu vihar ogorčenja. Glavni tajnik JSZ g. Gajšek je pozdravil skupen nastop delavstva in ga pozval, naj ob vsakem takem primeru nastopi disciplinirano in enotno. Tajnik NSZ tov. Kravos je izrazil zadovoljstvo nad enotnim nastopom vsega delavstva, ki bo le na tak način doseglo uspehe, ako bo povsod na- vi j c — —i , .i-- ~*nwjucu iov. Vinko Derča z zahvalo na vse bivše odbornike, posebno la tov. Franja Derča, ki je dolgo vrsto let oprav- papir- Karel Pintar, ki je pojasnil Deri na Ijal posle tajnika in je to mesto odložil vsled prezaposlenosti. Podružnični odbor je sklenil da |)0 odslej redno mesečno priredil po eno predavanje m danski sestanek, da tako poživi delo v podruziuri. .,, ^ JL(. Nasa podružnica priredi v soboto ' m- (l) H), uri (7. uri zvečer) v gostilni pri uincu predavanje o jetiki. Predavanje spremlja dejanski poučni film. Vabimo vse člane in ostalo občinstvo, da se udeleži tega važnega predavanja v kar največjem številu. Ustanovni občni zbor Narodno-strokovne zveze se vrši v nedeljo, dne 6. marca, ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljub- ljani. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva. 2.) Naše naloge in cilji. B.) Sklepanje o ustanovitvi NSZ. 4.) Volitev: a) izvrševalnega odbora, b) upravnega odbora in c) nadzorstva. Vabimo vse podružnice, da sigurno pošljejo na ta važen občni zbor svoje delegate. LITIJA. V četrtek 6. t. m. se je vršilo pri nas predavanje o jetiki, ki je dobro uspelo. Podrobneje poročilo prinesemo v prihodnji številki. SREDNJA VAS V BOHINJU. V nedeljo IB. t. in. se vrši pri nas članski sestanek, na katerem bo poročal strokvni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Vsi tovariši naj pridejo sigurno in točno. Več v vabilih. BLED. V nedeljo IB. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v hotelu Kaps občni zbor Narodno- * Ne potujte v Francijo! Izseljeniški komisar kraljevine SHS v Parizu nas obvešča, da se delavstvu odločno odsvetuje odpotovati v Francijo za zaslužkom. Vsled naglega narastka franka je ^ nastala v Franciji velika gospodarska stagnacija in bi dotok novih inozemskih delovnih moči povzročil le v Franciji brezposelnost. V Francijo naj ne odpotujejo tudi taki delavci, ki so v dogovoru s francoskim generalnim društvom za imigracijo, in ne oni, ki so se mogoče direktno dogovorili s francoskimi delodajalci. Nikomur se zaenkrat ne obetajo ugodni eksistenčni pogoji v Franciji. * Zanikarnust. Češki listi poročajo, da so naleteli v brzovlaku Berlin—Beograd na jugo-slovenski vagon, ki je bil popolnoma zasteničen. Vagon je češkoslovaška železniška uprava zaklenila ter nas tako obvarovala nadaljnje sramote. Toliko prizadevna bi pa že morala biti naša železniška uprava, da bi vsaj v inozemstvo ne spravljala takih zanemarjenih vagonov. * Španska bolezen sicer v Sloveniji ni posebno hudo razširjena, zato pa je tem bolj v drugih jugoslovenskih pokrajinah. V Beogradu razsaja zlasti med šolsko mladino. Zaradi tega je prosvetno ministrstvo odredilo, naj se zaprejo vse šole v Beogradu, da se prepreči nadaljnje širjenje te bolezni. Tudi v Sarajevu razsaja španska bolezen. V pravoslavnem internatu leži večje število učencev, obolelih na tej bolezni. * Ljultavna žaloigra na Selu pri Ljubljani, le dni je mlad bivši ruski kozak Jakov Kundrjakov ustrelil svojo ljubico 191etno služkinjo Tepinove rodbine na Selu pri Ljubljani Ivanko Babičevo iz Podgore pri Dobrepolju, nakar je izvršil samomor. Babičeva je bila takoj mrtva, dočim je Kun-drjakov umrl pri prevozu v bolnico. Do te strašne žaloigre je prišlo, ker je Babičeva postala Kundr-jakovu nezvesta. Kundrjakov je bil priljubljen in pošten mladenič ter ga je le ljubosumnost privedla do tako strašnega dejanja. * Oproščena krivde. Lani oktobra je odšla neka kmetica iz Ihana na njivo in pustila pred hišo svoje tri otročiče v družbi sosedovega Fran-celjčka, ki je šele šest let star. Za njo je nekaj časa taval poldrugo leto stari Jožek; ker je mati mislila, da se je blizu hiše kmalu vrnil, je šla dalje. Ko se je vrnila, je opazila, da Jožka ni doma. Preplašena je poklicala soseda in našla sta fantiča šele čez eno'uro mrtvega v potoku, kamor je otročiček zdrknil. Jožkova mati je znana kot skrbna gospodinja in dobra mati. Zato je sodišče smatralo dogodek za nepričakovano nezgodo in je ubogo mater oprostilo. * 251etnico umetniškoigralskega in glasbenega delovanja bo proslavil danes 10. t. m. v Narodnem gledališču v Mariboru g. Pavel Rasberger, gledališki igralec in režiser. Kot jubilejna predstava se bo uprizorila opereta «Cigan baron.*. * Naši poslanci gredo v Prago. V ponedeljek 14. t. m. bo prispelo v Prago 20 jugoslovenskih narodnih poslancev, ki bodo nadaljevali posve- strokovne zveze. Na občnem zboru poroča član oblastne skupščine tov. Ivan T a v č a r iz Ljubljane. — Vse tovariše prosimo za polnoštevilno udeležbo. MEŽICA. Podružnica Narodno-strokovne zveze ima svoj občni zbor v nedeljo IB. I. m. ob pol 11. uri dopoldne v gostilni Stopar. Poroča okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Z ozirom na važnost, udeležba za vse obvezna! SENOVO. Naša podružnica ima v nedeljo 20. februarja ob 3. uri popoldne v rudniški restavraciji svoj občni zbor. Poroča delegat centrale iz Ljubljane. Občni zbor je z ozirom na naš pokret zelo važen in se nadejamo, da bo udeležba polnoštevilna. ★ ie vesti. tuvanja začeta ob priliki lanskega poseta češkoslovaških poslancev v Jugoslaviji. Takrat sta bili ustanovljeni dve komisiji, gospodarska in kul-urna. V teh dveh komisijah je deset članov naše mrodne skupščine ter deset članov češkoslovaške narodne skupščine in senata. Naši poslanci bodo odpotovali iz Beograda 13. t. m. Do Komarna jim pride naproti jugoslovenski poslanik Lazarevič s češkoslovaškimi zastopniki. Med našimi poslanci bosta dva samostojna demokrata, in sicer di\ Vilder in Slovenec dr. Pivko. * Grozen umor slovenskega vojaka v Skoplju. V Skoplju je umoril rojak Prekmurec narednik Dragotin Horvat z nasajenim bajonetom svojega rojaka Ljubljančana redova Ivana Peternela, ki je malo zagodrnjal zaradi trpinčenja vojakov po Horvatu. Peternel je bil takoj mrtev, morilca Horvata so orožniki aretirali. * Kar s sekiro jo je hotel. Pišejo nam: V Predaliči blizu Šmarja pri Jelšah se je sprl z ženo Rok Čuješ. Zena, za katero je tekel s sekiro, mu je komaj ušla. Sedaj bo imel opravka s sodiščem, kjer je že znan, kajti pred nekaj tedni se je stepel z nekim posestniškim sinom in je prejel za to pet dni zapora. * Za združitev obeh dalmatinskih oblasti. Med voditelji hrvatskih strank v Splitu in Dubrovniku se je pokreniio vprašanje združitve splitske in dubrovniške oblasti. O tem vprašanju se bo razpravljalo 13. t. m. v Splitu, kamor prispe tudi Stepan Radič. * (»odstotno obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanskih hiš, ki je bilo nedavno razpisano, je podpisala že cela vrsta za-nimancev, med njimi Mestna hranilnica ljubljanska z dvema milijonoma dinarjev. * V Splitu se kopljejo. Pri Splitu v Dalmaciji so se pojavili te dni prvi Kopalci tega leta. Dočim se na bližnjem Mosoru beh še sneg, se prijatelji morja solnčijo na obrežju in kopljejo. Prav hudo toplo seveda še ni. * Koliko vode porabi Zagreb. Lansko leto je porabil Zagreb 117 milijard litrov vode. To je približno toliko, kolikor znaša naš proračun dinarjev. * Smrtna nesreča v državnem premogokopu v Velenju V velenjskem rudniku se je te dni zgodila težka nesreča. Pri inšpekcijskem obhodu je zasula plast premoga jamskega upravnika gosp. Jaroslava Špička. Še preden so ga mogli odkopati, je izdihnil. Pokojnik je bil 34 let v službi premogovnika ter pri svojih tovariših spoštovan in priljubljen. Bil je vedno odločen narodnjak in zvest Sokol. Zadnja leta je bil podstarosta velenjskega Sokola. Bodi ohranjen vrlemu možu trajen spomin! i j [ jJ * Snežni meteži in volkovi v Hercegovini. V Heicegovini so imeli te dni močne snežne me-teže. Visok sneg je prignal v dolino cela krdela volkov, ki napadajo hleve sredi vasi. Kmetje so se obrnili na vojaško oblastvo za pomoč, da preženejo in pokončajo nevarno zverjad. * Konec davka na obisk gostiln in kavarn v Mariboru. Dinarski davek, ki je bil uveden pred petimi leti na ponočni obisk kavarn in gostiln v Mariboru, bo s 1. aprilom 1.1. popolnoma odpravljen. * Neusmiljena mati. Iz Artič nam pišejo: Meseca januarja t. 1. je rodila Apolonija Škofova dete zunaj na hlevskem gnoju, ga takoj umorila in v gnoj zakopala. Bližnji sosedi so kmalu opazili, da n: nekaj v redu. Govorica je bila vedno glasnejša in je prišla na ušesa tudi orožnikom. Kmalu so prišli štirje orožniki na preiskavo. Morilka se je storila čisto nevedno, češ, da jo ljudje j)o krivem obsojajo Na strog nastop orožnikov se je morilka prestrašila in izjavila, da je rodila mrtvo dete in ga zakopala v gnoj. Na ukaz je tudi pokazala mesto, kjer je bil otrok zakopan. Orožnik je dete izkopal, da ga bodo preiskali. Ženo so aretirali ter jo odvedli v Celje. Aretiranka je vdova z osmimi otroki. * Poneverbe pri železnici v Mariboru. Te dni so odkrili pri delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru v Mariboru poneverbe. V’ ponedeljek je nenadoma izginil iz urada blagaj- ^ nik Rojko, ki bi moral naslednjega dne ;zplačati**-delavcem mezde. Kakor se je pozneje ugotovilo, se je odpeljal na svoje posestvo pri Vurbergu, odkoder je poslal načelniku pismo, v katerem mu sporoča, da ima v blagajni primanjkljaj 200.000 Din, ki si ga ne more pojasniti. Uvedena preiskava je ugotovila, da manjka v blagajni 280.000 Din. V zvezi s tem je bil aretiran tudi blagajniški uradnik Vokač. Ugotovilo se je, da sta oba skupno poneverila denar. * Papeški nuncij Pelegrinetti bo prestavljen iz Beograda v Varšavo. Kakor poročajo iz Beograda, bo papeški nuncij na našem dvoru Pelegrinetti v kratkem imenovan za nuncija v Varšavi. Baje se bo to zgodilo na izrecno željo poljske vlade. * Dvajsetodstotni odtegljaji. Finančni minister je naročil vsem davčnim uradom, da sprejemajo dvajsetodstotne kronske priznanice, ki so bile svojčas odtegnjene zasebnikom pri žigosanju kron kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke. Dopisi. JESENICE. V peti številki «Pravice> v rubriki Zveze tovarniškega delavstva je izšel dopis z Jesenic, preko katerega, vkljub temu, da načelno odklanjamo vsako brezplodno časopisno prerekanje, ne moremo iti. Predvsem je laž, da smo narodni socijalisti nazadovali v tovarni na Savi pri volitvah obratnih zaupnikov za enega zaupnika, ker je res, da smo lansko leto imeli samo enega zaunpika. To bi moral vedeti tudi resnicoljubni dopisnik. Nazadovali smo na Savi za pet glasov, a na Javorniku smo napredovali za 11 glasov. Toliko za ugotovitev. Glede nasveta, da smo nepotrebni za strokovni pokret in da naj likvidiramo, pa vzemite na znanje, da tega pač ne boste doživeli. Lahko se tolažite z vašimi internacijo-nalami, ker je pač res, da sta druga druge-vredni. Krščanski socijalisti so potem takem obupali, da bi sami lahko rešili delavstvo v naši državi, ker se zatekajo na mednarodni forum. Vedno slišimo, koliko so že za domačega delavca naredili in koliko še pride dobrot. In sedaj Pa naenkrat tak obup pri klerikalcih. DOVJE. V nedeljo se je vršil v tukajšnjem prosvetnem domu koncert, kateiega so priredili tamburaši zbora «Belca» ter kvintet cBratstva; z Jesenic. Obisk ni bil baš najboljši, vendar je bil zadovoljiv. Ves program, ki je bil zelo obširen, se je izvajal nad vse dobro. Nastopili so tamburaši! ki so pokazali izredno disciplino. Zeli so veliko odobravanja s strani občinstva. Jeseniški kvintet je pokazal mnogo dobre volje ter je istotako žel priznanje za trud. Koncert je vodil g. Stane Bokal z Jesenic. Želimo, da skoro zopet kaj slišimo. Vsem tamburašem pa naša iskrena zahvala za ta večer. Pogovor o tem in onem. Marjan Jamšek: Ižanske prioovedke. Boj v vodi I.šei ali krimski mož. Bila je viharna noč, ko je nekdo trikrat močno potrkal na okence lesene koče Vrbasovega Martina. Martin je bil siv čolnar, ki je prevozil v svojem življenju s \ojim čolnom po Išči tja do Ljubljano že mnogo drv in šote. A šota in drva niso bila njegova last, ker Martin je bil že od rojstva velik siromak, vozil je le za plačilo drugim. Hitro se je tedaj Martin tudi nocoj odzval klicanju. čokat mož z gosto brado ga je prijazno pozdravil in nagovoril ter mu ukazal peljati ga urno z manjšim čolnom proti mestu. Martin je hitro pripravil čoln in veslo ter odrinil od brega. Burja je bučala preko Ljubljanskega barja. Ker tujec ni nifi govoril, je molčal tudi stari čolnar. Tako sta se vozila že dolgo časa, ko nenadoma izpregovori skrivnostni mož: «Ko pripelješ do prvega tolmuna, ustavi čoln in vrni se domov! r*o plačilo pridi jutri zjutraj zgodaj na breg v ta čoln, a ne pripoveduj nikomur o meni, niti svoji ženi neb Martinu je bilo to po volji. Ko priveslata do globokega tolmuna, tedaj tujec skoči na noge, hipoma postane grozen velikan ter zavpije z gromovitim glasom trikrat: «Povodnji mož, kje si, da se skusim s teboj? Jaz sem krimski mož!» To rekši plane s kviška v vodo ter porine obenem s silo čoln po Išči nazaj, da zdrči po vodni gladini naravnost v Iško vas. Iz razburkanega tolmuna pa so se slišali še dolgo besni kriki in težki udarci, da so Martinu kar lasje vstajali po koncu. Takoj, ko se je Martin povrnil domov, ga je vprašala radovedna žena, koliko je zaslužil. Martin ji je v svojem strahu vse povedal. Zena se niu je navidezno rogala in trdila, da je osleparjen, ali komaj je zatisnil Martin oči, je šla skrivaj gledat \ čoln, koliko plačila je prinesel krimski mož. In kaj je našla v čolnu? Lonec, poln črnega oglja! Nevoljna je vrgla oglje v vodo, a lonec razbila na drobne kosce. Ko pa je šel Martin drugo jutro v čoln po plačilo, je našel v čolnu razbit lonec in poleg njega nekoliko koscev suhega zlata. Slučajno je padlo namreč nekaj koscev oglja na suho in to se je izpremenilo v zlato. Kar pa ga je radovedna žena vrgla v vodo, to se je izgubilo. Zaman sta Martin in njegova žena mnogo let pozneje iskala med kalužnicami in bičevjem zlato, ki je bilo zavrženo oglje. Radovednost in klepetavost sta bili dovolj kaznovani. Svoti Jurij. Prav blizu Iga stoji na prijaznem prostoru hriba Pungerta gradič Sonneck. Ako sediš za gradom in obrneš proti severu svoje oči, se ti od-. p.rekrasen razgled. Od daleč te ponosno po-zcliavljajo ljubljanski grad in stolpi belih cerkva, na levi zre sem dol ljubka cerkvica na Rožniku, bolj zadaj so zeiena šmarna gora, Julijske Alpe, krasne Kamniške planine in belopečni Grintovec. Pod teboj se razgrinjajo z vasicami posuta polja, lavnui in pašniki, ki se bolj in bolj izpreminjajo v pusto barje. Malo gradov ima Kranjska s tako lepim razgledom. V tem gradu je živel nekdaj baron Volk s svojo ženo Evo. Bila sta ohola nejevgrca, ki sta sovražila cerkev in Boga. Nekega dne sta ukazala celo cerkvico sv. Jurija, ki stoji le nekoliko Btreljajev proč 0d gradu sredi gozda, opleniti, »nove in uro pa prenesti na grajski stolp. Baronov konjar je prj tem plenu zgrabil za ip svetega Jurija na oltarju in ga odnesel v fra ' Ondi ga je postavil na mizo, vtaknil mu med Jesene prsle gorečo svečo ter vpil: - 1 ' & - opleniti skrito cerkvico sv. Lenarta, kamor so znosili okoličani vse svoje dragocenosti. S strašnim vikom in krikom so pridrveli turški pešci in konjeniki po strmem hribu navzgor, a nenadoma zopet hiteli vsi prestrašeni navzdol. Kaj neki jih je tako oplašilo? Sveti Lenart, pred čigar podobo so klečali tedaj trepetajoči starčki, bolniki in otroci, proseč ga pomoči in obrambe, je storil čudež. Ko so pridrveli Turki nekako do sredi hriba, so popadale hkrati podkve z vseh konjskih kopit in skalnata tla so se jela vdirati kakor mehko močvirje, da so se še dolgo časa potem poznali v skalah razločni sledovi konjskih kopit. Preplašene Turke pa so zgrabili na begu opogumljen, Ižanci s kosami, cepci in sekirami ter jih pred Stajami dobro naklestili in jim ubili divjega pašo. Zaradi tega dogodka se imenuje tista pot še danes «paška ulica». Ob zidu cerkve sv Lenarta visi sedaj konjska podkva. Kadar praznujejo tamošnji prebivalci god svojega patrona, obesijo okrog cerkvenega zidu velikansko verigo v znamenje močne obrambe sv. Lenarta. Orjak krvoses. Čudovito zgodbo je doživel pred leti kapitan Munn, ki je po naročilu neke londonske tvrdke organiziral potovanje v polarne kraje, da ugotovi, koliko je resnice na vesteh, da se nahajata tam zlato in cin. Družba je čakala na ladjo in tačas si je ogledal Munn obalo zemlje princa Wale-škega med otokom Viktorijo in Baffinovo zemljo. Odtod je morala prehoditi Munnova družba do zemlje princa Waleškega 600 milj. Cim bolj se je bližala cilju, tem bolj so postajali domačini Eskimi, ki so spremljali ekspedicijo, nemirni in razburjeni. Kapitan Munn se je informiral o vzroku njihovega razburjenja in izvedel, da leži severno od zemlje princa VValeškega tako zvani I ustreliti, toda puška je odpovedala in preden je zamenjal naboj, je bil divjak že pri njem. Udaril ga je s svojo orjaško pestjo tako, da je omahnil na kolena. Nato ga je prijel za levo zapestje in mu hotel pregrizniti žilo. Munn je napel vse sile, da se reši. Nekaj časa sta se valjala po snegu in Munn bi bil podlegel, da se mu posrečilo, potegniti iz žepa kratkega bodala, s katerim je divjaka zabodel. Sele ko je bila borba končana, si je kapitan ogledal čudno človeško zverino, ki je bila visoka skoro dva metra in vsa kosmata. Podivjanec je imel velike oči brez trepalnic in nenavadno dolge noge. Njegovi zobje so bili podobni silnemu pasjemu zobovju. X Najvišje prebivališče ljudi se nahaja v gorovju Himalaje v Indiji v višni 5486 metrov. Tam se nahaja preprosta kamenita koča, v kateri stal-I no prebiva pet mož kot p red straža na prelazu | Oonki. V tej višini vsebuje zrak le polovico to-I bko kisika kakor zrak neposredno nad morsko gladino. Opazovanja so doznala, da ti ljudje kljub temu zraku postanejo zelo stari ter da skoro vsi umrejo v visoki starosti. X Ponesrečen rop dekleta. V Benetkah so te dni poskušali trije maskirani potepini ukrasti neko 231etno dekle. Mladenka se je baš vrnila od studenca z vodo, ko, so jo moški napadli, ji porinili \ usta svileno ruto, da ne bi mogla kričati, ter jo trdno zvezali. Nato so jo hoteli odvesti dalje. Nenadoma pa sta prišla po cesti dva mladeniča, in teh so se potepini tako ustrašili, da so svojo žrtev pustili. Zanimivo je, da so isto dekle hoteli ukrasti neznani zlikovci že pred tremi leti. .tv. rnmrmmmmmnrrrmmmfmrmmrmrmmmm Priporočajte in šix>ite »NOVO PRAVDO41! ......... LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.000 — Rezervni zaklad ca. Din 10,000.000 — Centrala: LllIBLm, Dunajsha c. PODRUŽNICE: Brežice Kranj Ptuj Celje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Sorica Metkovič Trst Novi Sad Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon številka: 26, 413, 502, 503, 504 11 Im (! II II II I Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle {■ Talinstveni morilec deklet. (Na 'aljevanjc.) Oba pustolovca. Pustolovec gleda za odhajajočo Emo, dokler mu ne zgine izpred oči, ter komaj zadržuje smeh. Zagonetni delavec mu ni nič več mar. Zadovoljen z uspehom se napoti pustolovec skozi park proti mestu ter prav nič ne opazi, da mu je neznanec znova za petami. Prišedši iz parka pokliče mimo vrvečega ko-čijaža, da ga pelje do stanovanja prijatelja Alfreda, kamor kaj kmalu dospe. Alfredov služabnik 11111 pove, da je gospod doma. Brez odloga stopi Herbert v sobo. «Glej ga no, trdno sem mislil, da si odšel z Lizo,« pozdravi Herbert začudeno prijatelja, ki je videti dokaj slabe volje ter čmerno sedi v naslonjaču. «Kar zbesnel bi, toliko denarja sem potrošil za deklico, in kaj sem prav za prav imel od tega?« odvrne Alfred nejevoljno ter vrže cigareto v peč. Herbert se usede na stol. «No, ne drži se vendar tako kislo, saj je še dovolj deklic v Londonu!« pogovarja prijatelja. «To je pač tvoje naziranje; tako sem se že veselil, da bom imel ljubko Lizo za svojo ljubico, pa ti menda sam vrag vtakne svoje prste vmes.» »Kaj pa se je prav za prav pripetilo?« «No, naravnost v srečo si moram šteti, da se mi ni še kaj hujšega pripetilo. Le pomisli, ko sem včeraj prišel na Lizin dom ter po njej povpraševal, sem v svoje veliko začudenje opazil, da preže name prebivalci hiše z debelimi gorjačami v rokah. Cim so me zagledali, so že tudi planili proti ineni. In če jo ne bi bil takoj pobrisal ter skočil v ravno mimo vozečo kočijo, s katero sem se hitro odpeljal domov, bi me bila naščuvana druhal pretepla, da se najbrže ne bi več dvignil z mesta.« Herbert se nasmehne. «Po vsem, kar si ini povedal, sc mi zdi, da tvojo malo ljubico nekoliko vest peče.« «Kakopak, že ko sem zadnjič povpraševal po njej, mi je ena njenih prijateljic povedala, da je Liza že naslednji dan vse priznala svoji materi. Stara je menda divjala kot bi bila obsedena; sedaj da moram Lizo poročiti!« Herbert se znova zasmeji. «Da, ti se že lahko smejiš, toda meni ne gre prav nič na smeh.« »Ampak, dragi prijatelj, tvoja Liza vendar niti ne ve za tvoje pravo ime. Ti stanuješ v starem mestu, — ona v predmestju. Pusti jo vendar, pa boš imel zopet mir!« «Ne beseduj vendar tako, za deklico sem izdal ogromne vsote, svojega denarja vendar ne morem tako skozi okno vreči!« »Torej, ti je ljubše, da ti pošteno premikastijo kosti, no, zastran tnene!« odvrne Herbert mirno. «Ne govori vendar takih neumnosti, Herbert! Moj namen je, da pomirim deklico ter jo skušam pregovoriti, da se sestane z menoj. Z njeno prijateljico si menda že tako daleč, da si si pridobil njeno srce. In deklico sem ti dovedel jaz, zato usluga za uslugo.« «Prav rad, dragi prijatelj!« »No, vendar enkrat pametna beseda. Kako daleč pa si že z ljubko deklico?« «Ljubi me, tega sem si svest, jutri .zvečer gre z menoj v gledališče!« «No, to je šlo pa res hitro, gotovo to je stalo lepe denarce?« «Niti beliča do sedaj, dragi prijatelj.« «Oh, ti se gotovo šališ?« «Ne, ne,» odvrne Herbert ter prične pripovedovati prijatelju o svojem današnjem sestanku z lepo Emo. »No, pa si imel res srečo, sedaj pa moreš tudi meni storiti majhno uslugo!« «Se samoposebi razume, Alfred, kaj naj storim?« «Tvoja Ema naj pripravi Lizo do drugih misli, to je vse!« Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. «No, to uslugo ti pa že hočem brez nadaljnjega storiti. Ravno prav, da si to že sedaj povedal, kajti nekaj dni kasneje bi bilo najbrž že prepozno.« «Kaj, ti ne nameravaš imeti lepe deklice za ljubico?« «Nc, kajti prvič se preseli v majhno mestece na deželi in drugič pa vse preveč ljubim, izpremembo. Dragi Alfred, ti se le zadovoljuj s svojo Lizo, ki se — kot upam — kaj kmalu zopet vrne k tebi. Jaz pa si poiščem za izpremembo zopet drugo nedolžno, srčkano deklico.« Alfred si prižge novo cigareto. «Tudi jaz sem docela tvojega mišljenja, toda jaz sem moral za Lizo potrošiti toliko denarja, da' se ji ne morem odreči brez nadaljnjega.« Herbert svareče dvigne kazalec. «Bodi oprezen in pazi, da ne nasedeš. Ce zve Lizina mati za tvoje pravo ime, smeš pričakovati še prav zanimivo pravdo. Pred pričami si deklici obljubil, da jo poročiš. In tudi odvetnikov bo več kot preveč, ki bodo z veseljem prevzeli pravdo, da te olajšajo za nekaj tisoč funtov.« Alfred skoči razburjeno pokonci. «Za vraga, prav neprijetna zadeva bi mogla nastati iz tega za mene. Prav res, Herbert, pritrditi ti moram, najbolje, kar storim, je, da se več ne brigam za njo!« «Najbolj pametno bi bilo pač, da tako storiš; saj nimaš druzega pričakovati kot le neprijetnosti, le mene posnemaj! Jutri popeljem lepo Emo v gledališče, odtod pa v posebno sobo znanega ti hotela. Potem naj radi mene odide v mesto na deželi ter tamkaj osreči s svojo ljubeznijo ne preveč izbirčnega meščana. To mi je prav vseeno!« Alfred se zlekne na stolu. »Lepa je pa vsekakor najina morala, kajne, Herbert?« «Ino, kaj hočeš, — bogata sva, mlada tudi in od življenja hočeva tudi kaj imeti. Ali se je potem čuditi, da se ugodnih prilik, ki se nama nudijo, tudi v obilni meri poslužujeva? Za stanu primerno poroko ie Se vedno dovolj časa še potem, ko sva se že pošteno razživela. Kajne, Alfred, še prav dobra zakonska moža bova postala, čim se dodobra navžijeva zemeljskih sladkosti v objemu mladih deklic!« Alfred sc nasmehne. «Kot vedno, ti moram tudi topot pritrditi, ravnal se bom po tvojem nasvetu. Sedaj pa mi svetuj, kaj naj počnem, ravno sedaj nimam prav nobenega poznanstva. Dolgotrajno ljubimkanje z Lizo me je docela odtujilo moderni družbi!« »Ubogi Alfred, no, že marsikako uslugo si mi storil, čas je že, da ti to tudi enkrat dejansko povrnem,« pristavi Herbert smehljaje. «Hvala lepa, Herbert, ti si vrl dečko in si mi že marsikako uslugo storil. Da, prav imaš, nič več ne bom mislil na Lizo, odslej bom živel le sedanjosti.« «Sedaj pa se moram posloviti, dragi prijatelj, čas je že, da odidem domov. Lahko noč, Alfred!« Pustolovca si v slovo krepko stisneta roki. Ko stopi Herbert iz hiše, se usede v kočijo, katero je medtem že preskrbel Alfredov sluga. Herbert seveda ni zapazil delavca, ki je stal v senci pri vratih na nasprotni strani ceste ter neprestano opazoval hišo, v kateri je stanoval Alfred. — Sele, ko je oddrdrala kočija s Herbertom, je stopil Jim iz svojega skrivališča. Zdi se, da se očividno dobro spozna v tem delu mesta, kajti po najbližjih ulicah jo mahne do prve postaje cestne železnice, s katero se odpelje v Chel-zejo. Ali namerava strašni maščevalec sedaj poseči v usodo mlade Eme? Nesrečnica, ali naj te zadene usoda prijateljice? Zopet je potekel en dan. Po londonskih cestah brzi v naglem diru kočija. Ura je ravnokar odbila deset. Predstava v gledališču je končala. V kočiji sedita Herbert Jackson in Ema Wilms. Mlada deklica je od vtisov predstave docela razvneta. Njene oči so zrle nov, čudežen svet, ki ga do- Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tis slej še ni videla. Zdelo se ji je, da se nahaja v pravljični deželi. Kajti Herbert je svojo žrtev povedel v gledališče, kjer se je predvajal komad, ki je tako zbog svoje očarljive opreme ter brezhibnega predvajanja kot svoje snovi vzbujal splošno pozornost in že neštetokrat napolnil hišo. Pustolovec sedi sedaj molče polej* ljubke Eme, ki je v duhu še vedno pri ravnokar predvajanih krasnih prizorih. Poskusil jo je objeti okrog vitkega pasu, toda deklica se mu je preplašeno izmaknila. Pretkani zapeljivec je dovolj previden, da se s svojim približevanjem zaenkrat ne usiljuje. (Dalje prihodnjič.) Zabavni kotiček. Ločitev se izplača. Alojzij Mevža pride k odvetniku ter mu razloži, da se hoče ločiti od svoje boljše polovice. «Toda opozarjam vas,* mu pravi odvetnik, dočitev stane danes mnogo denarja.« «Nič ne de,» se odreže Alojzij, «saj se izplača!« Odkritosrčen nasvet. Gost: «Gospod natakar, jaz imam pri sebi samo 10 dinarjev. Kaj mi priporočate?« Natakar: