Sploine vestl. — //. izobraževalrd tečaj U. J. U. poverfeništva Ljubljana se vrši kakor že naznanjeno v tednu od inkl. 20. do 25. augusta. Otvoritev tečaja v ponedeljek, 20. t. m. ob 10. uri piedpoldne v telovadnici kr. učiteljišča v Ljubljani, Resljeva cesta. Vsi udeleženci, ki dospejo v Ljubljano že v nedeljo, 19. t. m. dobe nakazila za prenočišča in vse druge potrebne informacije pri pripravljalnem odboru v Učit. tiskarni (pisarna odsekov Ijubljanskega poverjeništva U. J. U, v pritličjii) od 15. do 19. ure. V ponedeljek bo dajal odbor nakazila za prenočišča in hrano ter vsa potrebna navodila od 9. ure zjutraj dalje v telovadnici kr. učiteljišča. Poverjeništvo. — Prihodnja številka »Učiteljskega To* variša« izide zaradi siklepa pokrajinske skup« ščine v Celju šele v začetku septembra. — Upravi Udruženja jugoslovenskog učis 'teljstva! Prijatno dirnut izrazima odanosti podnesenim sa skupštine UdruŽL-nja Jugoslo* venskog Učiteljstva u Celju, Nj. V. Kralj blagovoleo je narediti, da ;se učesnicima skups stine izjavi srdačna zahvalnost. — Beograd, 13. jula 1928. — Ministar dvora: Jankovič 1. r. — Kriza v učiteljskem naraščaju. Na osnovi člena 347. fin. zak. za leto 1928./29. je za to proračumsko leto ustavljeno sprejsma= nje novih civilnih državnih uradnikov. Vsled rega tudi ni v proračunu ministrstva prosve^ te za to leto nobenega kredita za novc posta* vitve in posledica je, da ostanejo ne le oni učitelji, ki sa doslužili kadrski rok ter bili nekateri izmed njih že prej stalno nameščeni v državni .službi (teh jc okrog 30 v Sloveniji), ampak tudi visi aibsolventi učiteljišč, okrog 200 v Sloveniji, brez službe navzlic temu, da je samo v mariibors'ki oblaisti še blizu 100 ne= zasedenih mest in da bo trdba na mnogih šo> lah vsled obilnega vpisa v prvi razred otvo-liti nove vzporednice. Ker leže zaradi gori citiranih določb vse prošnje novincev še ne= rcšene pri oblastnih prosvetnih odddkih, bo v septembru silno pomanjkanje učiteljstva, izprašani a:bsolventi učiteljišč obeh spolov in dosluženci 'kadrskega roka bodo pa brez službe in kruha. Zato je nujna potreba, da se člen 347. fin. zalkona za leto 1928./29. s po« scbnim sklepom skupščine taikoj izpremeni, da citir.ana določba o ustavitvi sprejemanja novih državnih uradnikov ne fbo veljala vsaj za učitelje osnovnih šol v Sloveniji. kjer je nujna potreiba, da se jih vsaj okrog 120 na* stavi. Prosvetnima oddelkoma je nujno po« trebno pridobifri kredit za nove nastavitve tako onih učiteljev, ki so doslužili kadrski rok, kakor tudi novincev. Odločilni faktorj' naj zadevo resno upoštevajo in takoj rešijo, da ne bo v septembru in oktobru polno raz=redov brez učiteijev. — Najbol.jši odgovor na disciplinsko preiskavo proti predsedniku Učiteljskega konvikta oziroma doma v Ljubljani je, da vsi pristopijo !kot zadružniki v zadrugo Uči= teljski dom in kupujejo le one, predmete in pri onih tvrdkah, ki podpirajo naša domova in našo organizacijo. — Termin za usposobljenostne izpite ostane za Sloivenijo v novembru in velja od= lok ministrstva prosvete, ki iz,preminja ter= min le za oblasti izven Slovenije, Tako po= jasnilo smo prejeli od avtentične strani. — Usposobljenostne preizkušnje za osn. šole se prično na državnem moškem učitelji* šču v Ljuibljani dne 5. novembra 1928 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po službeni poti pravočasno pristoj* nemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bo« do najkasneje do dne 20. oiktobra v rokah iz= pmševalne komiisije. Kdor bi ne «t>Il pripuščen, se bo pravočasno obvcstil; posebna vabila k izpitom se Tie 'bodo pošiljala. — Državna iz= praševalna komisija z.a osnovne in njim so^ rodne šole v Ljubljani. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos 16, septembra v Novem mestu. 34 let je minilo, kar se 'je vršila veliika iskupščina v dolenjski metropoli. — Družbino' vodstvo želi, da se zbero na ta dan vsi, ki jim je rodoljubje v srcu, ki pojmujejo ^elevažno obrambeno delovanje družbe sv. Cirila in Motcda. VeMka C. M. skupščina v Novem mestu naj bo ogromen tabor vseh onih Slovencev, ki žele, da se ohrani majk Sloveniji rodna gruda in tudi najmanjši nje otrok, pa bodi v tu* ali inozemstvu. Vsa na> rodna društva prosimo, da pri svojih prire» ditvah prizanašajo 16. septembru, da inia priiiko vsakdo udeležiti se Velike skupščine. Istotako se obračamo na vse p. n. poumž« iiice, da sfcušajo pripomoči h k.ar največjl udcležbi. — Pol stoletja v skrbi za jeseniško inlas dino. Ta mesec poteče dvajset ozirorna tri» deset let, odkar poučujeta na jesenišk" osnov» ni šoli tovariš Lco Piibrovec in njegova so« proga, tovarišica Ema Pibrovec, katero prvo :n edino siužbeno mesto so Jesenice. Kako rcuki so tovariši in tovarišice, ki nikdar nc nicnjajo službenih mest! Qba skupaj delu= jcta že pol stoletja na Jesenicah, sta izredno priljubljena in zniana kot prava mladinolju= ba in najboljša vzgojitelja. O omenjen.i dvo^ jici lahko trdimo, da živi le v dcl^: za ^*1'" ,n da znajo tudi drugi ceniti njih oelo za narod*v blagor. Dragocen vpliv njih. prisrč= nega truda se pozna že po tem, da imata srca mladine in nje slaršev na svoji strani. To ediiio piačilo nai jima bo v ponos in vzpod* budo u;i nadaljnjem delu. idealno delovanjc tmenjene zakons^ke dvojice je Jesenicair v čust in izrazili bi samo upanje in žcljo, da bi še vnaprej delovala tako kot doslej. — Slušatelji višje pedagoške šole, ki so končali drugi letnik in polagajo v oktobru diplomski lizpit, nastopijo službo po1 dovr= šcnem izpitu. Tisti, ki ne polagajo izpita, morajo nastopiti službo takoj po prejemu dckreta. Odlok ministrstva prcsvete z dno 16. julija 1928. O. N. br. 52. 901. — Čopič. ¦— Umetniška šola »Probuda« v Ljubs Ijani. Dne 27. junija 1928 zaključuje šola svoje sedmo leto. Statistika izkazuje, da je bilo v tem šolslkem letu vpisanih 112 učen^ cev. VodstVo šole opoizarja javnost že sedaj, da se bo vršilo vipisovanie edino v septems bru, reden pouk se bo pričel s 1. oktobrom t. 1. Prograrri kak'or tudi vse podrolbnosti se bo pravočasno objavilo v vseh naših dncv= pikih, kakor tudi na razglasni deski »Probude« v vestibulu Tehniške srednje šole. Probudna šola je edina te vrste, ki ima dane vse predpogoje, da se iz te šole razvije bo= doča umetno obrtna šola, ki bi bila prepo= trebna naši umetni dbrti. Sedemletni obstoj umetniške šo!e »Prabuda« in število vsako^ letnih vpisanih učencev daje najboljše jam» stvo, da je ta šola, 'ki se vzdržuje brez vsake državne podpore, na pravi pcti. — Tovariši! Vsi tovariši, ki želijo raz« staviti izdelke rokotvornega pouka, naj jih opremijo z ctiketami, ki nosijo tiradno štarri' pilko šole, ceno in ime učenca, ki je pred= met narcdil. Krajni šolski odbori naj porav' najo stroške za prevoz in zaboj. Vse pošiIjatve je nasloviti na Urad ljubljanskegu velesejma v Ljubljani in jih deklarirati ikot »razstavno blagio«. Kot razstavni predmeti pridejo v prvi vrsti v poštev miniature kmc; tijskega orodja in originalne igrače. Za prn* dane igrače dobe šolski upravitelji denar, ncprodani dzdelki se pa darujejo etnografj skemu muzeju v Ljubljani. Apeliram na po = dcželske tovariše, da pošiljejo čimveč izc'cls kov, da bo šolski oddelek čim bolj pester. Učitelji, ki delujejo* že od nekdaj pri kmt» tijslklih podružnicah, naj pokažejo tudi sedaj ob 160. letnem jubileju Kmetijski družbi svojo naklonjenost. Pošiljatve je poslati do 25. t. m.. Vsa pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljuibljani. Tovariški pozdrav! — Božo Račič, načelnik razstav^ nega odseka za hišne cbrte. — Specialna kmetijsika šola v Št. Jurju pri Celju javlja, da se začne novi 12^mesečni tečaj v šolslkem letu 1928./29. v početku okto= bra. Po odredbi oblastnega odbora se sprej^ me v internat kot pr&jšnja leta 30—33 go> jencev, deloma na prosta, deloma na plaču^ joča mesta. Gojenci na prostih mestih imajo celotno mesečno oskrbnino brezplačno, pla* čujoči pa plačujejo za njo 150 Din mesečnc. Prosilci za plačujoča in prosta mesta morajo biti kmetski smovi, za katere se predvideva, da postanejo kmctje=gospodarji, ker je na= men zavoda vzgajati kmetski naraščaj za dom Le rzjemoma. se sprejme tudi prosilca iz drugih stanov, ako ima posebno veselje do kmetijstva, plačevati pa mora, ker je oskrbo= valnina izredno nizka, dvojno oskrbovalnino. Na prosta mcsta se sprejmejo le prosHci iz mariborsike oblasti, na plačujoča pa iz ofceh oblasti. Protsilci morajo biti vsaj 16 let stari, telesno ^zdravi in so dovršili vsaj 4 razrede ljudsike šole. Sprejmejo se torej tudi .starejši, od katerih se pa posebna zahteva marljivost in discipiliniranost, da vplivajo ugodno na mlajše. Prošnje tako za prosta kot za plaču* joča mesta je vložiti direktno na ravnateljs stvo šole, in sicer do 1. septembra t. 1. Proš* nji jc priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo nravstveno spričevalo ob» čine, izjavo staršev oziroma varuha, da osta* ne prosilec po študiju doma in da bodo, ak.c> je plačujoč. redno poravnali oskAnino ter premoženjski izkaz Ciziroma potrdilo občine ali davčnega urada o obsegu zemljišča, go= spodarskega stanja staršev in višino zemlji* škega in obrtnega davka, radi lažje ocenitve gkde prostega mesta. Zdravniško spričevalo lahfcc, odpade. ker preisče zavodni zdravnik vstopivše, vemdar je v interesu prosilca, ako vč isi'aboten ter ni povsem zdrav. da sc da preiskati, da nima nepotrebnih izdatkov. Oproščeni gojenci morajo naknadr)'*, ako ne ostancjo na kmetiji ter vstopijo v kako služ; bo, vplačati predpisano Cis!krbovalnino. Gos spodarsko jačji naj zaprosijo radi itak zelo nizke oskrbovalnine in radi običajnih števil« nih priglasitev k- za plačujoča mesta, ker imajo plačujoči prednost. O sprejeniu ss obveste prosilci pravočasino. Sprejeti mora prr« nesti s seboi potrebno delavno in praiznično obleko in obuvalo, vsaj dva para telesnega perila ter vsakodnevne potrebščine. brisače, krtače, zobno krtačico itd., plačujoči tudi dva para rjuh in 1 zimsko odejo. Zavod. ki lma v prvi vrst; živinorejski tip, je zlasti pri« meren za kmetske sinove iz živinorejs/kih krajev mariborske oblasti in iz Gorenjske. Vse korporacije. zlasti pa učiteljstvo se na« proša, da opozore starše primernih fantov na ta razglas. Eventuelna pojasnila daje ravna* teljjtvo. — Pojasnilo in prošnja. Načelstvo Uči« teljskega Doma je obnovilo gospodarsko ak« cijoi da se pomnože stalni dohodki in da se učiteljstva materijalno ne obremenjuje. Če pa želimo, da se akcija res sistcmatično iz« vede, jc treba najpreje v članstvu vzbuditi zanimanje in čut organizačnih dolžnosti. Da pa dcsežemo ta namen, je troba uporabiti vsc priliike, ki nudijo mcižnost, da se z najmanj* šim naporom vpliva na slehernega pcsamez* trika. Učiteljski Dom nima stalne pisarne, ne piisarniškega osobja, vse delo pa sloni na ras ramah pcsameznikov, ki imajci sicer resno voljo, ne pa dovolj časa, da bi poleg vsako« -vrstnih publikacij vsakemu posamezniku od* govarjali na pismena vprašanja. Na skupšči* nah uporafibljamo priliko, da bi ustmeno iz* vedli, česar pismeno ne moremo. Pa se ti do be ljudje, iki jim pcstajajo naša priporočila nadležna, čc že ne direktno absurdna. Tov.u riši, bodite prepričani, da umevanje svojih teženj od katerekoli strani. Ddkiazalo pa je tudi že v borbi, da jih zna .braniti in zastopati brez razlike napram vsa* cmur, ker se bori le proti krivičncmu p vstopanju. Enako stališoe zavzema učiteljstvo na« ,pr,am oviram, ki se stavijo v zadnjem času stanovski organizaciji na pot in ki segajo globoko v naše osnovne državljanske pra^ vice. Članstvo obeh društev prevaljskega src» za se še ni pomirilo nadi številnih preganjanj — Moderndorfer, Feinig. Dciberšek, Juran; č;č, Gallob, Kopriva, Lešnik, Hudales, !ki še tudi zanj nikakor nisO1 likvidirana in se bodo iznašala tako dolgo v javnost, dokler niso rešena v popolno zadovoljstvo prizadetih čianov. Udarec pa, ki je zadet organizaciji, s tcm da sta bila po starem avstrijskem zako> nu, ki je tudi mnogo izmed zgoraj naštetih preganjal za njihovo narodno dclo po Šta» jerskem in Koroškem v bivši Avstriji, disci* plinirana predsednik sloven^kega dela uči» tcljske organizacije in urednik njegovega glasila, ta udarec nam je kljuta zgoraj navedenim nekaterim prav kričečim slučajem, kl se hočejo potisniti v pozabo (Moderndorfer, Lešnik) v enaki meri zadel, kakor ostali del slovenskega učiteljstva. Zato zahtevamo: 1. Da se ukine disciplinarna preis^kava proti našima dvema funkcijonarjema, ki sta izvrševala samo voljo članstva. 2. Da se ne postopa v disciplinskih za» devah po starih avstrijskih predpisih, ki jih im,a slovensko učiteljstvo v tako trpkem spominu, ker nismo avstrijski hlapci. Na članstvo pa apeliramo, da se zaveda, da nas naša strankarska orientirana javnost ni'kdar ne bo odkritosrčno podpirala v boju ,za naša strogo stanovska prava v svrho do» sege neodvisne stanovske organizacije. Naša moč sloni edinok na naši stanovski zaved« nosti, solidarnosti, borbenosti in stanovski morali, ki je le ena. Okr. učiteljsko društvo za mežiško dolino. 4- POROCILO O ZBOROVANJU dne 14. junija 1928 v Šoštanju: Situacijsko poročilo. Predsednik po» zdravi novo čianico tov. Jesih. Poroča o se» stanku s tov. Mencinom. Prečita več dopi= 50v, med drugimi tudi od »Pevskega zlbora«. Sklene se, da vsi pristopimo. Na predlog tov. Rejca se izvoli sledeči knjižnični odbor. Vrečko iMartin, Hribernik, Trobej Cilka. Radi volitev se sklene: Društva naj volijo poljubno, skupsčiriia pa po predlaganih list* kih. Blagajničarka poroča, da so člani veči* noma poravnali članarino. Izvolijo se dele* ,gati za pokrajinsko in državno skupščino: Stopar, Mlinišek, Macarol, Pokržnik. V izobraževalni tečaj se prijavi več to» varišev. Statistika. V okraju je 51 učit. osn. -\7 mešč. šole = 58, članov 51 učit. osn. -j- 3 mešč. šole = 54, navzočih 41 učit. = 76%. ^ Šoštanjski krožek je imel dva sestanka, Velenje pa enega. Tajnik prečita »Pregled učiteljevega izvenšolskega dela«, ki ga je prav skribno sesfcavil tov. Hribernik. Predlog. IPov. UJU naj skuša posredo^ vati, da ostanejo enotne počitnioe. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA= ŠKI OKRAJ je imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija v Radečah pri Zidanem mo> stu. Od 114 članov je bilo navzočih 76. Kct delegat poverjeništva je prisostvoval tovariš .K6bal. Po kratkem uvodnem pozdravu je podal podprcdsednik tov. Kislinger situacijsko pos ročilo, katerio jc še s pojasnili dopolnil tov. Kobal. Poročila tajnika, blagajnika in računskih pregledovalcev so članstvo zadovoljila. V pretečenem poslovnem letu se je dvigniio štcvilo članstva na 114 (+ 10). Zborovali smo štirikrat in povabili v svojo sredo dva najmočnejša stebra novega šolskega pokreta v smeri debvne šole tov. Dolgana in Pi= brovca, ki sta nas z živo beseda prepričala o potrebi preorijentacije današnje šole. — Bl.agajna iz|kazuje 6183 Din prebitka, kate» rega razdelimo: 1500 Din za spomenik umr> lemu itov. Rajnerju; 500 Din Učit konviktu v Ljubljani; 500 Din pevskemu zboru UJU; 500 Din lastnemu obrambnemu fondu; 300 Din Udruž. rez. ofic. sekcija Trbovlje za sporrtEnik kralju Pteru I.: 1000 Din samoiz* obraževalnemu odseku. Ostalo pa ostane kot rezerva v društveni blagajni. Članarina (v 10. mesečnih obrokih) za leto 1928./29. sc določi na 18 Din mesečno. Volitve. Tov. Majer, kot član skrutinija poizkusnih volitev preibere rezultat, (ki naj bo podlaga volitvam. Po daljših razgovorih sprcjme predsi&dniško mesto. tov. Juro Kislinger, ker se dosedanji predsednik tov. R. Plavšak vsled zdravstvenih razmer odreče predsedniškemu mestu. V ostali odbor se izvolijo tov.: Plavšak, Ldbar, Beg, Hofbauer, Pleskovič, Vidmar, Lapornikova, Jurko,, Omerzova; namestnikom pa Šuligoj in Jen= kova. Knjižničarjem izvolimo tov. Pirkoviča. Delegati za pokrajinsko skupščino: tov. Benko, Kotnik, Majer; namcstniki: tov. 5te< genškova, Potočnikova, Drobničeva. Delegati za glavno skupščino: tov. Las pornikova, Lebar, Hofbauer, namestniKi: tov. Jurko, Šuligoj, Sekulova. Odposlanca za samoizobraževalni tečaj: tov. Beg in J&nkova. Po sklepu občnega zbora smo s>e podali k s'kupnemu manifestacijskemu ziborovanju laškega, brežiškossevniškega in krškega dru« štva, ki je pokazal našo samozavest in suiU darnost. O poteku smo že poročali. -f* OKRAJNO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ie zborovalo 16. junija 1928 v Središču. ____ I. Situacijsko poročilo: a) Število učitelj« stva v okraju je 66; b) število članstva 61; c) število udeležencev pri zborovanju 44 ali 72%; č) predsednik poroča, da se je spo» razumno s ptujskim učiteljskim društvom ustanovila sreska knjižnica za srez Ptuj. II. Samoizobrazba: a) Število krožkov je 4. b) Vsak krožek je imel po 2 sestanka. c) Število udeležencev teh sestankov je 65%. č) Tovariš Rajšp obširno razpravlja o vzro» kih, da naši društveni sestanki niso polno» številno obiskaini. Soglasno se sklene sledeča rcsolucija: Učiteljsko društvo za ormoški okraj sma« tra zborovanja učiteljslkih druatev za vaižen faktor učiteljske nadaljnje izobrazbe. Gotovo stoji tudi prosvetna oblast na tem stališču, ker pač samo radi tega daje pouka prosto učiteljstvu, ki se zborovanja udeleži. Poro» čila o učitelj&kih zborovanjih pa pričajo, da manjka na zborovanjih vedno visok odsto= tek učiteljstva. Večina teh svoje odsotnosti niti ne opraviči, drugi navajajo kdt vzrok od^ sotnosti: slabo vreme. daljno pot, mraz, vro< čino, velike izdatke itd. Ker pa mnogi učitelji > in učiteljice —• fci učiteljska zborovanja prid« no pcsečajo —¦ s svojo trdno voljo vse na> vedene ovire premostijo in se dado pri trdni volji tudi izdatki za posečanje zborovanj na minimum reducirati, zato moramo smatrati neobiskanje učiteljskih zborovanj za brezob« zirnost napram organizaciji, za komodnost in reakcionarnost, ki nikakor ni v skladu z ugle^ do-m naše organižacije, pa tudi ne z učiteljisiko nadaljno izobrazbo, z iateresom šole in torej tudi naroda. Zato naj UJU, poverjeništvo Ljubljana proti temu vsekakor neljubemu in škodljive* mu pojavu podvzame vse možne protiukrepe. Za enkrat naj šolska oblast učiteljstvo opo« zori, da naj smatra učiteljska zborovanja — kakor to stori šolska oblast — za tako važen činitelj učiteljske nadaljne izobrazbe, da no= beden učitelj(ica) brez res tehtnega vzroka ne bi smel od zborovanja izostati. Učiteljskim društvom se daj naloga, da na vsakem zbo= rovanju navzočnost poedinih članov ugotove. Ob koncu društvenega leta naj društveni od= bor pošlje poročilo o posečanju zborovanj od strani poedinih članov sreskemu šolskemu nadzorniku, da posečanja učiteljskih zboro vanj upošteva pri svoji letni oceni in v služs benih razpredelnicah v rubriki o učiteljski nadaljni izobrazbi. III. Šolska reforma: Glavni del tega sklepncga zborovanja je bila razstava deških in dekliških ročnih del središke šole; razsta= va dela čast učiteljstvu omcnjene šole, dru= gim tpvarišem in .tovarišicam pa vzpodbudo k tekmovanju za napredek prosvete ter do« brabit naroda in domovine. IV. Izvenšolsko delo: Poročevalec tov. Wennigerholz poroča, da deluje 70% učitelj* stva v okraju pri raznih prosvetnih, gospo« darskih, telovadnih in drugih organizacijah. V. Slučajnosti: Samoizobraževalnega te» čaja v Ljubljani se udeleži .tov. Wennigers holz. Prihodnje zborovanje, ki bo obenem ob* čni zbor, se vrši drugo soboto tistega me= seca, s katerim se začne novo šolsko. leto. Sklepno zborovanje, združeno z razstavo ročnih del pa bo prihodnje leto pri Sv. To* mažu. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLI« TIČNI SREZ LJUTOMER=GOR. RADGO* NA je zborovalo dne 9. junija 1928 na Ščav* nici. Statistika: Učiteljstva v okraju 100, čla* nov 86, prisotnih 50. I. Situacijsko poročilo odpade, ker je bilo isto podano na zborovanju v Ptuju. Tov. predsednik Mavrič pozdravi na> \zoče in se pohvalno izrazi o njih velikem številu. Kot novega člana poz-dravi tov. Mi* sleja iz Stare ceste in gosta tov. Roškarja iz Sv. Benedikta. Z zbranimi besedami se po« slovi od tovarišice Linde Jaušovec in Marije Likar, ki zapustita naš okraj. Obravnavali so se sledeči dopisi: 1. Na dopis poverjeništva, zadevajoč člas narinoza pevski zbor učiteljstva UJU, se je sklenilo, da plača društvo članarilno za leto 1927./28. samo, če se vračuni že plačana usta* novnina v znesiku 500 Din. 2. S postopkom tov. Kislingerja za do= sego zanesljive tajnosti pri volitvah se popol* noma strinjamo. 3. Glede uvedbe Lavtarjcvih računic v osnovnih šolah se sklene resolucija, da se 1. uvede računica na vseh šolah našega sreza, 2. da se z ¦ozirom na pravilno opremo Lav* tarjeve računske začetnice tudi v 1. razredu uporablja ter prekliče odlok ministrstva pro* svete O. N. br. 63.538 od 10. oktobra 1927, da se v I. in II. razredu osmovnihjiol ne smejo uporabljati druge knjige, razen začetnice za prvo čitanje. Predlog za ustanovitev »Obrambnega sklada« je žel splošno odobrjfvanje in so se poslala delegatom potrebna pooblastila za pokrajinsko skupščino. Tov. Koprivc poda svoj stvarni referat »Pisalne in risalne vaje v osnovni šoli« na podlagi zvezkov in. risb svoje šok. Nad kras* nimi uspehi, ki jih dosega tov. predavatelj s svojo mctodo, so bili vsi vzhičeni. Nato so se vršile volitve delegatov, ozi* roma njih namestnikov za pokrajinsko in dr» žavno skupščino. Za pokrajinsko skupščino so bili izvo* Ijeni: 1. Mavrič Karel. 2. Tratar Marjan. 3. Mi* slej Josip. Namestniki: 1. Zacherl Franc. 2. Rus Alojzija. 3. Gruden Danica. Za državno skupščino: 1. Mavrič Karel. 2. Ivanjšič Ljudevit. 3. Žerjav Alber>t. Na» me.stniiki: 1. Zacherl Franc. 2. Sterger Anica. 3. Majcen Ela. Poverjeniki za Slov. Šolsko Matico ostas nejo isti. — O stanju okrajnih učiteljskih knjižnic v Gor. Radgoni in Ljutomeru poro« čata tov. Mavrič in Stopar. Izvoli se nov knjižnični odbor. Za Ljutomer: Predsednik Stopar Slavko, blagajničarka Kjuder Marija, tajnik Tratar Marjan. Za Gor. Radgono: Pred* sednik Mavrič Karel, blagajnikl Burja Žarko, tajnica Šetina Marija. Določi.jo se člani izobraževalnih krožkov, ki posetijo II. izobraževalni tečaj v Ljubljani. Priporoča se tudi poset kmetijskega in go« spodinjskega tečaja v Mariboru. Vsled pičlega časa so ostale itooke dnev» nega roda odpadle. Prihodnje zborovanje se vrši v Radincih meseca septembra. -r DOLNJELENDAVSKO UČITELJ= SKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor v Dobrovniku 23. junija. Od 66 včlanjenih to varišev in tovarišic je bilo navzočih 36. Tajniško poročilo je podala tov. Asta Šinigoj. Bilo je sprejeto. Blagajnikovo poročilo je dalo vpogled v finančno stanje našega društva. Došlo je do resolucije, naj tajnica članstvo, ki dolguje, potom »Učit. Tovariša« opozori na porav» navo. Ker pošiljajo upraviteljstva članarino na ime šole, ne da bi določno pristavila, kdo je plačal, sklenejo navzoči, da bo moral s prvim septembrom plačevati vsak posamez* nik zase. — Sledilo je čitanje dopisov. Ceio* kupno društvo ne pristopi k pevskemu zboru UJU, pač pa je prosto vsakemu poedincu. da plačuje prispevek. Referat. Tov. predsednik Peternel je po» dal krasne misli o domovinski vzgoji, za ka* tere je žel dolgotrajno odobravanje. Žekli bi, da svoje referate ctme pozabljenosti s tem, da jih objavi. Volitve. Navzoči sklenejo, da se vrše vo= litve z vzklikom. Za predlog, da ostane stari odbor je glasovalo 31 :2, trije so se vzdržali glasovanja. Odbor se je nato konstituiral sledeče: predsednik Ljudevit Peternel, pod^ predsednik Ozmec Janko, tajnica Asta Šinis goj, blagajnik Preininger Janez; odborniki: Horvat Izidor, Šnajder Franja, Pupis, na» mestniki: Kolarič, Horvat Janko, Cepuder Marij^. Delegati za pokrajinsko skupščino sc: tov. Preininger Janez in tov. Asta Širr = goj, za državno skupščino tov. Benkovič in tov. Milena Begova. Slučajnosti. Tov. Hočevar poda poros čilo o delovanju organizacijo od zadnje sejc širjega sosveta in nas seznani z disciplinskim postopanjem napram tov. Dimniku in Skulju. Vsi izrekamo omenjenima tovarišema nase popolno zaupanje in izjavljamo, da je črna deska neobhodno potrebna. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO je imelo svoje jubilejno »zborovanje dne 9. junija 1928. I. Staitistika: Števil-o učiteljstva v okraju 123, štcvilo članov 103, udeležencev 61. Slavnostno zborovanje. Predsednik tova^ riš Petrovec pozdravi posebej gosp. vlad« nega svetnika Ogrin^, tov. Lapajneta in g. sreskega refcrenta Lukežiča. Zatem očrta pot naše organizacije tekom 40 let. Razjasni njeno ustanovitcv, razvoj in težkoče. Omeni, da žive od 33 članov in članic ustanovnikov št 4 tovariši in 5 tovarišic. Spomni na pred' sednike Janežiča, Burnika in Letnarja. Sporn» ni se dela in uspehov društva in poziva tova* riše in tovarišice k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Prečita pismene pozdrave. Tovariš Lapajne pozdravi v imenu po« verjeništva tovariše in tovarišice. Pojasni zgodovino učiteljskega združevanja, njega misijo za obstanek Slovenstva in omeni, da so bila učiteljska društva ona, ki so> združila vse Slovence. Označi naloge organizacij in zahteva za učiteljstvo prvi vpliv in bescdo v šolstvu. Tovariš Arrigler omenja, da je razven onih tovarišev, ki jih je tovariš predscdnik imenoval, tudi tovariš predsednik, ki si je stekel veliko zaslug za organizacijo, bil je ob njer.i zibelki in sedaj vodi že 14 let društva. Za njegove zasluge je od'bor sklenil, da se imenuje častnim članom, ikar je članstvo z močnim odobravanjefin pozdravilo. Zatem otvcTi tov. predsednik 98. zbu= rovanje. II. Situacijsko poročilo. Tov. Lapajne pojasni natančno vzroke preiskave proti to« varišema poverjeniku Skulju in uredniku Dimniku. Pove kako ferent. Tovariš Lapajne poroča o novem šolskem zakonu. III. Šolska reforma. G. sreski šoiski re^ ferent je predaval o spisju v delovni šoli. Očrtal je jasno kako naj se v delovni šoli pripravlja otroka na spisje in jasno pokazal, kako malo uspešno je bilo v prejšnji Po» udarja, da je potrebno izhajati pri spisju iz otrokovega zanimanja, da je otrok središče pouka. Označi govorjenje za podlago spisju in zahteva. da se polaga največjo važnost na vzgojo otrokove samostojnosti. Omeni tudi važnost prostovoljnih nalog, kjer se najbolje odraža otrokov »Jaz«. Izrabi naj se otrokova doživetja. Vzbuja aaj se medsebojno kritiko in vrši naj se rtied%e» bojna poprava. Vzorne spisne vaje naj «€ piečitajo. Upoštevati se mora vsakdanje živ* Ijenje. Pri prihcdnjem zborovanju bo g. sreski referent podal drugi del zanimivega referata. Delegatpm za državno skupščino sta bila izvoljena tov. Primožič Ivan, šolski upravi« telj, Mekinje, namestnik tov. Mayer Julij, šolski upravitelj, Dob. . Za pokrajinsko skupščino delegati: Arr^ gler Anton, šolski upravitelj, Trzin, Terpin Josip, šolski upravitelj, Vodice, Rupnikova Albina, šolska "upraviteljica, Kamnik; r.a» mestniki: Cenčič Julij, šolski upravitelj, Kam=: nik, Schubert Štefanija, učiteljica, Ihan, Ste» ncvec Ivan, učitelj, Domžale. Slučajnosti: Tovariš Arrigler poroča o Konviktu. Kamniško tičiteljsko društvo.