-------337    ------
Poslano.
Svojim rojakom!
^Slovenski Narod" me je počastil z obširnim vvod-nim člankom pod naslovom: „Dr. Gosta in njegove zasluge za slovenski narod". V tem članku našteva vse pregreške, katerih sem se krivega storil.
S „Slov. Narodom" poštena polemika ni mogoča. Vsak drug stavek tega lista je laž, namesti dokazov pa rabi psovke, katerih je tako poln, da noben drug časnik na celem svetu ga ne prekosi v tem. Bodimo zadovoljni, da je naš jezik malo razširjen. Kako bi se morali sramovati mi Slovenci, ko bi izobraženi narodi vedeli, kako neotesano in neolikano piše slovenski zastopnik „omike". Zato ne časniku „Narodu", temveč le svojim rojakom hočem razjasniti one pregreške, katerih me doiži „Narod".
1. Najhuji pregrešek je „breztaktnost" moja pri tako imenovani „sokolski stvari" 1867. leta. — Dala bi se o tem pisati cela knjiga z nabranega obširnega gradiva, ki ga imam; svet bi se čudil, ko bi slišal vso zgodovino te stvari, in vse, kar se je pred in za kulisami godilo. Al to prepuščam prihodnosti. Zdaj po pregovoru „nemo judex in causa propria" hočem v svojo brambo se sklicavati le na razsodbo gotovo popolnoma objektivnega poročevalca, namreč na — spis ,,Slov. Naroda" samega, ki je v prvem tečaju 1868. leta 16. in 18. aprila prinesel obširen vvoden članek pod naslovom „Dr. E. H. Costa", v katerem „hladno-krvno sine ira et studio" svoje mnenje izreka o „sokolovski" obravnavi. Koj v začetku (nerad ponatisnem te besede, al potrebno je, toraj naj mi bralci to priza-nesejo) piše „Narod" tako-le:
„Pri vseh teh },straŠnihiL dogodkih nas je gotovo najbolj zanimala krivnja ljubljanskega Župana, in prišli smo do tega rezultata, da ima on dva ogromna pogreŠka} katera prekosita v očeh naših sovražnikov najhujša hudodelstva in katera edina sta bila izkljuČljivo kriva vsega napadanja in obiskovanja: prvič, da je dr. Costa skoz in skoz naroden mož; drugič pa, da je mož poln talenta in naj obširnejšega znanja, da je on v zbornicah večni strah vseh kulturo- in nekulturonosecih protivnikov, katerim je „der stets gewandte und schlagfer-tige Hedneru, kakor ga je enkrat ,,Tagespoštau imenovala. To ste dve edini hudodelstvi, ki ne spadate sicer pod noben paragraf, katerih mu pa nikoli nikdar noben protivnik ne odpusti, in vsled katerih ne bi ga nikdar nobena nemŠkutarska porota za nedolžnega spoznala. Parola našim sovražnikom je: vniČiti tega moža na kateri si bodi mogoči način, kjer bi se jim le mala priliČica po-kazala, kajti on jim je vsled navedenih vzrokov ede^i najnevamiŠih antagonistov. Ta prilika, kakor so si možje mislili, se je najugodnejše v sokolovskem metežu ponudila in z nepopisnim entuzijazmom so za njo zgrabili. Cela sokolpvska stvar je bila navadna ponoČna hajka ali kakor mi Stajarci pravimo „praska", ki se po vseh tako velikih mestih, kakor Ljubljana, na celem svetu skoraj gotovo vsako noč prigodi, kedar ga imajo ljudje malo v glavi."
In po dalnji obravnavi pride „Narod" do tega izreka o mojem vedenji: „Nihče na tem svetu v njegovem položaji se ne bi mogel pravilnejše vladati nego se je on." —
Da „Narod" o mojih zmožnostih in mojem značaju danes drugače sodi kakor 1868. leta, no, to je naravno. Današnji „Narod" ni več „Narod" od 1868. 1.; on se boruje pod novo zastavo, z drugimi sredstvi in za vsa druga načela.    Al o dogodbi leta
1867.   pošten časnik ne more danes druzega mnenja biti, nego je bil 1868. leta. In če je „Nar." 1868. leta pisal, „da nihče na tem svetu v svojem položaji se ne bi mogel pravilnejše vladati" nego jaz in če „Narod" danes govori v moji „brezt aktnosti" v istem slučaji — je to pač ne samo nedosledno, marveč je tudi nepošteno in nesramno. Pridružil se je „Narod" s tem ravno tisti drhali nemškutarskih časnikov, katere je pobijal v svojem vvodnem članku
1868.  leta!
2.   Drugi moj pregrešek je neki ta, da sem zoper L. To mana intrigiral. — To je laž in od „Naroda" izmišljena pošast. Do zadnjega sem bil s Tomanom v najboljši prijateljski zvezi, in že spet se v dokaz tega zamorem sklicavati na „Narod" sam, ki je 18. aprila 1868. leta pisal: „Obče je znano, da se je dr. Costa v politiki pripogibal postopanju dr. L. Tomana et Consortes".
3.    Prav taka laž in domišljija je, da sem jaz po dr. Razlagu kot bivšem deželnem glavarju mahal in proti njemu roval. Ali sem mar jaz v gostilnici javno kričal, „da je narodni škandal imenovanje dr. Razlaga"? — ali ni bil to eden vsakdanjih dopisnikov in sodelavcev „ Naroda"?*)
4.     Tudi to ni res, da bi bil mestni odbor slovenski, ko je bil 1868. leta razpuščen, in da bi do meni bil prišel drug Slovenec na moje mesto. Že meseca maja 1868. 1. pri volitvah so propali Slovenci in nasprotniki so mestno krmilo v svoje roke dobili; vsaj je tudi to konstatiral „Narod" 16. maja 1868.
5.     Tega pregreška se pa prav rad krivega spoznam, da sem ud katoliškega društva, in še več: da sem eden ustanovnikov tega društva, kajti prav živo sem prepričan, da bode to društvo čedalje bolj potrebno nasproti tistemu laži-liberalizmu, ki na vsak način hoče iztrebiti vero iz srca našega ljudstva, in zarad tega laja zoper duhovščino, zoper škofe in papeža, zoper cerkveno premoženje in zoper cerkvene obrede. Zovejo se ti ljudje „liberalce", pa so najhujši tirani, ker hočejo silo delati naši vesti, in cerkev tlačiti pod jarm današnje liberalne večine državnega zbora celo v vprašanjih strogo verskih. Jaz pa se držim resnično svobodnega načela starih liberalcev: „svobodna cerkev v svobodni državi." Brez strahu in brez hinavstva se spoznavam za katoličana. To pa nisem še le od danes ali od včeraj, kakor me „Narod" sumiči. Se sedaj hranim diplomo katoliškega društva G r a-škega, kateremu sem kot dijak na univerzi 1. junija 1852. leta pristopil. Tudi to je res, da sem papeževo nezmotljivost zagovarjal, in to iz popolnega prepričanja. Govoril sem v tem velevažnem vprašanji v Kranjski katoliški družbi že 10. decembra 1869. leta; vatikanski koncil pa je o tem sklenil še le 18. julija 1^70, leta. Tudi drugi katoličani so bili že pred sklepom sv. koncila istega mnenja, na pr. moj učeni učitelj cerkvenega prava, strokovnjak dr. J. Phillips.
*) Dr. Zamik je ta „n ar o dni škandal4' očitno pro-klarairal na vrtu čitalničnem; to je vsak natakar takrat slišal; zdaj pa se po privržencih svojih napenja zato , da ,,narodni škandal" volijo Notranjci! So li to značaj i!!           St.
6.     Kdor mene le malo poznd, ta tudi ve, da mojemu značaju bilo bi nemogoče, „Bettelbriefe" za kak „orden" ali bodi si kako drugo reč pisati. Nemški, Slovanom neprijazni in nepravični listi so to basen si izmislili in „Narod" jo je precej v svoje predale vzel in jo v eno mer prežvekuje. Ta basnica pa izvira iz francoske knjige „L' Allemagne aux Tuileries; par Henri Bordier. Paria 1872", v kateri se nahajajo mnogovrstna pisma do Napoleona III. ali cela ponatisnjena ali vsaj posneta (med njimi od vladarjev, mest, učenjakov, na priliko: Mommsen-a, Mohl-a, Zumpt-a, kardinala Rau-scher-a itd.), se bere na 65. strani sledeče: „Costa E. H., maire de Laybach en Autriche; adresse, pour etre mis sous les yeux de V empereur, deux articles qu il sl publičs dans le journal de Laybach sur la vie de J* Cesar (mai 1865)." To tedaj je tisti moj „bettelbrief"! Mene kot zgodovinarja je jako zanimivala izvrstna knjiga Napoleona „o življenji Julia Cesara", zato sem obširna o njej poročal v ,,Triglavu" in po želji Napoleona samega (ki se je brala po vseh časnikih), da hoče poznati in nabirati vse, kar se o onem njegovem delu piše — poslal sem tudi jaz en iztis dotičnega „Tri-glava" Francoskemu poročniku v Beč. Prosil nisem nič, in tudi nič pričakoval. Ni ga menda človeka na svetu, da bi orden prejel za tak Časnikarsk sestavek!
7.     „Dopisovalni ud" Germanskega muzeja v Ntirn-bergu nisem nikdar bil, temveč le pooblastenec tega znanstvenega zavoda. Temu poslu sem se pa zarad preobilnih drugih opravil že pred 10 leti odpovedal. Ce bi pa tudi res bil dopisovalni ud tega muzeja, gotovo ne bi bilo sramotno za-me, ker ime veleučenega češkega rodoljuba dr. Franca Palacky-a se tudi nahaja med členi tega društva.
8.    Posebno strašen pregrešek je dalje tudi ta, da sem „mojster" (to je „Ča3tni člen") društva: ,,Freies deutsches Hochstift" v Frankobrodu. „Potujočemu Slovencu" ni treba bilo, iz Frankobroda te „novice" na dan prinesti. Vsak, kdor me v mojem stanovanji obiskuje, najde na stenah moje sobe med slovenskimi, nemškimi, ruskimi in laškimi diplomi druzih učenih družeb tudi lični diplom tega nemškega učenega zavoda. Da je ta družba „freimaurerska", to je laž, katero je prvič rodil Ljubljanski ,,Tagblatt" in si jo z veseljem prisvojil „Narod". Na Nemškem je sedaj 303 tako imenovanih ?,freimaurerskih lož" , al zastonj iščeš med njimi gori imenovane družbe (Findel „Geschichte der Freimaurerei", 3. Auflage 1870). Tudi mi je mogoče, vsakemu dokazati iz pravil itd., da je ta družba iz kij učljivo znanstvena (toraj tudi ne politična) in jaz sem po njej prejel že marsikatero učeno knjigo. Zakaj pa bi za-me nespodobno ali sramotno bilo, častni ud biti društvu, ki ima po „Narodu" geslo
,,Kdo naj mojster bo?
Duševni prvak —", to mi ni  razumljivo.    Znanstva in vede so mednarodne in presegajo meje dežel in   narodov!
9.     Tudi to je „Narodova" laž, da sem jaz misel rodil, Hohenwarta za kandidata na Notranjskem staviti in da jaz sem njemu kandidaturo ponudil. Od 12. marca t. 1. (ko postava o direktnih volitvah še ni biia potrjena) nisem niti videl grofa Hohenwarta niti njemu pisal, niti od njega kakega pisma prejel. To misel je toraj rodil drug mož, a misel ta je tako važna in tako izvrstna, da sem jej jaz v prvem trenutku popolnoma pritrdil. Obžalovati moram le tiste politične kratkovidce, ki ne vidijo jfcega, kar je jasno vsem federalistom, in še posebno Cehom in Hrvatom , kakor kažeta časnika „Obzor" in „Politik", ki sta še le predvčeranjim ponovila , da volitev Hohenwarta je veliko večega pomena, ne samo za nas Slovence, temveč za
-----338-----
vso opozicijo v Avstriji, kakor volitev vseh drugih federalistov, in da bi se Slovenci s to volitvijo najbolj počastili, kakor bi naj-veča sramota za nas bila, ako bi Hohenwart padel. Potem se bo pač lahko sodilo, kako zreli smo mi Slovenci za politično življenje! Tisti pa, ki oponirajo tej kandidaturi zarad tega, ker jo priporočata Bleiweis in Costa, ti so politični in duševni otroci, katerim ni za blagor Avstrije, niti za blagor svojega naroda,  temveč edino  le  za svojeglavnost in — samo-
radost!
10. Obrekovalni „Narod" je skoval tudi laž, da je dr. Jan. Bleiweis duševno od mene odvisen! Da se slovenski časnik ne sramuje, za naš narod na vsako stran najbolj zasluženega moža tako nesramno in laž-njivo žaliti, to je karakteristično znamenje za „Narod" in njegove pisatelje. Se ve da, da te laži tudi „Narod" sam ne verjame. Al njemu gr6 le za škandal in za zasramovanje tistih mož, ki ne stopijo v njegov tabor. Kako bi bilo tudi mogoče, da bi mož, ki je prvi in skor sam začel delati za duševno zapuščeni naš narod in je svoja načela dosledno in nepremakljivo kakor skala skoro polstoletja zagovarjal in izpeljaval, — mož, ki je vzajemnost Slovencev sklical na dan, — da bi tak mož samemu sebi nezvest postal in po obilih svojih skušnjah v duševno sužnost kakega druzega stopil! Kdo vam bo to verjel? Z največim spoštovanjem gledam jaz gori do dr. Bleiweisa, z najveČim prepričanjem poslušam njegove besede, ter se srečnega čislam, da v najnovejših vprašanjih političnih in druzih sva enacega mišlenja. Njemu in meni pa je le predobro znano, zakaj „Narodovaa klika tako rada pisari o oni ^odvisnosti" dr. Bleiweisa; zato se silno motite, ako mislite, da dosežete kedaj neumni svoj namen.
Pri tej priliki konečno še par besed.
Srce mora boleti vsacega rodoljuba, ako vidi, kako sen je stan slovenskega naroda v tem važnem trenutku. Namesti da bi složni delali za sijajno zmago pri prvih neposrednih volitvah, rušimo vse, kar se je zidalo pod vodstvom Bleiweisovim skoz več desetletij. Na razvalinah narodne edinosti še le se bodo tožili tisti, ki so nesrečnega razpora krivi: tisti, ki so prvi enostranski volilni shod sklicali, in prvi svoje enostranske kandidate stavili. Le narod naš bode žalibog! Jrpel žalostne nasledke takega dejanja. Med tem, ko Cehi popolno složni — državopravna stranka s „starimi" in „mladimi" Cehi — svoje kandidate postavljajo, — ko Hrvati le v slogi dosežejo pogodbo z Magjari — smo mi Slovenci (najmanjši slavjanski rod) razdeljeni — Bog zna — v koliko strank na korist in veselje p roti vnikom svojim, ki bodo sad tega razpora vživali, in že zdaj radostni trdijo, da „Narod" od konca do kraja vse to očita na pr. meni, kar je poprej „Tagbl." zoper mene pisal („Tagblatt" od 11. oktobra 1873.).
, Bolj, kakor puhlih fraz „svobode" in „omike" treba nam je složnosti, edinosti v hudi borbi sedanjega časa!
Z veseljem sem delal in delam za svoj narod, rad pa tudi prepustim težavno bojišče vsakemu drugemu, ako mene narod naš več ne potrebuje.
Svojega prepričanja pa ne bom nikdar in po nobeni ceni predrugačii, in zmirom zvest ostal našemu geslu, ki je resnično cel program:
Vse za vero, dom, cesarja!
V Ljubljani 13. oktobra 1873.
Dr. E. H. Costa.
-----    339    -----