List 39. ŠT. Tečaj XLIL i ízhajajo vsako sredo po eeli pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold , pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za poi leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. ¥ Ljubljani 24. septembra 1884. Obseg: Triér ali stroj za žito čistiti. plemenskih goved v Kranji. Kedaj je cas za jesensko aetev? Kmetijske novice in izkušnje. Bazglas kranjskim živinorejcem o prodaji Kmetijska razstava v Krškem. zbora. (Konec.) Deželni zbor kranjski. Nos (povest;. Naši dopisi. Novičar. Dva občna Gospodarske stvari. Triér nima naloge, zrnja žita ločiti od plev ne Triér ali stroj za žito čistiti. kmetijskih deželah, v katerih kmetovalci uže seme, kojega zrna so okrogla). to se stori z veternim mlinom, z vejenjem ali na kateri drugi način, ampak triér odloči iz žita zrna plevela, posebno ona, katera so okrogla (najhujši naši pleveli Nadalje zamore biti triér tako napravljen, da loči delj časa dejansko pripoznavajo veliko korist delà s stroji, se pač ni kmalu kateri koli stroj med kmetovalci žitna zrna po kakovosti, da odloči zdrobljena zrna itd. tako hitro razširil in ob enem priljubil, kakor trier, Kako triér izgleda, zamorejo posneti častiti bralci iz -------*---; " ^"J11^") ""«v ^«ViUJ. to je, stroj za žito čistiti. Zaradi velike koristi tega pridjanih dveh podob ; podoba 1. predstavlja navaden Pod. i. stroja upam, da si bode ta obče priznan stroj tudi med triér podoba O f X V/J Ci/ tlJ^CAJJULj vi Cv Ol \}\J\X\j ta V/Juřl^Vj jJA JL^illCtll OL JI VJ tUUl lll^U. VL 1\jL . ^UUUUa A • yJCKi slovenskimi kmeti kmalu opravičeno pripoznanje pri- kakovosti v 2 vrsti pa triér, kateri ob enem žito loči po dobil, povsod Iz poročil in iz lastnega prepričanja vem, da kodar so si omislili triér pri nas na Kranj- od Velikost trierjev je različna zamorejo v eni uri do 30 hektolitrov in še več žita očistiti Cena skem, bili so povsod zadovoljni z njegovim delom. Primerno k veliki koristi tega stroja je vendar triérjev je od 48 gold, naprej j za- tla > Triér mora biti pri delu postavljen na vodoravna da zadobi cilinder pravo lego. Y eni minuti se trier pri nas precej nepoznáno kmetijsko orodje radi česar sem se namenil, čast. bralcem s tem član- smé zasukati kolo k večem štiridesetkrat, vsled česár kom podati popis, način porabe in podobo triérja. se cilinder kakih osem do desetkrát zasuče. Kolo je * - ' 308 treba vedno enakomerno goniti in žito ravno tako ena- malokateri gospodar ima pri nas toliko žita, da bi se komerno pustiti vsipati. mu izplačalo uže samemu tak stroj kupiti, a združeno Vsak gospodar je gotovo prepričan o veliki ko- triér kupiti bi prav toplo položili na srce našim slo risti, ki jo zamore dati tak stroj svojemu posestniku, venskim kmetom. Združite se gospodarji ene vasi ali kajti dobro očišćeno žito ima na trgu veliko večo ceno, pa ene občine, potem odpade le malo goldinarjev na Pod. 2. vsaj imate stroške uže v prvem letu stotero je za domačo rabo bolj izvrstno ter je neobliodno po- enega trebno za seme. Ugovarjala proti napravi tega stroja povrn bi le velika cena in primerno kratek čas, v katerem se „ triér zamore v hiši rabiti. Res je to! Malokateri go- cenik pri izdelovatelju triérjev: N. Heid in Stockerau spodar zamore na enkrat toliko za en stroj izdati, Ce si kdo misli tak stroj kupiti, naroči naj si in bei Wien Med glavne napake jesenskega obdelovanja njiv se sme pri nas šteti prepozna setev. Vzroki temu so različni: zastareli nazori, navada, neprilično kolobar-jenje in pomanjkanje gnoja in delavnih moči, bodi-si ročnih ali uprežnih ob času setve. 0 obdelovanji njive, gnojenji itd. nočem tu govoriti, hočem pa razjasniti korist, katero prinese seboj v pravém času obdelana njiva ter mislim, da bodem s tem vendar katerega spreobrnil. Vsaj ni še sile, pravi marsikateri gospodar, da le še seme ozeleni, pa je dobro. Tako se zamudi teden za tednom ter zgubi čas, v katerem bi se zimsko žito zamoglo Jepo ukrepiti ter postati sigurna podloga dobri žetvi. Cas zamujen; denar zgubljeu! Ker se navadno rž pred pšenico seje, hočem tudi pisati najprvo o rži. Znano je, da zimsko žito bolje vspeva, ako je bilo v jeseni v suhem času sejano. Pri nas se sme računiti z gotovostjo na suho vreme le v mesecu septembru in največ v začetku septembra. Pa ne samo zato se mora rž poprej sejati, ker ljubi ob času setve suho vreme, ne, tudi zato, ker jesenska rašča odločuje obilost žetve, bodi-si z ozirom na zrna, kakor na slamo. Rž požene stebla največ v jeseni, še celó po gorkih zimah v lepili in zgodnih spomladih naredi rž le malo novih stranskih pogankov ali ste-blov. — Spomladi gre to v kviško, kar je v jeseni pognalo: Toraj, kedorje prepozno sejal, naj se nikar ne čudi, ako ima manj žita kot pridni sosed, koji je v pravem času njivo obdělal. Pri rži tudi gnoj le malo ali pa skoraj nič ne more nadomestiti, kar se ie na času zgubilo. Následek pravočasne, zgodnje setve je tudi glo-boko in krepko zakoreničenje, vsled tega bolj živahna rašča; dobro ukoreničene rastline premagajo lože mraz, vsaj je znano, da pozno sejana žita najlože poginejo vsled mraza. Korenine z večimi poganjki in veliko množino li-stovja branijo se tudi lože zimskega mraza. Kolikor močneja je korenina pred zimo, toliko bolj je rastlina osigurjena in prvi pogoj temu je pravočasna, to je, zgodnja setev. Zgodnja setev je najbolj priporocila vredna v krajih z nemilim, mrzlim in vlažnim podnebjem; tukaj je najboljši svet, kako se pridelek na rži povećati dá, da se zgodna setev priporoča. Se vé da ima zgodnja setev tudi svoje meje ter ne sme biti prezgodnja. V zadnjem slučaju se rastline premočno razvijejo, ter vsled tega čez zimo rade zgnjijejo. Toraj ima vsaka reč svoj čas! Na slabi, revni zemlji, kakor tudi v mrzlih legah naj se vedno najprvo seje, ker tukaj rastline za svoj razvitek več časa potrebujejo kot v dobri zemlji in v dobrih legah. Pri nas bode za prvo imenovane zemlje sredi meseca septembra skoraj gotovo najbolj priležen čas. Pri vseh poznih setvah je odvisen pridelek od slučajnega jesenskega vremena, dober kmetovalec pa od slučajev ne sme nikdar odvisen biti. Toraj k pšenici! — Pšenica zamore se nekoliko pozneje kot rž sejati. Pšenica potřebuje le toliko časa pred zimo, da se dobro zakoreniči, to je, 3 do 4 tedne 309 najmanj pred zimo. Pšenica se spomladi še precej razraste, predno prične v stible iti, to pa kmeta ne sme zapeljati, da bi pšenico prepozno sejal. Skušnje so pokazale, da pšenica v eni in tišti zemlji toliko slabše obrodí, kolikor bolj pozno je sejana. Opazilo se je tudi, da zgodaj sejana pšenica ne postane tako zeló snetljava kot pozno sejana. Kar sem v tem članku povedal, veljá posebno za kmete, koji žito na krompir sejejo, ti naj se s set-vijo posebno pođvizajo, celó pa? če je bil prej na njivi pozni krompir. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Kranji. C. k. družba kmetijska kranjska bode v Kranji 27. septembra 1.1. dopoluđne ob 9. uri na dvorišči g os til nice pri Žumri po očitni dražbi iz državne subvencije nakupljeneh 6 plemenskih juncev (bikov) in 2 telici rudečega belanskega rodu prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tište cene za katero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor največ za-njo đa proti temu, da jo 1) koj plača in 2) se s pismom zaveže jo najmanj dve leti za pleme obđržati. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 15. septembra 1884. Kmetijska razstava v Krškem. Od 28. septembra do 3. oktobra t. 1. v šoli od-prta je vsak dan ođ 9. do 12. ure dopoluđne in od 3. do 6. ure popoiudne. Y nedeljo: Ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri otvorenje ; ob 3. uri govor kmetijskega učitelja gosp. G. Pirea v šoli. Ob 4. uri tombola pred šolo. Karte po 10 kraje, se kupijo v šoli. Dobitki, 100 gold, vredni, so kmetijske stvari. V sredo: razstava goveje živine. V četrtek: razstava konj. V petek (dopoluđne): đelitev daril za kmetijske pridelke. Vstopnina 10 kr. Razstavni odbor. Kmetijske novice in izkušnje. * Pokrajinska kmetijska razstava bode se slovesno otvorila v nedeljo 28. t. m. dopoluđne. Ravno ta dan popoiudne bode javna tombola na korist razstavnemu zakladu. Premiranje goveje živine bode 1. oktobra, kónj pa 2. oktobra. Razstava se zaključi v petek 3. oktobra. * * Gosp. J. Wagner, okrajni živinozdravnik v Ptujem, imenovan je deželnim živinozdravnikom na Kranjskem. * * * * Trtna uš na Dolenjskem v kostanjeviškem okraji je uže tako razširjena, kakor nikdo ni mislil. Po đo-sedanjih preiskavah je preko 130 parcel okuženih. V zadnjih dnevih našli so trtno uš uže v vinogradih občine * Sremiške na Štajarskem. Občina Sremič je na levem bregu Save nasproti Krškega, vsled česar tuđi vinogradom krškega okraja velika nevarnost preti, katerih skoraj ne bode mogoče ohraniti. * * * * V prvih dneh oktobra t. 1. napravi „Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za spodnji Štajar" sad-jarsko razstavo v Sevnici. * * * * Prav ceno se naredi most čez jarek, koji ni pre-globok in ne preširok, tako-le : V jarek se položi sod od petroleja po dolgem ali pa tuđi dva in še več, kakor se most hoče imeti širok. Sodom se dno izbije, đa zamore voda skozi teči, na vrh se pa šute ali zemlje toliko nasuje, da kolesa voz, kateri čez vozijo, do so-dov ne pridejo. * * * Da prešiči, kateri se pitajo, zdravi ostanejo in radi jedó, dá se jim včasih med krmo nekoliko stol-čenega oglja ali pa se ga jim natřese v en vogel hleva. Prešiči oglje prav hlepno požrejo, znamenje, da jih uže narava k temu sili. Nolske stvari. Dva ohčna zbora. Obcni zbor slovenskega uciteljskega društva. (Konec.) Sedaj so na vrsto prišli posameznih udov predlogi, kateri so se naznanili društvenemu odboru o pravém času. Predlogi, kateri so enolični, prišli so prvi na vrsto. Tako v prvi vrsti predloga gosp. učitelja Ranta in gosp. vodje Lapajneta, naj se uroči deželnemu zboru kranjskemu po posebni deputaciji do gosp. deželnega glavarja, prošnja, da se dovoli učiteljem na enorazred-nicah službena doklada in naj se petletnice učiteljev računa jo po 10% od plače, katero uživajo. Predsednik gosp. A. Praprotnik opomni, da se je slovensko učiteljsko društvo uže večkrat obrnilo s tako prošnjo do slav-nega deželnega zbora kranjskega, a dosedaj žalibog brez vspeha. Predlagatelj gosp. vodja Lapajne opomni, da kranjski učitelji zopet trkajo, naj bi jim slavni deželni zbor kaj dovolil, ne da bi bili nadležni, ampak ker so potrebni , ko so vendarvnjih kolegi v sosednih deželah v boljšem položaji, na Štajarskem so plačani zeló dobro, na Koroškem boljši ko na Kranjskem, in da se na Pri-morskem ljudskim učiteljem v nekaterih ozirih bolje godi. Kar se tiče funkcijske doklade za učitelje na eno-razrednih ljudskih šolah, bi se ta pač lahko dovolila, ker imajo ti učitelji dokaj posla, nič menj ko vodje na večrazrednih ljudskih šolah. Na Koroškem imajo učitelji na enorazrednicah 30 gold, funkcijske doklade na leto; kaj bi obremenilo deželni šolski zaklad kranjski, ko bi se tem 100 učiteljem , več jih tako ni, dovolilo po 25 gold, funkcijske doklade na leto. Gosp. Lapajne potem razpravlja ob-širneja določila za plače po tako zvani Vesteneckovi noveli, ki so ljudskim učiteljem sicer ugednejša, a vendar ne še taka, kakoršnih bi želeli. Tedaj naj bi se v deželnem zboru kranjskem sklenilo, naj se dotična do-ločba šolske postave tako interpretira, da dobijo ljudski učitelji 10% petletne doklade od plače, katero vživajo. Prošnje te pa naj bi odbor izročil gosp. deželnemu gla-varju grofu Thurnu in čestitim članom finančnega odseka deželnega odbora posebej. * 310 Gosp. profesor Suklje pravi, da hoče pristaviti nekoliko opazek k predgovornikovini besedám, in to v , ker je o stvari, o kateri se vrši prvi vrsti zaradi tega v pokojnino ia naj bi se svote za šolske potrebe uročile učiteljem. Slednjič se je še vzprejel predio or o> da razgovor, jako dobro informiran. Govornik pravi, da ima referat o normalno-šolskem zakladu v fiaančnem odseku, katerega član je on, in njemu bodo v roke prišle tudi prošnje ske počitnice bile isti čas kakor v mastih in trgih šol-tudi ljudskih učiteljev Kamniškega ? črno v ljudskih šolah. Gosp. predsednik Praprotnik se lanskega bivanja Nj. veličanstva cesarja v Kranjski ter potem spomiaja maljskega in krškega okraja, katere naglašajo enake zakliče trikrat „živio u in slava u «-----ilx „oicwo, vladarju, zaklicali so tudi navzočni učitelji navdušeno kakoršne se v predlogih današnjega zbora iz- težnje, ražajo. Njegova sveta naloga bode, zastopati ideje in želje ljudskih učiteljev v finančnem odseku deželnega zbora v narodnem klubu in v deželnem zboru samem. Treba pa je odločno izpovedati, da se stavijo izvršitvi teh željá velike zapreke, in za letos je pač malo upanja, da bi in z njim v ? tem je bil zbor končan, in pri skupaem obedu čitalnici glasile so se krepke napitnice na zaslu-ženega predsednika, na štajarske in hrvatske učitelje. pesni gospod Razingerjevega kvarteta. in razlegale so se krasne se tem željam ugodilo. Po 30 šolske postave, kate- Po dokončanem obedu podalo se je učiteljstvo gosp. orgljarju Goršiču in si ogledalo nove borovniške rega Vesteneckova novela ni spremenila, ima učitelj orglj ? izdelane na stožce Orglj imajo izvrstno into pravico zahtevati za petletnico le » 10°/ o des Jahresge- nacijo in prav točno odgovarjajo ter delajo čast izkuše haltes u in treba tedaj nove postavne novele, da se ustreže nemu mojstru želji, izraženi v prošnji. Kar se tiče funkcijskih doKlad za učitelje na enorazrednicah, pravi gosp. Šuklje, bode gotovo vse storil, da iste učiteljem pribori. A fiuancijalni položaj kranjske dežele je neugoden, v tem, ko je finan- sednik). J. Tomšič (bi cijalno stanje na Stajarskem jako ugodno, in tudi na žlovar Koroškem ugodnejše kakor pri nas. Telegrama sta občnemu zboru došla dva skega in Novega mesta. > iz Štaj ar odbor so bili voljeni per acclamationem gospodje Andrej Praprotnik (predsednik) ajnik) a & Predika (podpred jasno je j da se ? Brezo vnik, Lapajne, Stegnar in Govekar (tajnik) * An uoier tem učiteljem krivica godi, kajti ti imajo mnogo težav uže s tem, ker morajo podučevati otroke razne starosti in tedaj delovati s tem večjim naporom, zato pa tudi več storijo v povzdigo ljudskega izobraženja. A dvoj-ljivo je, če se bode letos kaj doseglo, ker Politične stvari. je mnogo ovir. Enorazrednic je 162, tedaj bi iznesla svota 4082 gold. Skrajni čas pa je, da dobi Kranjska nov šolski zakon, kajti toliko imamo sedaj postav in novel, da bi moral biti oni, kateri bi se hotel izpoznati, dober jurist. Saj je segal mož, o katerem Deželni zbor kranjski. . seja 19. septembra. Přetekli petek zbral se je deželni zbor sledečim dnevnim redom: seji s j septembra Branje zapisnika o 2. deželnozborni seji dne 16 1884 se po njegovem poslu mi sliti moglo, da je dobro podučen, po določbah zakona katerega je Vesteneckova novela razveljavila. Tudi je treba popraviti nedostatnosti Vesteneckove novele z marcija 1879. leta, kajti po odstotkih se ne more nikoli doseči, da bi bile plače učiteljev primerno razdeljene. Govornik pravi, da izdeluje načrt treh novih šolskih za- poročilo o tem ^poročilu, in sicer fe « » - m m 1 • vti f 1 til « i» Naznanilo zborničnega predsedstva. Utemeljenje samostalnega predloga g. dr. viteza Bleiweisa gledé uradnega jezika pri deželnih uradih Ustno poročila odseka za deželno-odborno letno konov a do letos jih ni mogel izvršiti j kajti delo je ogromno, ker pregledati je treba 50 do 60 šolskih za-konov raznih dežel. A do druzega zasedanja deželnega zbora bode delo izvršeno in tedaj pa se bode za učitelje tudi kaj storilo v materijalnem oziru. Do tjà pa priporoča gosp. Šuklje učiteljem potrpljenje. Predsednik gosp. Praprotnik izreka g. Sukljeju zahvalo. Gosp. Lapajne pravi, da misli, da po izjavah gospoda predgovornika vendar ne urnakne svojih nasvetov na kar gosp. profesor Šuklje opomni, da ni imel na-mena, ugovarjati, in da pritrdi vsem naporom gg. učiteljev v tej zadevi. Gosp. Bahovec pa nasvetuje, naj bi se za letos opustila prošnja na deželni zbor. Ta predlog pa se ne vzprejme, pač pa se odobrijo Lapajnetovi predlogi. Gosp. Lapajne nadalje predlaga, naj se izreče Sklenj postave, marg > dalje m 8. Šolstvo, marg. št. 5 13. in 30 36 * 10 11 sobne zadeve, marg. št Splošue zadeve. 5, in 10 > > Ustna poročila finančnega odseka o prošnji : Alojzije Dernovšek za odpis blazničnih stroškov 622 gold. 28 kr. za Štefana Dernovška; Alojzije Malenšek, učiteljske udove, za miloščino; dr. Gestrina gledé podpore za Marijo Tekavčič; podpornega društva rudarskih akademikov v Ljub-nem za podporo; podpornega društva dijakov v Novem mestu za podporo ; društva za oskrbovanje bolnih dijakov na dunajski univerzi za podporo prilogi Ustno poročilo finančnega od 1883 si. naučnému ministerstvu za dobre nove slovenske či- seka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za tanke in slovnice zahvala društva ter naj se naprosi, da ukaže okrajnim nadzornikom po spodnjein Stajarskem " , ker nego slovenske in Koroškem, naj iste tudi v ljudske šole uvedo tam so nemške knjige bolj priljublj in celó še od privatnih založnikov Gosp m opomni, da okrajni šolski nadzornik šole na Slapu za prilogi 9. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1883. prilogi 1. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vino- in sadjerejske 1883. or o nima nič zaradi knjig določevati, tedaj naj se predio spremeni, da se v tej zadevi stavi prošnja do šolskih Predlogi finančnega odseka marg. št. 5. do 14. deželno-odbornega letnega po Priloga 23. oblastev. Predlog se potem s popravkom Zumrovim ročila zadevajočega deželno prisilno delalnico. vzprejme. Potem se vzprejme še predlog gosp. Ranta j 10. Priloga 24. Poročilo finančnega odseka: naj se učiteljem štela vsa leta po dovršenem izpitu o deželno-odborni predlogi zaradi povekšanja nekaterih plačil v prisilni delalaici prilo o 10) m računu zaklada prisilne delainice za 1885 o pro- prilogi 16/B.) 11 Ustno poročilo upravnega odseka o §. 5. de- kateri se je prebral in potem zadostno podpiral obresti tem manj potrebno, ker se uže tako v kratkem pričakuje splošna uredba obrokov za plačevanje davkov." Nadalje předložil je gosp. Sve tec siedeči zakon, Pred- želno-odbornega letnega poročila zadevajoč „občinske log se glasi: zadeve 12 prilogi 20 Ustno poročilo upravnega od Zakon ? seka o deželno-odborni predlogi gledé odobrenja različ nih občinskih přiklad 13 prilogi 19 seka o premembi blagajnico 33 Ustno poročilo upravnega od-uradue instrukcije za deželno 14 Ustna poročila upravnega odseka o prošnji: učiteljske skupščine litijskega šolskega okraja za-volj premembe nekaterih določil o postavah za ljudske šole; občine šmartinske pole or o Litij za uvedenj polu- veljaven za vojvodino kranjsko zastran reservnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine kranjske ukazujem tako : ; Reservni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ni potreben za upravne ali pokojninske stroške in hranilničnim vlogam za varnost, podpada po svojem v hranilničnem pravilniku od 26. septembra leta 1844. (§. 12) in oziroma v hraniluičnega društva pra- dnevnega pouka na šoli v Šmartnem in za ome- stvu deželnega zbora. vilih (§§. 20, črka d in 25) izrečenem namenu nadzor jenje učenja nemškega jezika Jošt gledé podpore za popravo ob občine ćinskih potov Po prebranem in odobrenem zapisniku prejšnj Deželni zbor izvršuje to nadzorstvo po de želnem odboru, ki ima pravico, svojega poverjenika seje podělil je gosp. deželni glavar besedo gosp. deželnemu predsedniku baronu Winkler ju, kateri je na vlansko leto stavljeno interpelacijo g. Svetca odgovoril tako-le Visoki deželni zbor 14 to je, predzadnji seji sejam občnega zbora ljubljanske hranilnice pošiljati ter paziti, da se z reservnim zakladom pravilno in brez škode za deželne koristi gospodari. Deželni odbor sme sklepe, deželnim koristim protivne, ustaviti. zaklada, ki niso Izdatkom iz reservnega „ visutí učionu Auuii y x-x., iv jv, v^uuuj. o^ji upravni ali pokojninski, treba je do 20.000 gld. zneâka visokega deželnega zbora preteklega leta so gospodje phtrditve deželnega odbora; za večje zneske, ali ko bi deželni poslanci Švetec in tovariši stavili do c vlade interpelacijo Hoče visoka c. kr. vlada natančno preiskavo menjeno. „uvis v ÍX *' - -----1 ------rNftuzurstvu, ukazati, v katerih obrokih se izterjuje po deželi zem- yilniku državna vlada ljiški in hišno-razredni davek, in ako se pokaže, da se ta davek izterjuje vsak mesec, to nepostavnost odpraviti, ter vsaj za zdaj zapovedati, da se omenjeni davek pobira le v štirih obrokih , in da se le po tem načinu hraniinica nehala, za konečno porabo tega zaklada treba je pritrditve deželnega zbora. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pra- , ostane tudi posihmal nespre- eksekucije napravljajo in zamudne obresti zaračunajo u tako-le čast si štejem, da na to interpelacijo odgovorim meljil v prihodnji seji. Mojemu ministru notranjih reči naroča se izvršitev tega zakona. Nadalje předložil je poslanec Schneid predio zadevajoč vožnino na železnicah, katerega bo tudi ute g, Po namenu predpisov, došlih od vis. c. kr. finanč predio Dr. vitez Bleiweis je potem, vtemeljeval svoj g zarad zopetne vpeljave slovenščine kot urad nega ministerstva z razpisom 4. marcija 1878. leta 2702 5 št gledé posilnega iztirjevanja neposrednjih ali di nega jezika pri vseh deželnih uradih sledeče: » Slavni zbor! Utemeljeval ne bodem na dolgo in rektnih davkov izkazati je zastanke na vseh direktnih široko svojega predloga, ker je bil uže tolikokrat na davkih tedaj tudi na zemljiškem in hišno-razrednem dnevnem redu v tej visoki hiši. UaViXAlX , 1>VU.Í*J KJU.KX1 J-lt* IJIOIIU dávku o začetku vsakega četrtletj ta namen namreč Narodni zastopniki so o tem predmetu od začetka mora se tudi ustavnega življenja sem imeli odkázáno pot, dejanska da se iztirjajo po izvršbi ali eksekuciji posilno izterjevanje vršiti le od treh do treh mesecev. vpeljava narodnega jezika v šolah in uradnijah, povsod ^ . _ ._ ^ » a • • r^á « A . * A * A * « « * a 'JÍ m » Tako je bilo zadnjič 1879 naročeno vsem oKrajnim kjer Slovenci stanujejo in pri vseh oblastnijah, naj si glavarstvom in davkarijam, kar se med tem ni ízp měnilo. bodejo državne ali deželne, jim je bilo glavno in na čelno vprašanje, za katero bojevali so se najboljši možje Ker se po tem takém zastanki na zemljiškem in našega naroda. tudi nasprotniki naši so se. čeravno Mšno-razrednem dávku na Kranjskem po izvršbi uže neljubo, vendar-le nekoliko morali podvreči splošni in tirjajo (ali vsaj se tirjati morejo) tako, kakor gospodje naravni potrebi, kakor tudi javnim zahtevam. Poudar interpelantje sami želé, ni meni treba v tej zadevi kaj jati še moram, da s svojim predlogom nikakor nisem mud nih obresti, nastopi dolž- venski deželni poslanci slovenskemu uradovanju; posebnega ukreniti Kar se tiče nost plačati jih po namenu zakona z dné 9. marcija 1870., hotel izreči, kakor da se bili nalašč ogibali slo ura dováli so večinoma v domačem jeziku, splošni vpeljavi drž. zak. štev. 23, tedaj kedar redni davek z dr- nasprotoval je le nek sklep deželnega zbora, oziroma žavnimi prikladami vred za vse leto ne presega 50 gld. ukaz deželnega zbora , oziroma ukaz deželnega odbora in se ne plača najpozneje v 14 dnéh po preteku za pla- od leta 1878., kateri je še zdaj v veljavi in postal nor čilo odločenega obroka male deželnim uradnikom. Uže leta 1869. sklenil je de- Ker je na Kranjskem primerno lemalo obdačencev, želni zbor, da se ima uradovati slovenski, in tako se ki plačujejo vsako leto nad 50 gold, zemljiške in je tudi gladko brez zaprek, in z malimi izjemami hišno-razrednega davka, in ker oni večidel premožni uradovalo do leta 1878. Ko je leta 1878. nasprotna posestniki smejo svoj zemljiški in hišno-razredni davek plačevati tudi v mesečnih obrokih, ako se hočej plačilu zamudnih obresti, zdi se mi prizadevanj ogniti v ta stranka po dobro znanih in slaboglasnih volilnih dogod-jajih prišla na krmilo, bila je njena prva skrb, potisniti slovenščino v kot in jo omejiti na one slučaje v ka /iumuuiAxu t "" ^ ,---j ~ --------. ~-----* ---------J--------------J - 1 -- namen, da bi se dosedanji mesečni obroki za plačilo terih so dopisovale slovenske stranke deželnemu odboru omenjenih davkov izpremenili samo zaradi zamudnih celó notranje uradovanje bilo je odslej nemško. Tako pa ne sme dalje ostati, slovenšina mora priti zopet na prvo mesto, kar se bode zdaj skoro brez izjem dalo izvršiti, ker se je od leta 1869. sem število slovenskega jezika zmožnih uradnikov izdatno pomnožilo. Visoki zbor bode imel še priliko, o tem vprašanji izreči svoje mnenje, v formalnem oziru prosim, da se izroči moj predlog upravnemu odseku. Dalje poročali so gospodje Obreza, Klun in Robič o §§. 1., 8., 10. in 11. letnega poročila, in to prvi o sklenjenih postavah; g. poslanec Klun o §. 8. zadevajoč šolstvo, pri katerem po obširnem in zanimi-vem utemeljevanji predlaga tri predloge: 1) Deželnemu odboru se naroči, da se obrne do višje šolske oblasti s prošnjo, naj se uvede poduk grščine v slovenskem jeziku; 2) za izdajo grško-slovenske slovnice, za sloven-sko-latinske in za slovensko-grške vaje dovoli se deželnemu odboru kredita 1000 gold.; 3) izplačilo 500 gold, knjigami Kleinmayrjevi in Bambergovi za izdavanje knjig se odobri. Tem predlogom skušal se je protiviti poslanec Deschmann. Gosp. poslanec Robič pa poroča o §§. 10. in 11. osobne in splošne zadeve. Dalje poroča v imenu finančnega odseka gospod dr. Poklukar: o prošnji Alojzije Dernovšek, katera se vsliši in se oclpišejo oskrbovalni stroški, narastli za njenega blaznega moža Štefana Drnovška, — in pa o prošnji učiteljske sirote Alojzije Malenšek, katera se odbije. Nadalje poroča posl. S u kl je o računskem sklepu normalnošolskega zaklada; dr. Poklukar o računskih sklepih ustanovnih zakladov; dalje gospod poslanec Luckmann o proračunu za prisilno delavnico; gosp. Svetec o §. 5. letnega poročila in pa o prilogi 20.; gosp. Faberyo prilogi št. 19. in gosp. dr. Samec o prošnji občine St. Jošt, katera se zarad splošnih pomislikov in ker ni bilo dokazanih izrednih potrebšin, ni mogla uslišati. — Konečno predlaga gosp. dr. Poklukar v imenu upravnega odseka, da se dve zadnji seji temu odseku izročeni prošnji, zadevajoče šolske stvari, izročite posebnemu šolskemu odseku, kateri predlog se je sprejel in se v ta odsek izvolili gg. Svetec, Klun, Schneid, Šuklje, dr. Vošnjak, Deschmann in baron Taufferer. Potem je deželni glavar, sklepaje to sejo, prihođnjo sejo napovedal za torek dne 23. septembra, in tej 4. seji odločen je bil sledeči dnevni red: 1. Branje zapisnika o 3. deželnozborni seji dné 19. septembra 1. 1884. 2. Naznanilo zborničnega pređsedstva. 3. Priloga 28. — Utemeljenje samostalnega predloga gosp. poslanca Sveteca, da je izdati zakon zastran reservnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. 4. Priloga 27. — Utemeljenje samostalnega predloga gosp. poslanca viteza Schneida gledé peticije za premembo tarife pri c. k. priv. južni železnici za osobe in blago. 5. Priloga 25. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt deželne postave gledé done-skov zavarovalnih društev k strošKom gasilnih straž ter v podporo onesrečenim gasilnim stražnikom, in o katerem se poroča o vprašanji zarad vpeljave prisilnega zavarovanja. 6. K prilogi 2. — TJstno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1883. 7. Priloga 29. — Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 3). 8. K prilogi 12. — Ustno poročilo upravnega od seka gledé uravnanja Save med Črnučami, Št. Jakobom Podgradom, Dolom in Lazami. 9. Priloga 30. — Poročilo upravnega odseka < vpeljavi taks za ogledovanje živine pri izdavanji živin skih potnih listov (k prilogi 22.). 10. Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: a) Alojzija Gangla gledé podpore za nadaljevanj* podobarskih studij ; b) Antona Ažbeta gledé podpore za nadaljevanje sli karskih studij ; c) Ludovika Grilca gledé podpore za nadaljevanj slikarskih studij ; d) podpornega društva slavjanskih dijakov v Gradci za podporo. Zabavne stvari. Nos. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjec, Podgoriean. I. 25. dan marcija meseca 1____ leta se je v Petro- gradu pripetilo nekaj neuavadno čudovitega. Brilec Ivan Jakovljevič, ki je bival na Voznesenskem „prospektu4' (njega rodbina je bila zgubljena, a pred brilnico ni imel nič drugega, nego izvesko, kjer je bil naobražen gospod omijljenih lie in napis: „Tudi pušča kriw4), — brilec Ivan Jakovljevič se je vzbudil dosti rano in za-duhal je vonjo sveže pečenega kruha. Dvignil se je malo na postelji in preveril, da stoprv pečene hlebe jemlje iz pečí soproga, dosti čestita dama, ki je kavo pila jako ra