—   187   —
Pozdravila.
v starih časih eo se Gerki na dve viži pozdravljali; zjutraj so voščili jeden druzemu veselje, in na večer zdravlje.
V  Rimu so poprijemali desnico z ustmi, in roko odvračali tistemu, ko^s^ar so pozdravili; enako so tudi delali pred kipovi svojih bo°:av; ali pridši pred oblastnika, so se morali odkriti. So srečali velikaša, so obstali iu ga v roko poljubili. Ko se je rimski poglavar kam podal, ee je ljudstvo umakvalo, da mu je bil sloboden pot. Vojaki so orožje poklanjali, ko so pozdravljali.
Gerki in Rimljani so znanca pozdravljaje po imenu zvali, naj bode prepričan, da zaljubijo iu da niso na-nj pozabili.
PJant piše, da so se v nekih mestih s tem pozdravljali , da so se ubali.
Vojniki kaledonski so polagali na zemljo jeden pred drugim svoje konje. Žalostni iskaje pomoči pri velikaših, so deržali v jednej roki skit s kervjo poškropljen, in v drugej polomljeno koplje: po škitu se je vedlo, da so jim prijatli poginili, in po koplju , da so tužui in siromašni.
Stari Francozi so pozdravljaje izpulili las iz glave, kar je naznanovalo: jaz sim vam podložen, storite z mano, kar vam je drago. Sužen je svoje lase odstrigel in gospodarju poklonil. Žene v mestu zvanem ^Zlati kraj" so glavnike iz las jemale.
V  Japonu se izzuvajo, v Indiah se cukajo za brade.
Montaigne piše, da v nekterih krajih, ko se dva srečata , jeden druzemu herbet oberneta.                        ,
V  Arakanu sklepajo roke nad glavo.
Na Filipinskih otocih se navspred priklanjajo, devajo jedno ali obe roki na obraz, in na to se z jedno nogo pripogvajo.
Prebivavci na otoku Ci kladsk em poškrope z vodo po glavi tistega, kterega pozdravljajo.
V  severnih krajih in po otocih velicega morja se dotikajo z nosom nosa.
Na otoku Tonga z nosom čela.
Na otoku sv. Lorenca pljujejo v roke, ter pri-jatle po obrazu mažejo.
Na otoku Sokotora jeden druzega v ramo poljubi, in na otoku Home se pola«:ajo na trebuh.
Prebivavci v Lamureku pri Filipinskih otocih primejo prijatla za roko ali za nogo, ter se ž njo po glav! dergnejo.
Cernci naj raji jeden druzega za perste vlečejo, 'da pokajo.
Na Kitajskem devajo obe roki na persi, priklanjajo glavo in govore: I8in,l8in. Kadar srečajo velikaša, sklenejo roke nad glavo in se do zemlje klanjajo. Ako se dva srečata, ki se davno nista vidila, poklekneta na kolena, se klanjata do zemlje in sicer dva- ali trikrat. Ako bi se kdo po europejsko poklonil, bi zapadel ostri kazni.
V  Indii kolikor bolj se človek odklanja od tistega, kogar pozdravlja, toliko večjo čast mu skazuje. Ko pride Bramin, mora tisti, ki ga naj pervi ugleda, zavpiti, da naj se ljudje iz pota ognejo. Prostaki se morajo bolj dalječ ogniti, naj manj sto in dvajset korakov.
V  Europi se odkrivajo; v Is toku glavo pokrivajo, in ko veliko čast skazujejo , na trebuh ležejo; v Luropi je dovelj, se samo pokloniti.
Angličan, ko veliko prijaznost razodeva, stisne znancu roko, ter jo jako potrese; Francozi in Lahi se objemajo.
Pri nas, ko se ljudje srečavajo, si vošijo dobro jutro, dober dan, dober večer, dobro srečo, pozdravljajo se tudi lepo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! in odgovarja se: Bog daj! Amen! Včasih se odkrijejo, široko podajo, se poljubijo, objamejo.