Stran 100.
Novice.
—  Osebne vesti.    Računskim   asistentom pri namest-ništvu v Gradcu   je   imenovan gospod   Hugon   Peternel  iz
Št. Jurja ob južni železnici. — Avskultant gosp dr. Friderik Fehleisen v Celju je imenovan sodnim pristavom v Slovenski Bistrici.
—   Promocija Gospod Fran Gosti iz Ljubljane je bil dne 16. t m. promoviran na dunajskem vseučilišči doktorjem medicine. Čestitamo!
—   Častno občanstvo je občina Št. Vid nad Vipavo podelila gg. dež. poslancu Ivanu Božiču, dež odborniku dr. Iv. Tavčarju in gozdnemu nadsvetniku Vaclavu Gollu.
—    Šestdesetletnica prol. dr. Gregorija Kreka. Dne 8 t. m. je obhajal gosp. Krek, znani slavist in pisatelj, svojo šestdesettetnico. Dne 10 t. m. je bil slavnostni komers, ki ga je bil priredi „ Triglav" z drugimi slovanskimi društvi in raznimi rodoljubi v čast prof  dr. Kreku
—   Ljubljanski ulični napisi. Ministrstvo notranjih del je dovolilo, da ostanejo samoslovenske ulične table toliko časa nabite, da o tozadevnih pritožbah razvodi upravno sodišče.
—   Razstava osnutkov Prešernovega spomenika se je otvorila v nedeljo. Osnutki so razstavljeni v Mestnem domu, ter obujajo mnogo zanimanja. Gospod Bamberg je poklonil odboru tudi slike, ki jih je izdelal akademični slikar Karpelus za krasotno izdajo Prešernovih poezij. Te slike se bodo po zaključku razstave prodale v prid Prešernovemu spomeniku.
—   Naša dramatična literatura. Odlični naš pesnik gosp. Aškerc je dovršil dve enodejanki: „Tu)ka" in „Ked sv. Jurja", ki se uprizorita v prihodnji sezoni.
—   Prešernova slavnost. ki so jo slovanska akade-mična društva na Dunaju priredila minole dni, je vspela najsijajneje. „Slov. Narodu" brzojavljajo z Dunaja: Mej mnogoštevilnimi obiskovalci so bili vsi slovenski in hrvatski poslanci, zastopniki češkega kluba in čeških veleposestnikov, na čelu jim grof Deym. Praška umelečka beseda je poslala kakor sovjo zastopnico gospo Preissovo Vse točke so se znamenito izvršile. Posebno presrČne ovacije je občinstvo prirejalo dvornemu opernemu pevcu Navalu
—   Bolniško blagajno za posle namerava ustanoviti mestna občina ljubljanska, ki s tem ponovno dokazuje svojo najboljšo voljo in   globok smisel za   socijalno   delo   čast jej l
—   Hrovatin-„Slovenčeva'4 zadeva pride še jeden-krat pred porotnike ker je kasacijsko sodiŠSe na Dunaju razveljavilo prvo  obsodbo.
—   Mojstrsko zadrugo ustanove rokodelski mojstri v Kranju.
—   Stari srebrni drobiž in stari krajcarji. Finančna ministrstvo objavlja, da bodo cesarske deželne blagajne (torej samo v glavnih mestih), srebrni drobiž stare veljave sprejemale še do 15 fVbruvarja leta 1901 , a le za polovico imenske vrednosti Stari krajcarji in polkrajcarji pa se kot plačilo sploh ne bodo nikjer več sprejemali, pač pa pri gori imenovanih blagajnah do 3i) junija t. 1. zamenjavali za polno ceno; od tega dne naprej do 30 junija 1901 pa le za polovico imenske vrednosti
—   Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Dne 8. t m. je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe Jan Pernuš, doma iz Palovč pri Lešah, ker je pri sv. Luciji poleg Begunj 731etnega Antona Mandeljca tako poškodovali da je mož umrl.
—   Nov most Državni poslanec vitez Berks je napravil potrebne korake, da se zgradi nov železni most čez Savo pri Brežicah.
—   Celjski porotniki Odbor celjske okoliške občine je vložil na pravosodno ministrstvo pritožbo proti sestavi celjske porotniške liste za I. 1900, v katero so sprejeti skoro sami nemški nacijonalci.
—   Poštni pečatniki v Skednju. Za slovenski Skedenj poleg Trsta je poštna uprava dala napraviti pečatnik z laškim in slovenskim imenovanjem Lahi pa s tem niso zadovoljni in so zagnali strašen krik, češ, da se sme   rabiti samo laško
imenovanje. Ne samo. da so interpelirali v mestnem zastopu, interpelirali so tudi v državnem zboru. Pa vse ne bo nič pomagalo.
—   Kardinal dr. Missia o pomanjkanju duhovnikov. V svojem pa tirskem listu omenja knezonadškof goriški, kardinal Missia, velikega nedostatka, na katerem trpi goriška knezoškofija in ta nedostatek je pomanjkanje pravih domačih duhovnikov Pomanjkanje domačih duhovnih učiteljev se pov-sodi bridko čuti mej ljudstvom, katero je tako brez pravega vodstva To veliko zlo bi kardinal Missia rad odvrnil in želi razširiti sedanje deško semenišče goriško, ki nima več nego 66 gojeneev, dasi Goriška ni dokaj manjša, nego Solnograška, ki ima med 247.000 prebivalcev 160 semeniških gojencev. Treba bode, pravi kardinal, da dobimo iz zavoda večje število domaČih duhovnikov razširiti semenišče. V to svrho je kardinal dr Missia nakupil takozvano „Zemljarščeu (Villa Boc. ckmann) na prijaznem gričku zunaj mesta proti Soči in ondi se bode zidalo novo večje semenišče.
—   „Modus vivendi" v istrskem dež. zboru Pred kratkim je bilo zborovanje laških dež poslancev v to svrho, da se pride do nekega sporazumljenja med Lahi in Slovani v dež zboru. Na zboru so bili prečitani predlogi poslanca Spinčica, po katerih bi se prišlo do , modus vivendi„ ! Izvolili so v odsek 3 laške poslance, kateri naj se razgovarjajo o tem s slov poslanci ter potem poročajo o vspehih! Kakšni bodo ti vspehi,  si  mislimo lahko že naprej !
—   Za slovenščino na gimnaziju v Trstu je preskrbljeno, kakor poroča „Eiinost'\ naravnost ^imenitno" 1 Soba, v kateri se poučuje, celo zimo Še ni bila zakurjena, če se učenci pritožijo, jim reko: Pojdite domov! V 6. razredu je 5 Italijanov. 25 Slovencev. Italijani imajo določeno sobo za pouk v materinščini, Slovenci pa ne ter jo morajo vsakikrat šele iskati po gimnaziju. To je škandalozno, ali pr iv avstrijsko!
—   Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju so tekom m februvarja t. 1. darovali: Premilostivi gosp. Dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavan-tinski (društv ustanovnik in častni član) kakor vsako leto tudi letos 20 K; slavno hranilno in posojilno uruštvo v Ptuji za mesec februvarij 120 K, z darili prejšnjih treh mesecev 330 K letos skupaj 450 K; g Ivan Murnik ces. svetnik itd v Ljubljani 50 K; gg na Dunaju: Anton Grlobočnik pl. Sorosolski, c kr. vladni svetnik, Alojzij Kremžar, mag svetnik, in Jos. Žužek c kr nadinžener po 20 K; si. posojilnica v Makolah (na Štajarskem) 20 K; g Dr. Vladimir Grlobočnik pl Soro doUki c kr sekcijski svetnik v finančnem ministerstvu na Dunaju, 12 K; dalje so darovali po 10 kron: Gospa Matilda Sebenikar, posestnica na Rakeku; g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah ; g. dr. Henrik Turna, dež- poslenec in odbornik v Gorici; Jos Martinak, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani; g. dr. Nikolaj Tonkh, odvetnik v Gorici; g. Anton Svetina, c. k notar v Pliberku; č g Janez Kozinc, župnik v Slivnici (pri Mariboru), g Jakob Zupančič gimn. suplent v Ljubljani; J. Dralka, c kr. dvorni svetnik v Ljubljani; po šest kron gg. Karol Dolenc, c kr. pristav pri najvišjem računskem dvoru na Dunaju; Viljem Schraraek, inžener c. k. drž. železnic na Duuaju; Ferd. Sajovie, trg. v Kranju; vč gd. dr. Jožef Pajek, kanonik itd. v Mariboru; dr. Ferd Dominkuš, odvetnik v Mariborv; M Primožič c k. sodnik v Tolminu; Rajko Perušek, c. kr, prof v Ljubljani; dr. Jakob Schegula, odvetnik in župan novomeški; dr. Rad Pipuš odv. v Mariboru; vč. g. dr Mihael Magolič. župnik v Stilfriedu (na Niže-Avstrijskem); Dragonin' Žagar, dež blagajnik v Ljubljani; Žiga SeŽan, c. k. likvidator na Dunaju; gospa Julija Rodež v Št Jerneju na Dolenskem ; Jos. Smodej, c, k. notar v Velikih Laščah; dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah; po 5 kron so darovali gospodje: Viktor Rohrmann, trg. v Ljubljani; Ant. Mladič, c   k. sodni pristav  v Postojini;  dr. Anton
Furlan, c. k. sodni pristav na Vrhniki; po 4 krone so darovali: Gospa Tona Kottnauer, soproga c. k. nadpravdnika v Laškem trgu; g. dr. Jurij Pucko, c. k. notar v Krškem; vč. g. Janez Ogriz, župnik v Kapeli na Dragi; g. Mih Bergant, nadučitelj v Št Vidu pri Vipavi; g. dr Jnro Hrašovec, odvetnik v Celji. g. Jos Šuman, c k dež. šolski nadzornik v Ljubljani; Fr. Goli, trg. v Idriji; vč. g. Anton Mežnarc, dekan v Kranju; K. Florian, knjigar v Kranju : vč. gd. Anton Ran-čigaj, vikar v Celju; vč gd. Jurij Bezenšek, duh svetnik in župnik v Čadranu; vč. gd. Ivan Kodre, župnik pri sv. Križu; g Jos Jeglič, c k. davkar v p v Idriji; po 2 kroni so darovali gg: L. Fursager, trgovec v Radovljici; dr. Jan Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju; Ivan Majdič, trg v Kranju; gospa Karola Brilej, trgovka na Vrhniki; Vč gd. Vilibald Venedig, župnik v Ormožu; Martin Dežela v Idriji; Adolf Kreuzberger, trgovec v Kranju; veleč, gospod Jos Hočevar, kanonik v Novem Me3tu — Vsem blagim da-rovalkam in darovalcem iskrena hvala Meseca februvarja prejelo je 39 visokošolcev podpore 345 K 50 v , v tekoSeni šolskem letu je bilo razdeljenih 1536 K v obedih in v gotovini. Odbor prosi uljudno za dalnje darove, katere je pošiljati g. I. društv. blagajniku dr Klem. Seshunu, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, I. Singerstr. 7.
—   Umrli V Lescah je umrl gosp. Ivan Wucherer, v Novem mestu gosp   Frid.  Schwarz
—   Ponesrečil se je v Dubrovniku ljubljanski občinski svetnik gosp. Josip Lenče. Ko je hotel vstopiti v voz, se mu je izpodrsnilo tako, da je padel in si zlomil nogo.
—   Pijančevanje.   Iz   Trojan   se  nam piše: Posestnik Andrej   LovraČ po dom. Lukman iz Polšina pod Trojanami je peljal težak voz lesa v Zagorje za premogove jame.  Konja sta bila segreta in mokra do slednje   dlake.   Nazaj   grede   je pa prav pogosto žulje mazal po gostilnah  a konja s^a brez kocev kadila   tobak na mrazu     Pri   zadnji   gostilni   (Mosarji) je pa celo pozabil,  da   ima konja zunaj;   konja sta   čakala gola na cesti, da sta   postala trda. Ko   se ga   gostilničar že naveliča, ga opomni, da ubosa žival   v škodo zmrzuje na cesti, se od pravi okajen z alkoholom proti  domu   Na Klancu, blizu doma zgruii se jeden konjev na tla in več ne vstane    —  Ta tiran pa pusti   vso to usoio in   gre domu ter   se vleže na podu ¦* seno.   —   Ko   se zjutraj zbudi   gre v   hlev in    —  o   groza! konj ni bilo na mestu   Naposled   se spomni, kje je pu3til ži vino; gre gledat   in najde oba konja   mrtva  —  zmrznila sta Tako neusmiljeno   početje z ubogo,    trpeč)   živino   je   veniar kaznivo? Ljudje pa pravijo i Pijanec naj bi bil zmrznil, da bi ne pognal lepega doma (celega zemljišča) ki ga je priženil. Ta gospodar je   že davno zaslužil, da   bi se djal v prepoved, da bi ne mogel razdjati posestva in pognati družine po svetu.
—   V snegu   izgubila se   je dne 1.  t. m. 6 in pol
letna Rezika Tomažin iz Vel Korena, ko je šla z deklo v gozd po kole, kakor jih rabijo v vinogradih. Otroka so šli iskat še isto noč a našli so ga šele druzega dne blizu Zaloke —  zmrznjenega.
—   Preveč zaupljiv je bil dne  12. t m. Jožef Hrovat z Rebra   pri   Žužemberku.    Ko   je   gnal   dva   para  volov   na semenj  se je tako opijanil, da ni mogel naprej. Izročil je vole nekemu tujcu, naj jih žene na semenj, sam   pa mirno zaspal Ko je prišel ua semenj, seveda ni dobil ne tujca ne volov.
—   Samomor Uč telj v Fara-Vasi g. Iv. Zupanec je v trenotku duševne nezavednosti skočil v Kolpo in v njej utonil,
—   Trgovina s človeškim mesom. V Varaždinu so zaprli Žida Deutschmana iz Rige na Ruskem, ki se je izdajal za barona ter obljubljal hčeri nekega čevljarja zakon. Hotel jo je z drugimi dekleti odpeljati v Bar, kjer bi bila gostija. Sedaj obhaja Žid gostij o v   luknji.
Stran 101.
Stran 102.
—   S ciganom je ušla. Med madjarskimi cigani v Oroslavi živi lepa blondinka, oblečena po najnovejši modi. Dekle je hči višjega častnika. Ušla je starišem iz ljubezni do cigana Štefana Barnija, s katerim se je spoznala v nekem kopališču. Cigan ni lep, toda dekle se je zagledalo vanj ter pregovorilo očeta, da ji je dovolil, da jo uči cigan igranja na cimbali. Kmalu pa je ušla ter živi ž njim že 4 mesece. Te dni se je cerkveno poročila.   Oče ji je moral   tudi to dovoliti.
—   Vlak med voli. Brzovlak, ki vozi med Dunajem in Nizzo, je blizo Trbiža pri nekem prehodu zaletel se med čedo volov, katere so bas isti hip gnali Čez cesto. Mnogo volov je pomečkanih. K sreči vlak ni skočil iz tira, nego je skoro oddrdral dalje.
—   Grozen požar v gledališču v Parizu. O požaru gledališča „Theatre de la Comedie Fran^aise" so se doznale naslednje podrobnosti: Ogenj so opazili najprej ljudje, ki L0 Lodili po ulici Montpensier; to je bilo ob 12. uri in 5 min. opoludne. Kmalu so prišli gasilci na lice mesta. Pred gledališčem se je v tem času zbralo mnogo občinstva. Ob 1. uri popoludne je imela namreč biti predstava Eacinove žaloigre „Bajazetu. A videli so drugo žaloigro, Naki uradnik gleda-lišČnega arhiva se je rešil na balkon v ulici Eichelieu. Obupno je klical na pomoč ter je hotel skočiti z balkona, kar se je pripeljal z omnibusom nt ki vojak 74, pešpolka, ki je zagledal starčka Dal je tor j ustaviti voz pod balkonom, preskrbel si lestvico, postavil jo na krov voza ter je reveža, že na pol mrtvega, spravil z balkona. Igralci, ki so se v svojih sobicah že oblačili za bližnjo predstavo, so se rešili vsi razven osem-najstletne nadarjene igralke Avguštine Henriot. Ko je bi o vse poslopje že v jednem plamenu, so jo našli gasilci v njeni sobici, na pol zgorelo. Ista usoda je zadela hišinjo igralke Dudlav, Lahaves. Notranja oprava gledališča je uničena; zunanji zidovi so malone nepoškodovani Bližnja poslopja niso trpela nobene Škode. Sreča je, da so rešili dragoceno knjižnico in aihiv, v katerem se nahaja mnogo važaih zgodovinskih rokopisov. Kako je ogenj nastal, še ni natančno znano.
—   Rastava v Parizu se otvori 15. aprila in zaključi dne 5. novembra. Prancozka razpolaga za razstavo 130 milijonov frankov. Izmed stavb na razstavi bodo tri trajne: dve umetniški palači in most Aleksandra III. Vstopina znašala bode do 10 ure dopoludne 2 franka, od 10 do 6 ure popoludne 1 frank in od 6 dalje 2 franka. Vhodi v razstavo so reprodukcije najimenitnejših svetovnih vrat: sv. vrata v Kremlu, solnčna vrata Toledska, vrata zmage v Kairi, Londonski St. Jaures Gate it d. Med najlepšimi predmeti razstave bode vodena palača s neštevilnimi kaskadami in vodopadi. Največja palača bode zgradba za elektriko. DoJga bode 1275 korakov, široka 250 korakov in narejena bode vsa od stekla. Eifflov stolp bodo prenovili in spojili z razstavo. Eazsvetljen bode z osem tisoč električnimi svetilkami Zelo zanimiva bode naopak hiša, kakor tudi največji sod na svetu. V njem bode lahko obedo-dovalo do 100 ljudij. Eavno tako se bode nahajala na razstavi največja dvorana na svetu, imela bode prostora za 15 000 oseb Eazstavljen bode tudi daljnogled, ki lO.OOOkrat poveča vsak predmet. Videti bode na razstavi tudi vulkan, ki bode bruhal ogenj. Euska vlada je izdala 5 milijonov rubljev za svoj oddelek na razstavi   Posebno   bode zastopana Sibirija.
—   Žalostna komedija. V Bingbamptonu malem mestecu v državi Novi Jork se je pripetil nastopen žalostno smešen slučaj Nek meščan po imenu Dalston je ustrelil najprej svojo ženo, potem pa še samega sebe. V pismu, katero so našJi v njegovem stanovanju, je stalo sledeče kakor uzrok samomoru in umoru: „Sit sem življenja Kakor spoštovan meščan sem se deset let prizadeval, da vidim svojo in moje žene sliko v javnih časnikih in vendar se mi ni posrečilo. Ker je najino   življenje torej   tako pozabljeno   in zgrešeno,   bodeva
morda sreČneja po smrti". Toda po smrti se je nesrečnima želja izpolnila: njihovi podobi so izloženi v vseh izložnih oknih mesteca, a tudi časopisi so jih nprinesliu. Zakaj se jima ni izpolnilo v življenju? Eešilo bi jih bilo prezgodnje smrti.