Stenografični zapisnik
četrte seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 18. oktobra 1880.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob M i s s i a. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 15. oktobra 1889.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 34. Utemeljenje samostalnega predloga gosp. deželnega poslanca Karola Kluna in d rožnikov z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863.1., dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin.
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu naj-deniškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 5.).
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blaz-niškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 19.).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 4.).
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za 1. 1888. (k prilogi 21.).
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za leto 1890. (k prilogi 13.).
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Bledu glede podpore za popravo mostu čez Savico in za cesto iz Vodešč v Zagorico.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o podporah šolskim občinam za šolske zgradbe leta 1890. (k prilogi 18.) in o do-tičnih peticijah občine Cerknica in občine Ceplje.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frana Majdiča, diplomiranega živino-zdravnika. za podporo.
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o deželno-kulturnega zaklada proračunu za 1. 1890. in o računskem sklepu za leto 1888. (k prilogi 6.).
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
der Vierten Sitzung
des Krainijlhen Landtages
Ul Laibach
am 18. (S)ctoßer 1889.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Seine Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der lit. Landtagssitzuiig vom 15. October
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 34. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Landtagsabgeordneten Karl Kinn und Genossen mit dem Gesetzentwürfe, womit die §§ 5, 6 und 7 des Landcsgesetzes vom 20. Juli 1863, L. G. SB. Nr. 12, betreffend die Bestreitung der Kosten zur Herstellung liitb Erhaltung der katholischen Kirchen-und Pfründengebände, dann zur Beischaffnng der Kirchenerfordernisse, abgeändert werden.
4.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Findelhausfondes pro 1888 (zur Beilage 5).
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rcchmmgs-abschluss des Jrrenhausfondes pro 1888 (zur Beilage 19).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Gebärhausfondes pro 1888 (zur Beilage 4).
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Krankenhausfondes pro 1888 (zur Beilage 21).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Boranschläge der Stiflnngsfonde pro 1890 (zur Beilage 13).
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Veldes um Unterstützung zur Reparatur der Brücke über die Savica und für die Straße aus Wodeschitz nad) Anritz.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Schnlbausub-ventionen an Schulgemeinden tin Jahre 1890 (zur Beilage 18) und über die betreffenden Petitionen der Gemeinden Zirknitz und Tscheplach.
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Majdič, dtplomirten Thierarztes, um Unterstützung.
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des LandescnlturfoNdes pro 1890 und über den Rechnungsabschluss pro 1888 (zur Beilage 6).
Beginn der Sitzung um 10 |(|jr 30 Minuten Vormittag.
40
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung um 18. October 1889.
Deželni glavar :
Potrjujem sklepčnost slavne zbornice in otvarjam sejo. Gospoda zapisnikarja naprosim, prečkati zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 15. oktobra 1889.
L Lesung des Protokolles der III. Laudtagssitzuug vom 15. October 1889.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik 111. seje v slovenskem jeziku. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der III. Sitzung in slovenischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečit anem zapisniku?
Jaz imam samo neko tiskovno pomoto popraviti, ki se je vrinila v dnevni red III. seje, ker se namreč pri 7. točki, črka e), bere «o proračunu zaklada prisilne delalnice za 1. 1889», glasiti se mora za 1. 1890; prosim, da se to popravi.
Želi še kdo besede k prečitanemu zapisniku ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, izrekam, da je zapisnik zadnje seje odobren.
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Pošlo je slavnemu zboru več prošenj, in sicer zročam jaz sledeče prošnje:
Odbor asylnega društva na Dunajskem vseučelišči prosi podpore za leto 1889./90.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Bajc Franz, prov. Aufseher der Landes-Zwangsarbeits-anstalt hier, bittet um Erwirkung des Fortbezuges seiner Gnadengabe monatlicher 5 fl.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Landesschulrath hier legt vor das Gesuch des Orts-schulrathes in Rob, Bezirk Gottschee, um Bewilligung einer Subvention zur Erbauung des Schulbrunnens.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Herr Braune überreicht folgende Petitionen:
Spintre Franz, Oberlehrer in Gottschee, bittet um Unterstützung zum Besuche der landwirtschaftlichen Ausstellung in Wien.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Ausschuss der Fachschule für Holzindustrie in Gottschee bittet um eine Subvention pro 1890.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Stegnar izroča sledeči prošnji:
Učiteljstvo Ljubljanske okolice prosi zboljšanja plač.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Učiteljstvo Kranjsko-Loško-Tržiškega okraja prosi zboljšanja plač.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod Šuklje izroča sledeči prošnji:
Germ Josip, abiturijent v * Novemmestu , prosi mesečne podpore za izobraženje v slikarstvu.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Odbor društva v podporo ubogih gimnazijcev v Novemmestu prosi podpore za leto 1890.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod ces. svetnik Murnik izroča prošnjo:
Drenik Francisca bittet um Weiterbewilligung der Erziehungsbeiträge für ihre Kinder Francisca, Aloisia und Friedrich.
(Izroči se finančnemu odseku. —■ Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Vošnjak izroča prošnjo opravilnega odbora podpiralne zaloge slovenskih vseučeliščnikov v Gradci za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Ich überreiche das Gesuch der Vorstehung des Kronprinz-Rudolf-Hospitales zu St. Veit in Kärnten um eine Subvention.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod dr. Tavčar izroča prošnjo mestne občine Kranj, da se potrebno ukrene, da se ohrani c. kr. nižja gimnazija, oziroma da se razširi v c. kr. višjo gimnazijo.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod Kavčič izroča prošnjo okrajno-cestnega odbora Logaškega za podporo za zgradbo okrajne ceste Dolenji-Logatec-Rovte.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
IV. seja dne 15. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 15. October 1889.
41
3. Priloga 34. Utemeljen]e samostalnega predloga gosp. deželnega poslanca Karola Kluna in družnikov z načrtom zakona, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. deželnega zakona z dne 20. julija 1863. L, dež. zak. št. 12, o plačevanji troskov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prehendnih poslopij, potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin.
3. Beilage 34. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Landtagsabgeordueten Karl Klun »ud Genossen mit dem Gesetzentwürfe, womit die §§ 5, 6 und 7 des Landesgesetzes vom 20. Juli 1863, L. G. B. Nr. 12, betreffend die Bestreitung der Kosten zur Herstellung und Erhaltung der katholischen Kirchen- und Pfründengebäude, dann zur Beischaffnng der Kirchenerfordernisse, abgeändert werden.
Poslanec Klun:
Slavni zbor! Leta 1863. bil je od slavnega deželnega zbora sprejet vladni načrt zakona o plačevanji troskov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za priskrbovanje cerkvenih potrebščin.
Ta zakon, ki je bil od presvetlega cesarja potrjen dne 20. julija 1863. 1. in proglašen v 12. številki dež. zak., se opira na pravo in pravično načelo, da se duhovnim prebendarjem postavno jim zagotovljena kongrua ne sme kratiti in da naj le oni plačujejo k troškom za postavljanje in vzdržavanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij in k priskrbovanju cerkvenih potrebščin, katerih letne plače presegajo njih kongruo.
Kongrua pa je tedaj znašala 315, oziroma 420 gold. Zalo je v § 5. tega deželnega zakona določeno, da se dolžnost plačevanja k troškom za farna poslopja pričenja pri onih prebendarjih, ki imajo nad 500 gold, letnih dohodkov.
Ker pa ne bi bilo prav, da bi morali prebendarji s 500 do 600 gold, letnih dohodkov toliko donašati, kakor oni, ki imajo 1000 do 2000 gold., bilo je v § 6. določeno merilo, po katerem naj se ti troski razdeljujejo na cerkvene prebendarje. Po tej lestvici je bil samostalnim duhovnikom z letnimi dohodki 500 do 600 gold, plačevali deseti del, od 600 do 700 gold, deveti, od 700 do 800 gold, osmi, od 800 do 900 gold, sedmi, od 900 do 1000 gold, šesti, od 1000 do 1100 gold, peli, od 1100 do 1200 gold, četrti, od 1200 do 1300 gold, tretji del, čez 1300 gold, pa polovico stavljenih t.roškov, ki bi se po odbitih troskih za tlako in dovaževanje po načinu, navedenem v §§ 1. do 4., ne dali poravnati.
V § 7. stoji določba, da imajo prebendarji pravico, svoj donesek plačevali v večletnih obrokih, ki pa ne smejo znašati manj, kakor tretjino presežka, ki jim čez 500 gold, ostaja.
Vsakdo pa je izprevidel, da kongrua 420 gold., ali celo 315 gold., ne zadostuje, zato je bil v državnem zboru soglasno sprejet zakon z dne 19. aprila 1885, drž. zak. št. 47, ki župnikom določuje kongruo 600, oziroma 700 gold. Vsled te pretnembe bi moral odslej vsak prebend ar plačevati k troškom za prebendska poslopja, ako se deželni zakon z dne 20. julija 1863 ne premeni, ker ima zdaj vsak župnik več, kakor 500 gold, dohodkov. Nasledek temu bi bil, da bi mnogi prebendarji več ne imeli toliko letnih dohodkov, kolikor jih je njim po novem državnem zakonu zagotovljenih, in da bi nastajali vsled nesoglasja med državno in deželno postavo neprijetni prepiri in morda celö sitne tožbe med deželno in državno oblastjo.
Treba je torej v soglasje spraviti novi državni in naš deželni zakon, kar ravno namerava moj samo-stalni predlog, in kar bo tem laglje, ker se oba zakona opirata na eno in isto načelo, da mora vsakemu pre-bendarju za vsakdanji živež ostajati postavna kongrua in še nekaj goldinarjev čez.
Moj načrt, se prav tako, kakor dosedanji deželni zakon, strogo drži tega narčela, in ravno zato v § 5. nasvetuje, naj le oni doplačujejo k troškom za prebendska poslopja, ki imajo vsaj 50 gold, letnih dohodkov več, kakor znaša njih kongrua.
Glede visokosti doneskov v § 6. bistveno os lan e dosedanje merilo, in se je ta paragraf le zaradi soglasja s § 5. v tem premenil, da se za njih odmerjevanje ne jemljejo skupni dohodki, ampak presežki postavne kongrue. Ravno tako je nasvetovana prememba § 7. le stilistična posledica prejšnjih dveh paragrafov.
Slavni zbor! Ne morem si misliti, da bi slavni deželni zbor zatajil blago načelo, od katerega se je dal leta 1863. voditi, in da bi hotel prebendarjem kratiti ali jemati, kar jim je bil takrat kot opravičeno priznal: prepričan sem marveč, da se bo tudi zdaj držal istega načela in duhovnih prebendarjev ne zavezoval k troškom za stavbe in poprave, katerih oni večidel še zagrešili niso, ne zmenivši se za to, jim li potem postavno zagotovljeni in za vsakdanji živež potrebni dohodki ostajajo ali ne.
Zato prosim, naj slavni deželni zbor blagohotno sprejme moj predlog, v formalnem oziru pa predlagam, naj ga upravnemu odseku izroči v pretres in poročanje.
(Klici na levi: —- Rufe links: Dobro!)
Deželni glavar:
Po opravilnem redu je takoj glasovati brez razgovora, ali se izroči predlog odboru, kteri je že izvoljen, ali kteri se ima šele na novo izvoliti. Ako je sklep zanikalen, je predlog odvržen.
K besedi se je oglasil gospod deželni predsednik.
Deželni predsednik baron Winkler:
Slavni zbor! Izprosil sem si besede, da označim tukaj stališče, katero zavzema vlada nasproti predlogu, ki je bil ravno sedaj prečitan in ki ga je gospod predgovornik utemeljeval. .Jaz od svoje strani kot vladni zastopnik se popolnoma vjemam s predlogom gospoda
42
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. October 1889.
predgovornika in ga podpiram. On je že od svoje strani na drobno in temeljito pojasnil stvar in je dokazal, da je potreba spremeniti §§ 5., 6. in 7. zakona z dne 20. julija 1863, da se namreč ti paragrafi spravijo v soglasje z državnim zakonom z dne 19. aprila 1885 o duhovski kongrui. Jaz se ne bodem dalje spuščal v razpravo, kajti danes gre le za to, da se načrt postave izroči dotičnemu odseku, in naj omenjam samo še to, da so zakoni, podobni temu načrtu, sprejeti tudi že v drugih deželnih zastopih.
Ich kann also den Antrag des Herrn Vorredners nur dankbar begrüßen und danke zugleich auch jenen Herren, welche denselben durch Beifügung ihrer Unterschriften unterstützt haben, und kann dem hohen Hause nur die Annahme des Gesetzentwurfes empfehlen.
Deželni glavar:
Prestopimo torej k glasovanju o predlogu gospoda predlagatelja, ki se glasi, da se načrt izroči v pretresanje in poročanje upravnemu odseku.
Prosim gospode, ki pritrdi temu formalnemu predlogu, naj obsede.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je soglasno sprejet.
4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu najdenškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 5.).
4. Mündlicher Bericht des Finanzansschusses über den Rechnungsabschluss des Findelhausfondes pro 1888 (zur Beilage 5).
Poslanec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski:
V imenu finančnega odseka imam poročati o računskem sklepu najdenškega, blazniškega, porodniškega in bolniškega zaklada. Računski sklepi se ujemajo pri naj-denškem in porodniškem zakladu skorej popolnoma s proračunom, le prav neizdatne potrebščine so se nekoliko povikšale, na drugi strani so se pa tudi dohodki zdatno povišali, ker so se oskrbovalni troški ugodno iztirjali. Čisto drugačno je pa pri računskem sklepu bolniškega in blazniškega zaklada. Tam bomo videli, da so se dohodki tudi nekoliko zvišali vsled izterjanja oskrbovalnih troškov. Na drugi strani pa so se nekateri izdatki jako silno zvišali in to deloma zarad više potrebščine, namreč ker je bilo več bolnikov oskrbovanih in deloma pa tudi zarad tega, ker se zdravniki niso povsem držali onega naloga, katerega jim je dal deželni zbor v svojem zadnjem zasedanji. Po teh kratkih opombah preidem na specijalno razpravo do-tičnih zakladov.
Pri najdenškem zakladu razvidimo pri rednih troških, da so se nekoliko povišali oskrbni troški za najdence, sicer pa neznatno, namreč za 102 gold. 5 kr. Cela potrebščina je torej večja samo za 99 gold. 85 kr. Tudi dohodki, kot sem že popred omenil, so se nekoliko povišali. Končna imovina pa se je povišala
za 827 gold. 76 kr. Ker so pri tem zakladu le male spremembe, se mi ne zdi potrebno, obširneje poročati o računskem sklepu tega zaklada, ter predlagam, naj se računski sklep najdenškega zaklada za leto 1888. odobri.j
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blazniškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 19.).
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Jrrenhansfondes pro 1888 (zur Beilage 19).
Poročevalec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski:
Pri računskem sklepu blazniškega zaklada vidimo, da so se prihodki precej zdatno pomnožili, in sicer za 2595 gold. 57 kr. Deloma zarad tega, ker so se oskrbovalni troški ugodno izterjali, deloma pa, ker je neka žena volila precejšno svoto deželi, katera je sina oskrbovala mnogo let v Ljubljanski blaznici.
Skupna potrebščina se je pa prekoračila pri rednih troških za 5380 gold. 82 kr., pri izvanrednih za 30.029 gold. 82 kr. Kar se izvanrednih troškov tiče, je tukaj prišla v računski sklep nova stavba, ki se je vršila v deželni blaznici na Studenci in kateri znesek je bil proračunjen pri deželnem zakladu. Torej se tudi tukaj ne more prav za prav govoriti o prekoračenji, le v računski sklep se je sprejela ta svota.
Kar zadeva redne troske, vidimo, da so se prekoračili pri vzdrževanji poslopij za 1234 gold. 86 kr. To se motivira od strani knjigovodstva in vodstva blaznice s tem, da so se morale razne poprave zvr-šiti v blaznici na Studenci, katere se niso mogle v proračun postaviti. To so namreč obširne poprave pri strehah, popravile so se tudi razne železne peči, isto-tako stanovanje hišnega zdravnika, kar vse je pro-vzročilo prekoračenje kredita. Dalje so se prekoračili troški režije, in sicer za 2335 gold. 6 1j,i kr., in to zarad tega, ker je bilo število blaznih in oskrbovalnih dni nekoliko večje, kot je bilo proračunjeno.
Pri tem naslovu je pa končni uspeh vender le v tem obziru ugoden, ker se je vsled vpeljave nove tarife prihranila znatna svota 2483 gold. 88 kr. Zdatno pomnožili so se troški za hirajoče umobolne, pričakovalo se je, da se bode tam oskrbovalo le okoli 40 hirajočih. Tekom leta pa je naraslo število na 50, in vsled tega so se tudi tam troški povišali za 1501 gold. 79 kr.
Kakor sem že omenil, so izvanredni troški izkazani s presežkom 30.029 gold. 82 kr. V proračunu je bilo nastavljenih za nove stavbe v blaznici le 200 gold, za lopo, ki se je imela graditi v blaznici na Studenci za mrzle kopeli, kar pa se ni moglo zvršiti, ker posestnik zemljišča blizo Ljubljanice tega ni dopustil. Teh 200 gold, je torej odpadlo, vstavili pa so se oni 30.000 gold., ki so se izplačali za nove stavbe, pa so bili proračunjeni pri deželnem zakladu.
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung mit 18. Malier 1889.
43
Imovina se je vsled tega, da so se razširila poslopja v blaznici, za 30.569 gold. 53 '/a kr. pomnožila.
V imenu finančnega odseka predlagam, da se računski sklep blazniškega zaklada za 1. 1888. odobri.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 4.).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Gebärhansfoudes pro 1888 (zur Beilage 4).
Poročevalec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski:
Pri porodniškem zakladu je skupno pokritje večje za 248 gold. 8 kr., ker so se tudi tukaj ugodno izterjali oskrbni troški za porodnice. Pri izdatkih se je najviša svola 388 gold, prihranila pri podporah za izstopivše porodnice, ker se je tam porabila ona svota, katero v ta namen blagodušno vsako leto daruje kranjska hranilnica. V drugih subrubrikah so višji izdatki le malenkostni, in nimam nič posebnega omeniti, ter predlagam v imenu finančnega odseka, naj se računski sklep porodniškega zaklada za 1. 1888. odobri.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1888. (k prilogi 21.).
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Krankeuhausfoudes pro
1888 (zur Beilage 21).
Poročevalec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski:
Pri računskem sklepu bolniškega zaklada je razvidno, da je bilo pokritje mimo proračuna večje za 602 gold. 78 kr., da so nekateri presežki pri oskrbovalnih troških, potem pri obrestih zarad znižanja nekega dolga in pri računskih in drugih povračilih. Redni izdatki so se prekoračili za 4048 gold. 51 tfi kr., izvanredni za 5799 gold. 13 kr. Najizdatneje prekoračil se je proračun v rubriki IX. pri troških režije, in sicer za 3217 gold. 98 kr.
Pri preiskavi Lega višega izdatka kazalo seje, da je bilo leta 1888. manj bolnikov v bolnišnici, torej manj oskrbovalnih dni, tudi cena za hrano bolnikov bila je nižja, kakor prejšna leta, vkljub teh ugodnih okolnosti se je pa izdatek precej povišal. V tem oziru poučil se je finančni odsek, da to izvira od tega, ker je bilo leta 1888. dvakrat v Poljanski podružnici precej kozavih bolnikov.
Vsled pogodbe z redom usmiljenih sestra mora dežela plačati vsaki dan režijskih troškov 4 gold. 50 kr..
če je le eden kozavi v podružnici, ako je pa eden kozavi in 28 nekozavih bolnikov v nji, pa 4 gold. Ker je bilo leta 1888. dvakrat po več kozavih v tej bolnišnični podružnici, so se morali drugi bolniki odmaknili in je bilo včasih le po 3—4 bolnikov v tej hiši; vkljub temu je morala dežela plačati po 4 gold. 50 kr. na dan. To svoto razdelilo je knjigovodstvo na oskrbovalne dni, kateri so vsled tega izdatno naraščali, čeravno je bilo bolnikov jako majhno. Skušal je deželni odbor preprečiti prekoračenje pri tej rubriki l udi tem potom, da je zdravnikom bolnišnice dal strogi ukaz, da ne sme veljali hrana posameznega bolnika več kot 28 kr. na dan. Vender bodem imel priložnost v tej stvari govoriti pri proračunu bolniškega zaklada in se danes ne bom dalje spuščal v pretresanje tega ukaza.
Pri subrubriki «XI. Miloščine» se je prihranilo 300 gold., ker se je porabila podpora kranjske hranilnice.
Pri izvanredni potrebščini našteta je svota 5799 gold. 13 kr. za nakup njive za Bežigradom, na katerej bi morala enkrat, stati bolnišnica. Ta izdatek je popolnoma opravičen, ker je temu namenu pritrdil deželni zbor.
Končna imovina se je vsled tega povišala za . 7092 gold. 62 kr. Predlagam v imenu finančnega odseka, naj se računski sklep bolniškega zaklada za leto 1888. odobri.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za leto 1890. (k prilogi 13.).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzansschnsscs über die Voranschläge der Stiftnngsfoude pro 1890 (zur Beilage 13).
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Finančni odsek je pretresal in preiskoval proračun ustanovnih zakladov za 1. 1890. in je v vsem predlogom deželnega odbora pritrdil ter jih tudi slavnemu zboru priporoča v sprejem. Prosim dovoljenja, da bi smel vsak zaklad posebej prebrati in pri vsakem opaziti, kar je morda pojasnila potrebno.
(Ni ugovora. — Es wird kein Widerspruch erhoben.)
(Bere številke dijaškega zaklada iz priloge 13. — Liest die Summen des Studenten - Stiftungsfondes aus Beilage 13.)
Pri tem zakladu mi je omenjati marg. št. 14. v § 9. letnega poročila deželnega odbora. Lanskega leta namreč prirastka je temu zakladu ustanova gospoda Gorupa za učence srednjih šol in za visokošolce. Vseh ustanov je 10, kterih je bilo razpisanih pa 7 za srednješolce in le 3 za visokošolce. Ko je pa deželna vlada gospodu Gorupu, ki si je oddajanje teh ustanov pridržal, poslala prošnje, da izmed prosilcev izbere nje, katerim hoče ustanove oddali, se je gospod ustanov-
44
VI. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. Klober 1889.
nik nad tem spodtikal, da so se samo 3 ustanove razpisale za visokošolce in druge za srednješolce, ker more po ustanovnem pismu vse ustanove oddati visoko-šolcem, res je le 4 ustanove oddal srednješolcem, 6 pa visokošolcem. Zahteval je torej od vlade, naj se v prihodnje drži njegove želje in ustanovnega pisma. Deželna vlada je deželnemu odboru naznanila, da se more to zgoditi le za slučaj, ako deželni odbor ne zahteva 5% doneska deželnemu zakladu za oskrbovanje tega zaklada, ali pa šele potem, če po oddanih ustanovah še kaj preostaje. Deželni odbor se je strinjal s tem predlogom in je deželni vladi naznanil, da hoče jemati te doneske le v slučaji, ako od oddanih štipendij kaj preostaja; prosi torej, naj slavni deželni zbor ta njegov sklep odobrovaje na znanje vzame. Če slavni zbor temu pritrdi, bi bila s tem rešena tudi marg. št. 14., § 9. letnega poročila.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, preidemo k glasovanju, in sicer o proračunu dijaškega zaklada za 1. 1890. in o marg. št. 14., § 9. letnega poročila.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Klun:
(Bere številke zaklada dekliških ustanov, Duller-jevega dekliškega ustanovnega zaklada in grofa Laura novega ustanovnega zaklada, ki obveljajo brez debate. — Liest die Summen des Mädchenstiftungsfondes, des Dullerschen Mädchenstiftungsfondes und des Graf Saurauschen Stiftnngsfondes, welche ohne Debatte genehmigt werden).
(Bere številke P. P. Glavarjevega zaklada. — Liest die Summen des P. P. Glavar schen Süftungsfondes.)
Pri tem zakladu bi slavni zbor opozarjal na marg. št. 10., 11. in 12., § 9. letnega poročila. V teh marginalnih številkah deželni odbor naznanja, da je umrl v Komendi prejšnji zdravnik Fortunat. Milliner in da je moral vsled te smrti deželni odbor skrbeti, kdo bode sedaj opravljal službo zdravnika v Komendi. Hoteli so naj pred nastaviti gosp. Edvarda Globočnika, zdravnika v Cerkljah, ali ker se je kazalo, da bode dobil službo zdravnika v Kranji, od koder bi mu bilo predaleč hoditi v Komendo, se ta služba ni podelila Globočniku, ampak so se naprosili zdravniki Kamniški, najprej gosp. dr. Samec, da jo je provizorno opravljal. Kakor je pa gospodom znano, je dr. Samec pred par tedni umrl in po njegovej smrti seje naprosil sedanji zdravnik v Kamniku, da on opravlja to službo. To naj blagovole gospodje na znanje vzeti in s tem bi bile rešene marg. št. 10., 11. in 12., § 9. letnega poročila.
Poslanec Kersnik:
Slavni zbor! V XIV. seji lanskega zasedanja storil se je sledeči sklep:
«Prošnja Kamniške občine se izroča deželnemu odboru z naročilom, da z ozirom na ustanovno pismo,
katero ima v mislih le bolnico, ne pa hiralnice, stopi v dogovor z ustanovno oblastjo, ali bi se dotična bolnica Glavarjeve ustanove ne mogla napraviti v Kamniku.»
Jaz ne bodem omenjal, da je ta sklep provzročil veliko razburjenost v do ustanove opravičenih krogih Komendskih občanov, opomniti pa moram, da je ta stvar za nje jako resna. Predenj ne leži vprašanje Glavarjeve ustanove in kaj se ima zgoditi z bolnico, popolnoma jasno pred nami, toliko časa ni mogoče misliti na nove naprave, na preustroj vse te ustanove in posebno ne na naprave, katere hočem nasvetovati nadrobno še o svojem času — to je v prvi vrsti povišanje plače zdravnikove, urni razpis te službe, zidanje stanovanja za zdravnika in posebno usta-novljenje jako živo potrebnega hišnega reda. To so stvari, katere prebivalstvo samo jako živo želi. Uso-jam si torej danes le vprašati slavni deželni odbor: Ali je on v izpeljavi omenjenega lanskega sklepa se že obrnil do slavne vlade kot kompetentne ustanovne oblasti, je li sprejel kak odgovor in kakov je ta odgovor? Zamolčati ne smem, da se nadejam, ne le kot zastopnik Komendske občine, ampak tudi kot pravnik, da ne more bili odgovor drug nego negativen glede lanskega deželnozborskega sklepa in pridržujem si, o svojem času, kakor sem vže omenil, staviti prej le na kratko orisane predloge.
Poslanec dr. Vošnjak:
Deželni odbor je to resolucijo naznanil deželni vladi precej po končanem deželnem zboru in v dopisu označil svoje stališče, da on sodi iz ustanovnega pisma, da Glavar nikoli ni mislil na hiralnico, ampak le na bolnico za akutne bolezni, da se torej ustanova ni prav zvrševala dosedaj. Zavoljo mesta, kje naj bi se bolnica zidala, pa deželni odbor ni nič določnega izrekel, vprašal je le vlado, kaj ona meni, ali se ne bi dala ustanova tako spremeniti, da se zida bolnica za akutne bolezni in se obresti ne bi porabljale za hiralnico kot dosedaj. Odgovora pa deželni odbor še ni dobil.
Deželni predsednik baron Winkler:
Slavni zbor! Naj o tej stvari, ki jo je sprožil častiti gospod poslanec Kersnik, omenim, da je zaradi resolucije, ki je bila lansko leto sklenena, došel deželni vladi od slavnega deželnega odbora dopis. Ta stvar se sedaj še razpravlja, deželna vlada je namreč poprašala v tej zadevi finančno prokuraturo, ki je tudi že oddala svoje mnenje, toda ker gre za staro ustanovo iz prejšnjega stoletja, bilo je treba nadrobno pregledati vse dol.ične spise; žalibog da v deželnem arhivu pogrešamo nekatere spise, zlasti iz prvih let tega stoletja, t. j. iz 1803. in 1809., po katerih seje vsled Najvišjega odločila prvotna ustanova nekoliko spremenila, da ni namreč sedaj več po namenu ustanove posebne bdlnice v Komendi, ampak da je iz bolnice postala hiralnica, in sicer tako, da se ne samo sprejemajo v hiralnico ubogi Stanovniki iste občine, temveč da se nekaterim ubožcem tudi dajejo na roko
IV. seja dne 18. oktobra 1889.'—- IV. Sitzung am 18. Bctotzer 1889.
45
vsako leto podpore v denarjih. Ker, kakor sem rekel, pogrešamo dotične spise v našem arhivu, obrnila se je deželna vlada ■— in to se je naznanilo zajed no slavnemu deželnemu odboru — do visokega ministerstva, da dobi dolične spise; potem razodene deželna vlada svoje mnenje v tej zadevi. Naj še dostavim, da bi bilo želeti, da bi se bolnica napravila morda v Kamniku in bi se ustanovili pogoji, pod katerimi bi se Stanovniki iz Komende sprejemali v to bolnico, a sedaj mi še ni mogoče o tem oddati mnenja, ki bi vlado vezalo.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prestopimo k glasovanju, in prosim gospode, ki. pri trd e nasvetom finančnega odseka glede Glavarjeve ustanove, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Klun:
(Bere številke sirotinskega zaklada. ■— Liest die (Summen des Waisenhansfondes.)
Pri tej ustanovi bi opozarjal na m arg. št. 9., § 9. letnega poročila, v katerej gospodje najdejo imena tistih sirot, katerim so bile podeljene deželne ustanove.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere številke učiteljske ustanove, Ilirskega ustanovnega zaklada za slepe, cesarice Elizabete zaklada za invalide, Postojinske jame zaklada za invalide, Tre-vizinijeve ustanove za invalide, Metelkove ustanove za invalide, ustanovnega zaklada Ljubljanskih gospa št. 1. za invalide, ustanovnega zaklada Ljubljanskih gospa št. II. za invalide, Kalistrovega ustanovnega zaklada, Holdheimove ustanove za gluhoneme, VVolfove ustanove za gluhoneme, dr. Lovro Tomanove ustanove, Hans Ad. Engelshauserjeve ustanove za uboge plemenitaše , baron Flödnigovega ustanovnega zaklada in Josipine Hotschevarjeve podporne ustanove iz priloge 13., katere obveljajo brez debate. — Liest die Summen des Lehrerstiftungsfondes, des Jllyrischen Blindenstiftungs-fondes, des Kaiserin-Elisabeth-Jnvalidenfondes, des Adels-berger-Grotten-Jnvalidenfondes, des Trevisini'schen Invaliden-Stiftungsfondes, des Metelko'schen Invaliden-Stiftungsfondes, des Laibacher Frauenverein - Jnvaliden-Stif-tungsfondes Nr. i, des Laibacher Frauenverein - Jnvaliden-Stiftungsfondes Nr. 11, des Kalister'schen-Stiftungsfondes, des Holdheim'schenTaubstummen-Stiftungsfondes, des Wolf-schen Taubstummen-Stiftungsfondes, des Dr. Toman'schen Stiftungsfondes, des Hans Adam Engelshauser'schen Stiftungsfondes für arme Adelige, des Freiherr von Flödnig-schen Stiftungsfondes und der Josefine Hvtschevar'schcn Unterstützungs-Stiftung, aus Beilage 13, welche ohne Debatte genehmigt werden.)
Glede ustanove Josipine Hotschevarjeve omenjam, da je tudi šele v novejšem času prišla v oskrbovanje deželnega odbora, kateri nam poroča v m arg. št. 15., § 9. letnega poročila, «da je ustanovila gospa Josipina
Hotschevar za udove, sirote, šolarje Radovljiške mestne srenje in občino Radovljiško ustanovo z zakladno glavnico 28.000 gold., dalje ustanovo za vzdrževanje učiteljske hiše v Radovljici z 2000 gold.»
Deželni odbor je glede na blagi namen, ki ga je ustanoviteljica imela, sklenil, da oskrbuje to ustanovo brezplačno, t. j. ne da bi zahteval 5% oskrbovalnih doneskov za deželni zaklad. V imenu finančnega odseka predlagam, naj se tudi ta ukrep deželnega odbora odobrovaje na znanje vzame.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sedaj bi z dovoljenjem slavnega zbora poročal še o marg. št. 4., § 9. letnega poročila, ki je v tesni zvezi z ustanovnimi zakladi.
Deželni glavar:
Ali je kaj ugovora zoper to?
(Nihče ne ugovarja. — Es wird kein Widerspruch erhoben.)
Ker ni ugovora, prosim gospoda poročevalca, da poroča.
Poročevalec Klun:
Glavnica šesterih ustanovnih zakladov naložena je deloma tudi v ogerskih in sedmograških zemljiških obveznicah. Po sklepu državnga zbora ogerskega pa je bil finančni minister ogerski pooblaščen, vse te obveznice odpovedati in kapital izplačati, ako morebiti lastniki ne bi bili pripravljeni mesto gotovega denarja vzeti nove ogerske obligacije po kurzu z dne 16. januarja 1889.1. v znesku 88 gold. 50 kr. za 100 gold. Deželni odbor je pa mislil, da bi bilo morebiti bolje, ta denar naložiti v obveznicah domačega deželnega posojila in se je obrnil zarad tega do deželne vlade, ki ima kot. vrhovna oblast pri tem odločevati, z vprašanjem, bi li ona ne privolila, da se ta denar tako naloži, kakor je deželni odbor predlagal, mislil je, da bi bilo to zarad tega bolje, ker se bodo ogerske nove obveznice izžrebale šele v 70. letih, domače posojilo pa že v 40. letih. Deželna vlada ni imela nič proti temu, da bi se en del naložil v domačem deželnem posojilu, pač pa je imela pomisleke, da bi se naložila vsa glavnica v domačem posojilu; zato je naročila deželnemu odboru, naj polovico omenjenega denarja naloži v domačem posojilu, drugo polovico pa v državnih obligacijah. Deželni odbor se je temu vdal, in prosim, da slavni zbor ta ukrep deželne vlade in deželnega odbora na znanje vzame. S tem bi bila torej rešena marg. št. 4., § 9. letnega poročila.
Kar se zneska tiče, vidimo, da imajo v sedmograških in ogerskih obveznicah en del svoje glavnice naslednji zakladi: dijaški, Glavarjevi, Kalistrovi, Wolfovi in Flödnigovi ustanovni zaklad skupaj 122.100 gold, star. den., muzejski zaklad 20.000 gold., deželni zaklad pa 4100 gold. star. den. Glede muzejskega zaklada je užitnica Viktor Smoletove zapuščine privolila v nakup obligacij novega deželnega posojila, in torej tudi od te strani ni nobenega zadržka.
46
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. October 1889.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, preidemo k glasovanju in prosim gospode, ki m arg. št. 4., § 9. letnega poročila na znanje vzamejo, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Bledu glede podpore za popravo mostu čez Savico in za cesto iz Vo-dešč v Zagorico.
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Beides um Unterstützung zur Reparatur der Brücke über die Savica und für die Straße aus Wodeschitz nach Auritz.
Poročevalec Suklje:
Finančnemu odseku izročila se je peticija, v katerej prosi županstvo v Bledu denarne podpore 5000 gld. za popravo mostu čez Savico pod Bodeščami in izpeljavo ceste iz Vodešč čez Ribno v Zagorico. Iz prilog te peticije se razvidi, da je ta občinski most. v istini silno potreben popravka, ker okrajno glavarstvo Radovljiško ustavilo je že promet čez ta most. Troški te poprave bi stali 4264 gld. 6 kr., in o tem ni dvombe, da je za dotične okraje, katerim služi, ta svota, ki bi jo morali pokrivati zgolj iz svojega, preveč. Kar se tiče ceste, dolga bi bila, ker do sedaj niso imeli kolovozne ceste 4013 m, vsi troški za most in izpeljavo ceste stali bi v denarjih 7084 gld. 86 kr., poleg tega bi bilo še dela in natura za 3087 gld. 41 kr.
Bilo je sedaj v prvej vrsti finančnemu odseku pretresovati, ali je zares omenjena občinska pot in občinski most tolike koristi in tako potreben, da gre privoliti deželno podporo. Kar se tiče tega občila, moram povdarjati, da nekatere vasi tega okraja, na pr. vasi Ribno in Vodešiče, nimajo nobene cestne zveze niti z Bledom niti z Lescami in Radovljico. Tedaj nastajajo tukaj naravne težave v mnogih slučajih, ki so tudi navedeni in izraženi v tej prošnji. Ako se pa napravi ta cesta, bodo tudi drugi kraji imeli nekaj dobička od tega. jaz opozarjam tukaj pred vsem na Bohinjsko dolino, katera bode krajšo pot imela do Radovljice, gotovo pa tudi do Kamne gorice in Krope. Ako se napravi ta most, imamo ravno in veliko krajšo zvezo med Kropo, Kamno gorico, Lipnico i. t. d., potem čez Vodešiče in Ribno v Zagorico in Bled. Se ve, svota 5000 gld., ki se zahteva, ni v pravem razmerji s troški, provzročenimi po tej zgradbi, in ako se oziramo na to, da gre le za občinsko cesto in občinski most, prišel je finančni odsek do tega zaključka, da pač gre prisoditi nekaj podpore z ozirom na prej naglašeno korist, da pa ne more bili tako eksorbitanina, kakor jo zahteva županstvo Blejsko.
V imenu finančnega odseka usojam si torej nasvetovati :
Slavni zbor naj sklene:
Deželni odbor se pooblašča, da naukaže županstvu v Bledu za izpeljavo nove ceste iz Bodešč čez Ribno v Zagorico in za popravo mostu čez Savico pod Bodeščami iz kredita za cestne stavbe podporo 1000 gld. v razmerji z napredujočim delom.
Abgeordneter Erretten; Baron Schwegel:
Hohes Haus! Ich habe nicht die Absicht, gegen diesen Antrag, welchen der geehrte Herr Referent des Finanzausschusses eben vortrug, zu sprechen, aber auf zwei Punkte möchte ich die Aufmerksamkeit des hohen Hauses hinlenken, die meines Erachtens besondere Berücksichtigung verdienen.
In erster Linie hat der Herr Berichterstatter darauf hingewiesen, dass es wünschenswert sei, die Aufmerksamkeit bei dieser Straßenumlegung auch ans den Untstand zu richten, dass sie eine kürzere Verbindung zwischen der Wochein einerseits und Radmannsdorf andererseits ermögliche. Diese Abkürzung des Weges wird aber bei der Umlegung der Straße, wie sie geplant ist, vielleicht nicht in der Weise erreicht werden, als wenn der Straßenzug über Seebach geführt würde. Ich würde mir also die Ansicht auszusprechen erlauben, dass es sich empfehlen dürfte, diese Traye durch Organe des Landesausschusses prüfen zu lassen, und wenn es sich herausstellt, dass eine derartige Verbindung über Seebach zweckmäßiger sei, als die über Auritz vorgeschlagene für den Verkehr zwischen der Wvchein und Radmannsdorf, dürfte es keiner weiteren Schwierigkeit unterliegen, eine Aenderung der Traye durchzuführen.
Es wäre daher der Antrag des Finanzausschusses dahin zu modificieren, dass der Landesausschnss beauftragt wird, diese Traye zu prüfen, beziehungsweise mit Rücksicht ans die Erleichterung des Verkehrs zwischen der Wochein und Radmannsdorf auch eventuell eine andere Traye zu vereinbaren.
Der zweite Punkt, auf welchen ich die Aufmerksamkeit des hohen Hauses zu lenken mir erlaube, ist der Schwerpunkt der Frage, nämlich der Brückenbau über die Save. Die Straße wird vielleicht aus den Mitteln jener Gemeinden, die schon für solche Dinge viel gethan haben, hergestellt werden können, das schwierige, kostspielige Object des Brückenbaues ist es aber, worauf die ganze Aufmerksamkeit zu concentriren ist. Wir werden nach meiner Ansicht am meisten die Sache fördern, wenn wir den Beitrag von 1000 fl., welchen der hohe Landtag zu widmen im Begriffe steht, speciell für den Brückenbau über die Save widmen.
Mit Rücksicht auf diese beiden Punkte, auf welche ich Ihre Aufmerksamkeit zu lenken mir erlaubte, nämlich die Verwendung des Betrages von 1000 fl. für die Herstellung der sehr schadhaften und nothwendigen Brücke über die Save einerseits und andererseits die Ueberprüfung der Traye mit Rücksicht auf die Erleichterung des Verkehres zwischen der Wochein und Radmannsdorf, stelle ich den Zusatzantrag:
Der Landesausschnss wird ermächtiget, die Traye der projectirten Straße mit besonderer Berücksichtigung der Erleichterung des Verkehres zwischen der Wochein und
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung NIN 18. Bctober 1889.
47
Radmannsdorf einer Ueberprüfnng zu unterziehen und zur Herstellung der Brücke den Betrag von 1000 st. zu bewilligen.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poročevalec Šuklje:
Kakor sem razumel častitega gospoda predgovornika, naglasa on popravo mostu čez Savico kot pravi namen, za katerega naj se dovoli kredit in nadalje predlaga, naj se še enkrat pregleda trasa z ozirom na olajšavo prometa med Bohinjem in Radovljico. Jaz moram formalno zasl opa ti predlog finančnega odseka, ker od njega nimam pooblastila, kaj drugega nasvetovati, deželni odbor pa lahko da napotek dotič-nemu županstvu. Za svojo osebo pa ne bi imel nič proti predlogu gospoda poslanca Schwegelna.
Deželni glavar:
Preidemo k glasovanju, in pustil bom naj pred predlog finančnega odseka v tistih točkah odprt, v katerih ga spreminja predlog gosp. poslanca Schwegelna.
Prosim gospode, ki prit.rde predlogu finančnega odseka, v kolikor ni v nasprotji s predlogom gosp. poslanca Schwegelna, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prosim še glasovanja o dostavku gosp. poslanca Schwegelna, in gospodje, ki temu pritrde, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
10. Ustno poročilo finančnega odseka o podporah šolskim občinam za šolske zgradbe leta 1890. (k prilogi 18.) in o dotičnih peticijah občine Cerknica in občine Čeplje.
10, Mündlicher Bericht des Fiuanzansschusses über die Schulbausubllentioileu an Schulgemeinden im Jahre 1890 (zur Beilage 18) und über die betreffenden Petitionen der Gemeinden Zirknitz und Tscheplach,
Poročevalec dr. Vošnjak.
Slavni zbor! V prilogi 18. poroča deželni odbor o podporah šolskim občinam za šolske zgradbe 1. 1890. Finančni odsek je razpravljal to poročilo in se v obče strinja z deželnim odborom glede podpor, ki se naj dado posameznim občinam. Le pri dveh občinah je nasvet deželnega odbora spremenil, za občino Mozelj je deželni odbor predlagal 250 gld. in to zarad tega, ker bode stavba stala 3695 gld. Občina dosedaj še nobene podpore ni dobila. Finančni odsek pa je, pre-gledavši dotični akt, našel, da je okrajni šolski svet v
Kočevji nasvetoval le 150 gld. in istotako tudi deželni šolski svet le 150 gld. Zatorej je finančni odsek, kot v drugih slučajih, tega mnenja, naj se večja podpora, nego sam okrajni šolski svet nasvetuje, ne dovoli, tembolj , ker se bodo v prihodnem letu gotovo zopet oglasili za podporo, ki se bode njim dovolila primerno, kot drugim občinam.
To velja tudi za Homec. Deželni odbor je predlagal 500 gold., med tem ko okrajni in deželni šolski svet predlagata le 300 gold., torej je finančni odsek sklenil nasvetovati le 300 gold. V ostalem se finančni odsek strinja s predlogi deželnega odbora, natisnenimi v prilogi 8.
Nadalje je vložila prošnjo občina Čeplje tudi za podporo. Županstvo razlaga, da se bode tam že dovoljena šola zidala in da so že prosili za 25 % občinske priklade, da si napravijo zaklad za zidanje te šole. Ker so troški proračunjeni na 5000 gld., nasvetuje finančni odsek, naj se prošnja usliši in dovoli občini Čeplje 500 gold.
Glede prošnje občine Cerknica za novo podporo pa nasvetuje finančni odsek, naj se odkloni, ker je občina že dobila 800 gold, podpore, dasi navedejo, da imajo 50 °/0 občinskih priklad ravno zavoljo dolga, v katerega so zabredli zavoljo zidanja te šole.
Kar zadeva podporo za mesto Ljubljansko, sklenil je finančni odsek, da se bode o tej prošnji posebej poročalo.
Finančni odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
I. Za zgradbe ljudskih šol se dovolijo podpore iz deželnega zaklada občinam:
1.	Selce................. 800 gold.
2.	Rateče................. 300	»
3.	Prežganje...............100	>
4.	Črnomelj............... 200	»
5.	Metlika................. 200	»
6.	Štrekljevec.............100	»
7.	Radence................. 300	»
8.	Št. Vid pri Cerknici . .	150	»
9.	Mozel....................150	»
10.	Lien seid.............. 300	»
11.	Šmihel pri Novemmestu 300	-
12.	Sv. Trojica............ 300	»
13.	Homec ...’.. 300	»
14.	Radomlje................100	»
15.	Motnik..................100	»
16.	Trboje..................100	->
17.	Trebnje................ 200	»
18.	Čeplje................. 500	»
Skupaj . .	. 4500 gold.
Prošnja občine Cerkniške za podporo se ne usliši.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Prestopimo v nadrobno razpravo, in prosim gospoda poročevalca, naj bere posamezne nasvete.
9
48
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. October 1889.
Poročevalec dr. Vošnjak:
(Bere nasvete finančnega odseka za podpore posameznim občinam, ki obveljajo brez debate. — Liest die Anträge des Finanzausschusses» betreffend die Subventionen an die einzelnen Gemeinden, welche ohne Debatte genehmigt werden.)
(Bere — Liest:) Prošnja občine Cerkniške za podporo se ne usliši.
Poslanec Kavčič:
Ker je slavni finančni odsek prošnjo občine Cerkniške odbil, smatram si za svojo dolžnost, da v tej zadevi nekoliko besed spregovorim. Ako pogledamo na razmere, katere kraljujejo v Cerkniški občini, vidimo, da bogastva lam doma ni, ampak revščina, ose-bilo pa letos. Le pomislimo, da imajo tam blizo Cerkniško jezero, katero le v suhih letih daje nekoliko koristi, to so namreč senožeti in njive ob imenovanem jezeru. A to vse bilo je letos vsled vednega deževja vedno pod vodo, tako, da niso ubogi Cerkničanje dobili potrebne krme in stelje. Slavni finančni odsek se je oziral na to, da je Cerknica že dobila 800 gold, za zgradbo nove šole. To je res, ali troski znašali so 9000 gold., torej niti Vi o /gradbenih troškov niso dobili; če se pa ozremo na razmere drugih občin, vidimo, da nekatere dobe 15, 16 in celo 17 % gradbenih troškov, torej se razvidi, da se Cerknici ni odveč dalo, ako se je nji dalo 800 gold. Pomisliti pa je, da plačuje ta silne naklade, 50 %, in to vsled troškov, koji so narastli vsled naprave nove šolske zgradbe, in ker izven doklade nima občina nijednih dohodkov. Nadalje mi je omeniti, da je proračunjeno, da daje dežela za zgradbe šol letno podporo v znesku 6000 gold., dosihmal pa znaša vsa la svota, oziroma določene podpore, katera se bode izdala, 4500 gold., torej s tem, ako bi se dalo kako malo podporo Cerkniški občini, bi se nikakor ne presegla ona svota, kojo je deželni odbor v to svrho odločil, radi lega si u soj am staviti predlog:
«Slavni deželni zbor naj blagovoli šolski občini Cerknica privoliti podpore 100 gold.»
Deželni glavar:
V prvej vrsti mi je vprašati, ali se predlog gosp. poslanca Kavčiča podpira. Prosim torej gospode, ki ga podpirajo, naj blagovole ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadosti podprt, in je v razpravi.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej dam besedo gospodu poročevalcu.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Kot poročevalec finančnega odseka bi moral govoriti proti temu predlogu, jaz pa sem že v finančnem odseku zagovarjal, naj se prošnja usliši, ker je utemeljena. Za svojo osebo torej moram prositi, naj se prošnja usliši.
Deželni glavar:
Preidemo k glasovanju in prosim gospode, ki pri-trde predlogu gospoda poslanca Kavčiča, naj blagovole ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je zavržen; prosim torej gospode, ki pri-trde predlogu finančnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Finančni odsek je razvid el iz prošenj, ki so se predložile deželnemu odboru za podpore, da je zopet mnogo takih občin vmes, ki prav malo davka na leto plačujejo, si pa vender nakladajo neprimerne troske po pet, šest, sedem tisoč goldinarjev za zgradbe novih šol. Slavni deželni zbor je že pred več leti v tem zmislu sklenil resolucijo, naj se opozarjajo okrajni šolski sveti, naj ne delajo prevelikih troškov za zgradbe, ker ni v nobenem razmerji, da bi občine, ki imajo par sto goldinarjev davka, zidale šolska poslopja za več tisoč goldinarjev. Občine se zadolžujejo in si nakladajo za poznejše čase velika bremena, ker so šolske potrebščine velike in je potem treba vsako leto nakladati si do 20% priklad. Zato je sklenil finančni odsek, priporočati slavnemu zboru še sledečo resolucijo:
° «II. Deželnemu odboru se naroča:
1.) Da opozarja c. kr. deželni šolski svet na silna bremena, katera si nalagajo mnoge majhne občine s sklepom, da bodo zidale nova šolska poslopja, ker take občine troške za zgradbo dostikrat še po 500% dokladih na svoje davke ne bi mogle poplačati. Slavni c. kr. deželni šolski svet naj torej upliva na to. da načrti za šolske stavbe ne presegajo sredstev, katera zmorejo občine.»
Potem se je finančni odsek tudi spominjal, da je kranjska hranilnica od 1.1884. do 1. 1886. po 6000 gold, podpore dala občinam za zgradbe ljudskih šol, šele 1. 1886. je ponehala, kot je bilo lanskega leta poročano, ker se je hranilnica baje bala, da bi se sedanji šolski zakon bistveno spremenil. Ker se dosedaj nobena sprememba ni zgodila in torej ta izgovor nima pravega temelja več, bi kazalo, da bi kranjska hranilnica tudi zanaprej doneske dajala za zgradbe ljudskih šol, kot je storila 1. 1884. do 1. 1886., in iz tega razloga je sklenil finančni odsek in predlaga resolucijo, katerej naj blagovoli slavni zbor pritrditi:
-2. Deželnemu odboru se naroča, da se obrne do slavne kranjske hranilnice s prošnjo, da bi, kakor od leta 1884. do 1887. pripomogla s podporami občinam, katere so prisiljene, zidati si nova šolska poslopja.»
Poslanec Hribar:
Oglasil sem se k besedi za to, da spregovorim k drugi resoluciji. S to resolucijo strinjam se sicer popolnoma, vender pa se ne morem strinjati z utemeljevanjem gospoda referenta, ki je dejal, da je kranjska
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. Malier 1889.
49
hranilnica zarad tega, ker je bila nevarnost, da bode sprejet Liechtensteinov predlog, odrekla deželi donesek, kateri je dovoljevala vsako leto za šolske stavbe in da se sedaj, ker ni več te nevarnosti, lahko obrnemo do hranilnice, naj bi ta donesek zopet dovoljevala.
Jaz mislim, da je bilo neopravičeno, ako je kranjska hranilnica s tako motivacijo mogla stopiti pred deželo in odrekati donesek, kateri je prej delila. Kranjska hranilnica je javni zavod in dovoljeno je torej, da se o njej javna kritika izreče. Ona je zavod, v kateri se stekajo prihranki cele dežele, posebno slovenskega naroda; zato je pa tudi njena dolžnost., da podpira kulturne in dobrodelne namene v deželi. Šolstvo skrbi v prvej vrsti za izomiko naroda, zato je tudi vredno podpore. Kranjska hranilnica je to nekaj časa sama priznavala; potem pa iz razlogov, katerih naravnost priznati ni hotela in je zato mesto njih navedla prej označeni ničevi izgovor, ustavila svoj donesek in začela v tem večji meri deliti podpore onim zavodom, ki se ne naslanjajo na večino naroda v deželi. Imam pred seboj računske zaključke kranjske hranilnice zadnjih treh let in iz teh se vidi, da je v tem, ko je 1. 1886. za čisto nemške zavode v deželi dovolila 3490 gold, in 1. 1887. 7395 gold. 92 kr., dovolila 1. 1888. vže znesek 8093 gold. 83 kr. Med temi zavodi, nad katerimi hranilnica posebno rada svojo milost izliva, je pred vsemi nemški -Schulverein», o katerem ne bodem danes tukaj govoril, kaj je in kaj namerava, o katerem pa vemo, da ga v Ljubljani treba ni bilo, kajti za potrebe nemškega šolstva je v Ljubljani preskrbljeno po šolah, katere je ustanovil mestni zastop.
Rekel sem, da je neopravičeno, ako hranilnica pravi, da zarad Liechtensteinovega predloga noče več podpor dajati, kajti, ko bi se bil ta predlog tudi sprejel, šole bi bile ostale, kar so, namreč vzgojevalnice naroda, in oni, katerim je na tem ležeče, da ostanejo vzgojevalnice naroda, nimajo pravice, da bi potem, ako imajo fond za to na razpolaganje in so moralno za to obvezani, odrekali pomoč.
Kranjska hranilnica bode se morebiti ponašala z moralnim uspehom, ker je odstopil knez Liechtenstein. Naj se zadovolji s tem in naj ohrani mnenje, da ga je strmoglavila ona s svojo motivacijo, vsled katere je odrekla donesek za šolske stavbe in naj se zave sedaj zopet moralične svoje dolžnosti, da za podporo šolskih zgradeb na Kranjskem dovoli nekaj svöt. Mislim, da ni opravičeno, da zavod kot hranilnica svetlobo in solnce tako napačno deli nad prebivalci dežele Kranjske, da v Kočevje,, kjer je tako malo odstotkov vsega deželnega prebivalstva in od koder ne dobiva skoro ni-kakih vlog, ker imajo Kočevci svojo lastno hranilnico, največ podpore pošilja; za zavode pa, ki so določeni povzdigi slovenske omike, ne stori skorej ničesar.
Jaz tedaj priporočam resolucijo finančnega odseka in mislim, da zavod, kot je kranjska hranilnica, bode vedel tudi ozirati se na svoje moralne zaveze, da kaj stori za šolstvo.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Ich glaube, dass, wie meine Wenigkeit, so auch das hohe Haus überrascht sein mitss, bei dieser Gelegenheit eine solche Kritik der krainischen Sparcasse zu hören. Ich glaube nicht, dass sie geeignet sein wird, im Momente, wo eine Bitte an die Sparcasse beschlossen werden soll, diese Bitte zu befürworten. Es ist nicht meine Absicht, mich hier in die Frage über die Natur der Sparcassen des weiteren einzulassen, sondern ich möchte nur ein Paar thatsächliche Unrichtigkeiten in beit Ausführungen des Herrn Vorredners richtig stellen.
Er sagte: «Die krainische Sparcasse ist ein öffentliches Institut und unterliegt öffentlicher Kritik.» Das ist unrichtig, sie ist ein Privatverein, das ist eine unstreitige Sache, worüber nach dem Statut kein Zweifel obwalten kann.
Die zweite thatsächliche Unrichtigkeit ist die, dass gesagt wurde, die krainische Sparcasse begünstiget in hervorragender Weise nur deutsche Institute und deutsche Zwecke. Es genügt, einen Blick in die Liste der Unterstützungen im Laufe der letzten 10—15 Jahre zu thun und die Herren werden sehen, dass gegenüber den Spenden für deutsche Vereine und Anstalten eine ganz außerordentlich viel höhere Summe für Institute gegeben wurde, welche ausschließlich oder im überwiegendsten Maße der slovenischen Bevölkerung des Landes zugute kommen.
Mit diesen beiden Berichtigungen begnüge ich mich
heute.
Poslanec dr. Tavčar:
Slavni zbor! Čutim za svojo dolžnost, nekoliko spregovoriti k drugi resoluciji. Naglašam, da se ne poslavljam na stališče, da naj danes stavljamo prošnjo do kranjske hranilnice. Od početka izrečem, da sem proti temu, da bi visoka zbornica beračila pri kranjski hranilnici, da naj da kaj podpore za šolske zgradbe. Mi se še dobro spominjamo, na kak način je stopila hranilnica s tistimi 6000 gold, pred deželo, in kako je le-tö nekako prisilila, naj obljubi tudi svojih 6000 gold. Šele potem je dala slavna hranilnica svojih 6000 gold.! A prišla je prva prilika, in to naglašam, katero je takoj porabila, da je naenkrat skartirala tisto svot.o, katero je prej dajala za šolstvo! Kdor pozna sredstva hranilnice, mora reči, da je svot.a 6000 gold, za njo beraška podpora in ako je še celo tako podporo odrekla, je provocirala kritiko javnosti. (Klici na levi: — Rufe links: Dobro, dobro!) Ali še bolj se čuti provokacija, ako pomislimo, pri kakej priliki je hranilnica odrekla to revno podporo! Ni počakala časa, da bi se spremenil zakon o šolstvu; že o priliki, ko se je stavil v državnem zboru Liechtensteinov predlog, o katerem se je vedlo, da mu pameten državni zbor ne bode pritrdil, je odrekla podporo in s tem evidentno pokazala, da ona vganja politiko, da ona ni samo denarni zavod, ampak političen zavod par excellence, kojega ima nemška stranka v deželi! Zarad tega mislim, da bi dostojanstvu slavne zbornice nikakor ne ugajalo, ako bi se mi danes obrnili do kranjske hranilnice, da naj nam zopet da listih 6000 gold. Dasiravno poznam razmerje, katero vlada med strankami v tej zbornici, dasiravno so me klici na tej strani, poprej ko je go-
50
IV. seja dne 18. oktobra 1889. -
voril častiti gospod predgovornik Hribar, prepričali, da menda tudi večini te zbornice ne bode všeč, kar se je danes govorilo, se vender ne morem postaviti na stališče, da bi se morala večina vedno z veliko popustljivostjo obnašati nasproti manjini. Meni se ne zdi opravičeno, da bi ti manjini bilo treba kazati tak rešpekt, kot hoče večina. Nemška stranka je bolj podobna Aeso-povemu levu, ki ničesar ne sne, kar mu blizo ne pride. Jaz se torej te manjine nikakor ne bojim, in štel sem si v svojo dolžnost, pri tej priliki odkrito svoje mnenje izreči, brez ozira na to, ali to dopade tej ali oni stranki v tej zbornici. Meni je samo za to, da se varuje čast te zbornice, in ker se mi zdi resolucija taka, da bi škodovala samozavesti te zbornice, bodem glasoval proti njej in prepuščam kranjskej hranilnici, naj stori s temi 6000 gold., kar hoče. Ako jih ne dä iz proste volje, naj jih obdrži v zakladnici, kolikor časa hoče!
Abgeordneter Kuckmann:
Ich habe den sehnlichsten Wunsch, dass die krainische Sparcasse den Betrag von 6000 fl. als Subvention für Schulhausbauten wieder bewilligen würde, aber eben so muss ich wünschen, dass die Begründung dieser Resolution der Sparcasse nicht bekannt würde, denn es könnte nur das Gegentheil von dem erzielt werden, was man wünscht.
Den Vorwurf, dass die krainische Sparcasse ein hervorragender politischer Verein ist, den muss ich zurückweisen. Wer ihre Geschichte kennt, weiß, dass ihre Thätigkeit nur darin bestanden hat, ganz Krain wohlzuthun. Was dem Herrn Vorredner ein Dorn im Auge ist, ist einzig nur, dass die Sparcasse meint: die Kenntnis der deutschen Sprache ist für unser Land von Vortheil, in materieller ebensowohl wie in geistiger Beziehung und ebenso zun: Vortheile unseres Staates, indem wir uns als Oesterreicher fühlen, die eine gemeinsame Sprache haben müssen. Sie glaubt aber damit dem Lande wohlzuthun, nicht aber politische oder Parteitendenzen zu verfolgen; dagegen muss jeder die Sparcasse in Schutz nehmen, wenn er ihre Thätigkeit seit 60 Jahren, seit sie besteht, ins Auge fasst.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Nisem pričakoval, da se bode takd obširna debata pri tej priliki razvnela, in prisiljen sem, da tudi nekaj besed spregovorim o zadevi, ki se je razpravljala. Finančni odsek nasvetuje omenjeno resolucijo, ker je res velika potreba na deželi in deželni zaklad ne more vseh prošenj uslišati in podpore deliti, da-siravno stori, kar je mogoče. Hranilnica je o svojem času nekako iz trte izvila izgovor, da zavoljo tega, ker se misli spremeniti šolski zakon, odteza prej dovoljene podpore. O tem se je govorilo že pred dvema letoma v tej zbornici in že tačas se je grajalo, da je hranilnica iz tako jalovega izgovora odrekla podpore. Ako hranilnica res ne bode več podpore dajala, si bomo sami naprej pomagali kot ta leta. Vender se deželni zbor ne ponižuje, ako prošnjo sklene in deželni odbor ta sklep hranilnici naznani. Če ga hranilnica ne bode uvaževala, bode to v očeh ljudi nji več škodilo nego nam, kajti narod bode sprevidel, da
IV. Sitzung mn 18. October 1889.
ona ne mara za najvažniše potrebe ljudstva, da jih noče podpirati, kakor bi lehko in da svoje podpore daja enostransko, ne pa na obe strani enako. Da bi bila kranjska hranilnica popolnoma privaten zavod (Poslanec dr. Schaffer kliče: — Abgeordneter Dr. Schaffer ruft: Gewiss!), kot je gospod dr. Schaffer trdil, je nemogoče. Hranilnice so javni zavodi (Poslanec dr. Schaffer kliče: — Abgeordneter Dr. Schaffer ruft: Nein!), one morajo javno svoj račun polagati in se ne smejo smatrati kot privatni zavodi. Res, da to stori kranjska hranilnica, ker se omeji na malo družin. Upravni odbor popolnijo iz najožjih svojih krogov in ne pomislijo, da tisti, ki nosijo svoje krajcarje v njeno blagajnico, so povsem druzega mnenja, nego sedanji upravni odbor, ki se sostavlja na enostransko stališče, česar nihče ne more odobravati in kar tudi hranilnici na korist biti ne more. Sicer pa predlagam, naj se resolucija sprejme, kot jo predlaga finančni odsek.
Deželni glavar:
Prestopimo k glasovanji, in sicer o vsakej resoluciji posebej. Prosim gospode, ki pritrde prvi resoluciji finančnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja — Angenommen.)
Predlog je obveljal.
Prosim gospode, ki pritrde drugi resoluciji finančnega odseka, naj izvolijo ustati.
(Obvelja -— Angenommen.)
Predlog je sprejet.
11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frana Majdiča, diplomiranega živinozdrav-nika, za podporo.
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Majdič, diplomirten Thierarztes, um Unterstützung.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Fran Majdič, diplomirani živinozdravnik, ki sedaj služi pri vojakih, obrnil se je do slavnega zbora s prošnjo, da bi se mu dala kaka podpora, ako bi se naselil v Logaškem okraji. Znano je, da tam ni nobenega živinozdravnika, akoravno je upati, da bode slavna vlada, kot je že za druge okraje nastavila ži-vinozdravnike, tudi za Logaški okraj katerega nastavila, ker je za Logatec in za bližnjo Vrhniko zelo potreben. Prosilec se zaveže, da se bode naselil v Logatci, ako bi se mu podpora dovolila. Deželni zbor je že dovolil za Radovljico podporo in finančni odsek z ozirom na razloge, katere prosilec navaja, nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene:
«Živinozdravniku Franu Majdiču se dovoljuje za 1. 1890. podpora v znesku 200 gld. iz deželnega zaklada, ako bode kot živinozdravnik naseljen v Logatcu.»
(Obvelja brez debate. —- Wird ohne Debatte angenommen.)	_______
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. October 1889.
51
12. Ustno poročilo finančnega odseka o deželno - kulturnega zaklada proračunu za leto 1890. in o računskem sklepu za 1.1888. (k prilogi 6.).
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landescnlturfondes pro 1890 und über den Rechnungsabschluss pro 1888 (zur Beilage 6).
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Poročali mi je v imena finančnega odseka o proračunu in računskem sklepu deželnega kulturnega zaklada. Številke proračuna se skorej popolnoma vjemajo z onimi prejšnjih let in jih tudi finančni odsek ni spremenil.
Med potrebščino je prvo, donesek za vino- in sadjerejsko šolo na Grmu 2400 gold., kot prejšnja leta. Troški za deželno-kulfurne namene, ki so vstavljeni med redne troske, so po svojem bistvu izvanredni. V proračun postavljena svola 2100 gold., ki se dovoljuje deželnemu odboru, je kredit, kateri se naj porabi za kulturne namene. Da troški, ki se s tem pokrivajo, niso redni, razvidno je posebno na strani sedmi priloge, kjer je navedeno, za kaj se ta kredit porablja. Kvota 2100 gold, naj se tedaj stavi v rubriko izvan-rednih troskov.
Ker se bode več v računskem sklepu navedenih izdatkov prihranilo in ker je v obče znano, koliko škode napravljajo poljedelstvu hrošči in belini, nasvetuje finančni odsek, naj se posebno za pokončanje hroščev in belinov iz tega kredita dajajo primerne nagrade. Potrebščina se torej spreminja tako, da je rednih troškov 2420 gold., izvanrednih 2100 gold., skupaj 4520 gold.
V	zaklado spadajo 1.) globe za gojzdne prestopke in poljske poškodbe z 2000 gold., 2.) lovski listi z 2500 gold., in sicer za 50 gold, više kot v prejšnjih letih, ker se pričakuje vsled novega zakona nekoliko več dohodkov. Pri tej točki si šteje finančni odsek v dolžnost, opozarjati slavno vlado na to, kako različno ravnajo posamezna okrajna oblastva. Lovska karta stane 3 gold., za kolek za listek se jemlje 1 gold., poleg tega pa še za prošnjo, naj se stavi ustmeno ali pismeno, 50 kr., in za tiskovino, katero pošilja deželni odbor glavarstvom brezplačno, plačati je 5 kr., tako da stane lovska karta 4 gold. 55 kr., mesto 4 gold. Tudi ni dvomiti, da bodo lovski listi deželi več do-našali, ako se strogo pazi na to, da vsakdo, ki hodi s puško na rami preganjat ubogo žival, tudi plačuje lovski list. Znano je, da jih je mnogo, ki hodijo na lov brez lovske karte, in ako se bode strogo postopalo nasproti takim lovcem, bodo tem raje opravičeni lovci plačevali višje svote kot najemščino za lov.
V	drugih točkah finančni odsek proračuna, kakor ga predlaga deželni odbor, ni spremenil in mi ni glede njih nič posebnega omeniti.
(Bere ostale številke proračuna iz priloge 6. — Liest die übrigen Summen des Voranschlages aus Beilage 6.)
Istotako k računskemu sklepu in razkazu skupne imovine, kakor sta tiskana v prilogi 6., v imenu finančnega odseka nimam ničesar posebnega omeniti.
(Bere glavne številke računskega sklepa in razita za skupne imovine iz priloge 6. — Liest die Hauptsummen des Rechnungsabschlusses und der Nachweisung des gesammten Vermögens aus Beilage 6.)
Finančni odsek je mnenja, da je ravno pri razpravi o deželno-kulturnem zakladu umestno, slavno vlado opozarjati na to, da se nekateri zakoni, ki so bili izdani posebno v korist poljedelstva, ne zvršujejo nič ali prav malo. Ti zakoni so posebno oni z dne 17. junija 1870, št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, z dne 17. junija 1870, št. 20. dež. zak., o varstvu tičev, za poljedelstvo koristnih, potem zakon z dne 11. februarja 1883, št. 10. dež. zak.. o zatiranji predeniee in drugega plevela in zakon z dne 17. januarja 1875, št. 8. dež. zak., ob obrambi poljščine.
Glede na to stavi finančni odsek nasvet:
1.) Proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1890.
z rednimi troški..................... 2420 gold.
in izvanrednimi troški...............2100	»
skupaj s potrebščino ................. 4520 gold.
in z zaklado.......................... 4520 gold.
in računski sklep za leto 1888. z v prilogi 6. navedenimi svotami se odobrujeta.
2.) Slavna vlada se poživlja, da strogo pazi o tem. da se zvršujeta zakon z dne 17. junija 1870, št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov, proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov — in zakon z dne 11. februarja 1883, št. 10. dež. zak., o zatiranji predeniee in druzega plevela.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Pred vsem naj mi bode dovoljeno, da glede proračuna deželno-kulturnega zaklada izrečem nekatere pomisleke.
Imeli smo danes v obravnavi računske sklepe raznih zakladov, namreč najdeniškega, blazniškega, porodniškega, bolniškega zaklada in ustanovnih zakladov. Pri vseh teh zakladih je razvidno, ako izvzamem ustanovne zaklade, koliko dobivajo na koncu leta iz deželnega zaklada doneska. Vsi ti zakladi imajo istotako kot deželno-kulturni zaklad svoje gotove dohodke, vsak pa ima nedostat.ek koncem leta in v izvanrednih dohodkih je izrečeno, koliko dobiva vsako leto iz deželnega zaklada za pokritje tega nedostatka.
Gospoda moja! Za deželno-kulturne svrhe daje se iz deželnega budgeta na leto več, kot je tukaj povedano; bilo bi tudi žalostno, ko bi se dovoljevalo v ta namen le 4520 gold, na leto. V interesu preglednega knjigovodsta je torej, da bi, ko vže imamo poseben proračun za deželno-kulturni zaklad, uravnati ga tako, da bi se iz računskega sklepa vsako leto videlo, koliko se v ta namen trosi in koliko mora deželni zaklad iz svojega donašati.
Proračun za prihodno leto je že sestavljen, in težko bi bilo, ker je tudi že tiskan, da bi se za le los
52
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. October 1889.
kaj spremenilo v tem; pa jaz si usojam sprožiti misel, naj bi se za 1. 1891. predložil proračun, uravnan tako, da bi bilo med potrebščine postavljeno vse, kar se za deželno-kulturne namene dovoljuje iz deželnega zaklada — naj si bodo že to redni ali izredni troski — med pokritje pa uvrsti znesek, ki se pokaže kot ne-dostatek in kateri bode treba pokriti iz deželnega zaklada. Le tako bode mogoče, visokemu zboru videti popolnoma jasno, koliko se daje za deželno-kulturne namene in kolik je nedostatek, ki se mora pokrivati iz deželnega zaklada. Glede tega torej predlagam:
«Deželnemu odboru se naroča, naj proračun de-želno-kulturnega zaklada za 1. 1891. predloži deželnemu zboru sestavljen tako, da bodo uvrščeni nanj vsi oni zneski, katere dežela troši vsako leto za deželno-kulturne namene, in sicer — kakor to zahteva njihova narav — med redne ali izredne izdatke.»
Naj spregovorim še o drugi zadevi, ki je danes tu prišla v razgovor. Finančni odsek predlaga resolucijo do slavne vlade, naj skrbi za to, da se zakoni v varstvo poljedelstva strože izvršujejo. Pred vsem je bil odseku pred očmi zakon z dne 17. junija 1870 o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov. Da je bil res to namen finančnega odseka, vidno je že iz tega, ker je letos naročil pri drugi točki proračuna (med potrebščino) deželnemu odboru, naj se kolikor mogoče ozira na to, da se bodo dovoljevale premije občinam, oziroma šolam, za pokončevanje hroščev in glogovih belinov. Gospoda moja! kdor je letos v spomladi videl, kako ogromno škodo so napravile gosenice, mora smatrati to resolucijo za opravičeno. Omenjeni zakon sicer ne govori o metuljih, iz katerih nastajajo zalege in potem gosenice; zato so pa nekatere občine na Kranjskem spoznale iz proste volje potrebo, da store kaj za njihovo pokončevanje in so s tem že prehitele današnji sklep deželnega zbora, ker so, kakor je bilo citati lanskega in predlanskega leta, ko so glogovi belini nastopali v tako ogromni množini, odločevale iz lastnih sredstev male svote šolskim vodstvom, da so delila otrokom premije za pokončavanje belinov. V nekaterih občinah plačevali so po krajcar za 100 glogovih belinov, in v jedni sami občini so polovili šolski otroci več kot 100.000 metuljev, kateri se, kakor znano, v vročih dneh lahko love, ker posedajo ob mlakah. V resnici, ako bode deželni odbor take nagrade delil šolskim vodstvom, se bode veliko storilo za pokončanje teh metuljev. Koliko se s tem doseže, je razvidno iz tega, da jedna belinova samica znese na leto 100 do 150 jajčič, iz katerih se prihodno leto zležejo gosenice. Ves boj proti tej golazni ostal bi več ali manj neuspešen in vse sadje bilo bi pri nas že uničeno, ko bi nas narava sama ne podpirala pri uničevanji go-senčje zalege. Kedar pa le-te ne uniči zima, takrat delajo gosenice ogromno škodo, katero si bomo dobro predočili šele, ako pomislimo, kako so gospodarji prejšnja leta lahko razpečavali sadje in koliko denarja je prišlo s tem v deželo. Letos moralo je človeka boleti srce, ko je videl, da so bila že meseca maja vsa sadna drevesa tako gola, ko da so se posušila. Malo gospodarjev je skrbelo iz lastnega nagiba za pokon-
čavanje gosenic in njihovih zaleg; ako pa je kedo vender kaj storil, tedaj mu vse to ni pomagalo ničesar. kajti gosenice prilezle so s sosedovega vrta, ko so tam vse pokončale, tudi na njegovo drevje, in uničile so tudi to. Zato vidimo, da na Gorenjskem in na mnogih krajih Dolenjskega ni bilo nikakeršnega sadja. Ko bi gosenice prihodno leto zopet nastopale v takej množini, bilo bi žalostno za kmetovalca, ker bi mu veliki del dohodkov splaval po vodi.
Gospoda moja! Dolžnost poklicanih faktorjev je, skrbeti za to, da se postave zvršujejo. Mi imamo dobro postavo z dne 17. junija 1870, ki pravi v § 1.:
«Vsi posestniki, uživalci in najemniki zemljišč so dolžni, do konca meseca marca vsakega leta ali v obroku, ki ga občinski predstojnik podaljša, toda le do konca aprila meseca, svoje sadno in lepšavno drevje, grmovje, sečo, lesene vrtne plotove in hišne stene, na vrtih in vinogradih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčja gnjezda in jajca.»
Postava sama ob sebi je — kakor sem dejal — dobra. Postavodajalec je, ko jo je sklepal, želel gotovo, da se zvršuje in ne ostane samo na papirji; ali vsi od leta do leta opazujemo, da se postava ne zvršuje in da od tod nastaja velika škoda našemu kmetovalcu. Postava določuje, da jo imajo zvrševati v prvej instanci občinski predstojniki in da se imajo določbe njene objavljati vsako leto začetkom oktobra in februvarija. Ako bi popraševali po občinah, kje se to godi, gotovo bi ne našli občine na Kranjskem, ki bi zvrševala to določbo postave; da že ne govorim o tem, da bi silila posestnike, naj očistijo svoja drevesa gosenčjih zaleg. To se mi zdi čisto naravno, kajti občinski predstojnik je v raznih stvareh navezan na svoje Občinarje, ki bi mu jako zamerili, ako bi jih hotel s silo tirati k temu, da postavo zvršujejo. Zato se pa more po vsej pravici opuščanje dolžnosti šteti v zlo onim organom, ki so po § 11. zavezani, da pazijo o z vrše vanji določeb te postave. Paragraf 11. namreč določuje:
«Če občina ne zvršuje te postave, ali če taista ne spolnuje dolžnosti, ki jih ima kot posestnica (§ 8.), tedaj ima politična okrajna gosposka ob njenih troških preskrbeti potrebno pomoč.»
Jaz sem prepričan, da bi se že veliko doseglo, ko bi politične gosposke vsako leto opozarjale županstva na njihovo dolžnost, in se obračale še tudi do častite duhovščine s prošnjo, naj bi poučevala občinstvo, kako velike koristi za narodno gospodarstvo bi bilo, ko bi zvrševalo radovoljno ono, kar predpisuje postava.
Naravno je, da je pri kmetskem narodu neka mržnja proti postavam; boji se jih in ako le mogoče, jih ne spolnuje; treba je torej pouka. Zato bi — kakor sem že omenil — bilo dobro, ko bi slavna vlada večkrat po svojih organih se obračala do častite duhovščine in prosila, naj na važnost te postave opozarja svoje žu pij an e. Kjer bi pa tudi to ne pomagalo, treba je strogega postopanja, kajti tam, kjer je skrbeti za korist naroda samega, je strogost na pravem mestu.
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. Dctober 1889.
53
A ko pa pogledamo politiške gosposke, imajo za marsikatero drugo manj važno stvar več brige, kot za to, da bi narod napredoval v gospodarstvu. Pred poldrugim letom na primer imenovale so nakatere občine vladiko Strossmayerja za častnega občana. Toliko protokolov, poizvedeb. ukazov in dopisovanj z deželno vlado je bilo vsi e d tega, da je kar škripalo po pisarnah okrajnih glavarstev, katera vsa so bila mobilizovana. Pa vprašam Vas, gospoda moja! ali je jedna častna diploma, naj bi bila tudi proti zakonu izdana, za narodno gospodarstvo bolj nevarna ko milijarde gosenic, ki uničujejo sadno drevje in škodo delajo kmetovalcu? In za z vršenj e te postave se ne stori ničesar, v tem ko se postopa s skrajno strogostjo, ako se prekorači kak manj važen paragraf občinske postave.
Moj namen je bil, priporočati vladi, naj v takih zadevah, kjer gre za napredek narodnega gospodarstva, postopa strože in naj skrbi, da se bodo postave, ki obstoje v tem oziru, od političnih gosposk strože zvrševale. Ako sem s temi besedami dosegel ta namen, zadovoljen bodem.
Deželni predsednik baron Winkler:
Iz govora gospoda predgovornika spoznam, da nekako očita političnim gosposkam, češ, da so one krive, da se ne zvršujejo nekatere postave, mereče na to, da se hrošči in drugi mrčesi pokončujejo. Mislim, da je to očitanje neopravičeno. Gotovo, politično deželno oblastvo se briga za to, da bi se postave in ravno tudi obe omenjeni postavi zvrševale, toda če se to ne spolnuje, mislim, da treba iskati krivde drugod, namreč pri občinah samih.
Opomina dosedaj ni manjkalo, naj občinski predstojniki tudi v tej zadevi strogo zvršujejo postavo; žalibog, da so naše občine semterija tako urejene, da bi bilo zastonj, zahtevati od občinskih predstojnikov, naj zvršujejo postave, katerih mnogi izmed njih še čitali niso. Treba prej postave, dane zlasti za občine, dobro in resno premišljevati in potem se tudi resno poprijeti dela. Kakor rečeno, veliko je občinskih predstojnikov, ki se le malo brigajo za postave, in to tem manj, ker jih mnogi še čitajo ne.
Ne vem pa, v kaki dotiki stoji ta stvar s Stross-mayerjevhni diplomi, katere so poslale temu gospodu škofu nekatere občine kranjske. Mislim, da so mu jih poslale ravno po nasvetu gospoda predgovornika, glede katerega ne bodem tu razkladal, kako nalogo ima po deželi; vsekako, mislim, bi bilo bolje, take stvari prepuščati občinam samim, namreč, naj dajo častne diplome temu ali onemu, ne pa, da bi se za to brigal kdo, katerega to nič kaj ne zadeva. (Smeh v sredi. — Lachen im Centrum.) Ako se je brigala vlada za to in našla, da so občine z dotičnimi sklepi prekoračile svoje področje, spolnjevala je le svojo dolžnost, in dolžnost vsakaterega državljana je, in to tudi gospoda predgovornika, gledati na to, da se postave zvršujejo, bodi si o tej ah drugi zadevi; ali grajati vlado za to, da je po svoji dolžnosti ustavljala neveljavne sklepe občinskih zastopov, ni opravičeno, in graje gospoda predgovornika vlada za to ni zaslužila.
To sem hotel omeniti, da opravičim postopanje deželne vlade in političnih gosposk, ki skrbe za to, da se zvršujejo postave; z druge strani je pa tudi treba gledati na to, da župani to, kar politično oblastvo od njih zahteva, vestno spolnjujejo, sicer ostane vsaka postava le mrtva.
Poslanec Hribar;
Izprosil sem si besedo k faktičnemu popravku. Veleblagorodnemu gospodu deželnemu predsedniku imam samo kratko odgovoriti, da jaz nikakor nisem grajal vlade, ampak rekel sem le; ako vlada strogo skrbi, da se zvršujejo drugi zakoni, dolžnost njena je skrbeli tudi za to, da se zvršuje zakon z dne 17. junija 1870. V tej zvezi je bil moj govor s tisto zadevo, katere sem omenjal.
Poročevalec Višnikar:
Častiti gospod poslanec Hribar je v prvej vrsti obširno utemeljeval in podpiral nasvete finančnega odseka in mi jih tedaj ni treba dalje utemeljevati; — slavno vlado je že branil preblagorodni gospod deželni predsednik in velikana Strossmayerja ne maram spravljati v družbo kebrov in hroščev (smeh na levi in klici: Dobro! — Lachen links und Rufe: Dobro!), zatorej o tem ne bodem dalje govoril. Glede predloga gospoda Hribarja pa nimam naloga od finančnega odseka, da bi ga podpiral. Omenjal pa bi, da ga bode težko izpeljati, ker se ne ve, kake potrebe bodo med letom nastale in torej ni moči pri proračunu deželno-kulturnegazaklada vseh zneskov,kise bodo v ta namen izdali, postaviti v proračun.
Poslanec Detela:
Jaz sem že včeraj v finančnem odseku ugovarjal temu, da bi se proračun deželno-kulturnega zaklada prenaredil, ker ne raz vidim, zakaj bi zdaj drugače računih, kot prejšnja leta. Ne uvidim, zakaj bi bilo to, kar je bilo v proračunu lanskega leta redni potrošek, letos naenkrat izredni potrošek. Ako pogledamo naslov le priloge, o kateri se poroča, vidimo, da se glasi: proračun deželno -k uit ur nega zaklada. Ta zaklad je pa namenjen, podpirati deželno-kulturne namene. Kar se torej proračuna v deželno-kulturne namene, ni izvanredni, ampak redni potrošek, opravičen po namenu tega zaklada. Ta zaklad ima redne dohodke, to so globe za gojzdne prestopke, za lovske karte, globe zaradi prestopka postave o spuščanji privatnih žrebcev i. t. d. Iz teh dohodkov se plačuje za kmetijsko šolo na Grmu 2400 gold, in kar preostaja, se obrača v deželno-kulturne namene. Naprej razkazovati nadrobno za vsako leto, zakaj se bode to potrosilo, ne gre. Vsako leto pridejo prošnje za šolske vrte, za gozdne drevesnice, vodnjake i. t. d., ki se šele tekom leta rešujejo, vsled česar se vsaka posamezna točka ne more postaviti vže v proračun. Pa vsi ti troski so redni troški za deželno kulturo in jaz ne vidim razloga, zakaj bi se postopalo tukaj drugače. Stvar je sicer navidezno le formalna, pa zamogel bi nastati nevaren prejudic, kajti ostal bi med rednimi troški
54
IV. seja dne 18. oktobra 1889. — IV. Sitzung am 18. October 1889.
le donesek za šolo na Grmu in vsi doneski drugim deželno-kulturnim namenom bi bili izvan redni troski. Potem bi imel deželno-kulturni zaklad redno dona-šati le za šolo na Grmu, vse drugo bi bilo izvanredno. Po tem takem znali bi priti do tega, da bi se enkrat reklo: «Teh izvanrednih troskov ni treba, in vse, kar ima deželno-kulturni zaklad na razpolaganje, obrne naj se za šolo na Grmu». Za to se bodo pa Gorenjci in Notranjci zahvalili. Gotovo je ta šola koristna, ali za Gorenjsko in Notranjsko nima takega pomena, da bi se vsi doneski deželno-kulturnega zaklada obrnili le za to šolo. V deželni kulturni zaklad se stekajo dohodki iz vseh delov kranjske dežele, torej se morajo porabiti tudi za korist cele dežele. Pri takih zadevah je torej dobro, da se vsakemu prejudicu izognemo. Če bo kdo v proračunu bral: I. redni troški: Donesek za vino- in sadjerejsko šolo na Grmu; II. izvan r e d n i troški: za deželno-kulturne namene, rekel bode: «To je protislovje v proračunu deželno-kulturnega zaklada, da je to, kar se za deželno-kulturne namene potrosi, izvanredni t.rošek.» Jaz ne vem, zakaj smo se letos naenkrat toliko spametovali, da spoznamo to, kar iz deželno-kulturnega zaklada v deželno-kulturne namene potrosimo kot izvanredni izdatek; torej predlagam, da ostane proračun, kakor ga predlaga deželni odbor, nespremenjen in se ločitev rednih in izvanrednih troškov opusti.
Poslanec Klun:
Jaz mislim, da je ves ta prepir zaradi rednih in izvanrednih troškov nepotreben. Ako bi se naslovi, ki jih imamo zapisane na strani, zapisali na vrhu vsakega oddelka, bi se mogli izogniti nadpisu: «Redni in izvanredni troški», in ustreženo bi bilo željam vseh gospodov. Oglejmo si n. pr. to, kar je omenjal gospod predgovornik Detela. Ako bi imeli namesto pri strani na vrhu napisan naslov: «1. Donesek vino- in sadjerej-ski šoli na Grmu», bi se lahko delilo, kar se za šolo daje, v redne in izvanredne troške; imeli bi na primer redni donesek 2400 gold., potem morda pa še doneske za nagrade, nasade i. t. d., kar bi bili izredni troški. Naslov, o katerem se sedaj razgovarjamo, bi se moral torej glasiti: «Za deželne kulturne namene»: 1. «Redni troški», to so taki, ki bi veljali za ves čas, potem pa izredni troški, n. pr.: «Za pokončavanje mrče-sov, hroščev i. t. d.» Mislim, da se torej prav lahko ustreže obema gospodoma.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Hribarja, naj blago vole ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt.
Poročevalec Višnikar:
Ves prepir o rednosti ali izvanrednosti troškov za deželno-kulturne namene pod št. II. proračuna, nima te važnosti, katero mu je pripisoval gospod poslanec Detela. Vsa stvar je gola formalnost. Finančni odsek je z
veliko večino spoznal, da so izdatki, ki se pokrivajo s tem zakladom, izvanredni, to je najbolj razvidno iz strani sedme priloge 6. Troški 2038 gold. 66l/? kr. so se izdali; društvu v obrambo avstrijskega vinarstva na Dunaji, za podpore za nove šolske vrte, za sestavo in prevod nauka o trtni uši, za pokončevanje hroščev, za napravo gozdnih sejalnic, sirarski družbi v Bledu, za natis 5000 knjižic «Nauk, kako vinograde zasäjati z ameriškimi trtami», za broširanje teh knjižic, za cinkografijo v knjižici in za napravo vodovodov. Gotovo se ne more trditi, da se bodo te potrebe vsako leto redno ponavljale. Leta 1888. so bile te na mestu, prihodno leto bodo druge, in gotovo je, da se redno ne morejo ponavljati. Jaz torej ostanem pri tem, da se sprejme nasvet finačnega odseka.
Deželni glavar:	j
Prestopimo k glasovanju. Predlog gosp. poslanca Detele je nasproti predlogu finančnega odseka, spre-minjevalni predlog, torej o tem predlogu naj pred glasujemo. Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom gosp. poslanca Detele glede oblike proračuna, naj ostane, kot. je tiskan na drugi in tretji strani priloge 6., naj blagovole ustati.
(Obvelja. —- Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Glede številk proračuna ni ugovora in prosim torej gospode, ki pritrdijo številkam proračuna, kot so tiskane v prilogi 6., naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k resoluciji finančnega odseka, ki se glasi:
«Slavna vlada se poživlja, da strogo pazi o tem, da se zvršujeta zakon z dne 17. junija 1870, št. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov — in zakon z dne 11. februarja 1883, št. 10. dež. zale., o zatiranji predenice in druzega plevela.»
Prosim gospode, ki pritrde tej resoluciji, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k glasovanju o resoluciji gospoda poslanca Hribarja, ki se glasi:
«Deželnemu odboru se naroča, naj proračun deželno-kulturne zaklade za 1. 1891. predloži deželnemu zboru sestavljen takd, da bodo uvrščeni vanj vsi oni zneski, katere dežela troši vsako leto za deželno-kulturne namene, in sicer — kakor to zahteva njihova narav — med redne ali izredne izdatke.»
Poslanec Klun:
Mislim, da je ta predlog v protislovji s predlogom gospoda poslanca Detele. Ker je bil slednji sprejet, odpade torej predlog g. Hribarja.

55
IV. seja dne 18. oktobra 1889. -Deželni glavar:
To ni, ker velja predlog gospoda poslanca Hribarja le pro futuro in se tiče proračuna za 1. 1891. Prosim gospode, ki pritrde predlogu gospoda poslanca Hribarja, naj blagovole ustali.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je odklonjen.
Preidemo k računskemu sklepu in razkazu imovine deželno-kulturnega zaklada za j. 1888. Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim gospode, ki odobrujejo računski sklep deželno-kulturnega zaklada za 1. 1888. in razkaz skupne imovine, kot je tiskano na str. 4. — 8. priloge 6., naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Računski sklep in razkaz imovine je odobren.
A ko slavni zbor temu pritrdi, usojal bi se še dve prilogi v prvem branji priporočati v rešitev, to je: prilogo 30:
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1888. — Bericht des Landesausschnsses mit Vorlage des, Rechnungsabschlnsses desLandes-Anlehens-Fondes pro 1888.
in priloga 33:
Proračun deželnega posojilnega zaklada vojvodine Kranjske za leto 1890. — Voranschlag des Landes-Anlehens-Fondes des HerzogthumesKrain für das Jahr 1890.
Priporoča se, oddati ti prilogi finančnemu odseku v rešitev.
(Ni ugovora. — Es wird kein Widerspruch erhoben.)
Ker v formalnem oziru ni ugovora, smatram, da slavni zbor pritrdi predlogu, da se prilogi oddate finančnemu odseku.
K besedi se je oglasil gospod poslanec Murnik.
- IV. Sitzung am 18. Moder 1889.
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Slavni zbor! Sklicevaje se na sklep, ki se je storil v zadnji seji, usojam si, sporazumno z načelnikom odseka za letno poročilo, nasvetovati sledeče:
Slavni zbor naj sklene:
Iz letnega poročila naj se izroče v pretres in poročanje:
1.	) Finančnemu odseku in to:
a)	iz § 7.: m arg. št. 24., varčnost pri ordinacijah; marg.št. 27., režijni donesek na Studenci; marg. št. 28., oskrbnina v hiralnici za blazne; marg. št. 29., oskrbnina v hiralnici za hiralce; marg. št. 31., volilo Urše Ravnikar. Grka C. Deželni muzej; marg. št. 55., gradnja novega deželnega gledališča;
b)	iz §8.: marg. št. 32., nakup gozda; marg. št. 34., učila; marg. št. 38., ukaz vodstvu glede dovoljenih kreditov; marg. št. 35., šolska knjižnica; marg. št. 48., državna podpora;
c)	iz § 9.: marg. št. 7., izplačilo 300 gold, redu ubogih šolskih sester v Šmihelu;
2.	) upravnemu odseku:
iz § 9.: marg. št. 8., c. kr. deželna vlada za zdaj ne pritrdi izročitvi Holzapfelnove ustanove v deželno upravo.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Deželni glavar:
Verifikacijski odsek zboruje takoj po seji, upravni odsek danes popoldne ob 4. uri, finančni odsek jutri ob 10. uri dopoldne.
Prihodno sejo določim za torek 22.1. m. ob 10. uri dopoldne se sledečim dnevnim redom.
(Glej dnevni red pri hodne seje. — Sieh Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Sklepam sejo.
Konec seje ob I. uri 45 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 45 Minuten Nachmittag.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.