Zavedne občine. V preteklem letu so mnoge štajarske občine dokazale, da jih zares preveva odlo6no narodni duh in da dobro razumevajo položaj celoskupnega slovenskega naroda. Žaljivo za naš narod je, da se na njegovem ozemlju uraduje v tujem nemškem jeziku, da se višja izobrazba podeljuje tudi le v tujem jeziku in da se po uradih na vseh napisih in tiskovinah 6estokrat šopiri jedino le nemš6ina. Naše ob6ine so se za6ele ponosito zavedati naših narodnih pravie in zato niso mogle gledati, da se doma6i jezik mora na vseh krajih in koncih skrivati v kot. Neprenehoma so vlagale prošnje za najnujneiše slovenske potrebe, za slovensko nadsodiš6e, za slovensko vseučiliš6e in za jednakopravnost slovenskega jezika po vseh uradih. Mnogoštevilne so te prošnje. Zal, da irnamo le one prošnje v rokah, ki so se izro6ile poslaneu J. 2ičkar-ju. Bodi nam dovoljeno, navesti vsaj te narodne in zavedne ob6ine! Za slov. nadsodišče v Ljubljani so vložile pri c. kr. pravosodnemu ministerstvu prošnje slede6e ob6ine in korporacije: Okrajni odbor v Slovenjera Gradcu, ob enem je prosil, naj c. kr. okrajna sodiš6a in notarijati s slovenskimi strankami ob6ujejo le v slovenskem jeziku, v istem smislu ob6ina Šmartin pri Slov. Gradcu, Št. Janž pri Dravbergu, Pame6e, Stari trg, Lehen, Golavabuka, Pod"gorje, Ljubno, Lu6e, Sol6ava, Št. Vid pri Slov. Gr., Vrhe, Št. Ilj pod Turjakom, Mislinja, Št. Miklavž, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Dragovi6, Sakušak, Zagorci, Hlaponci, Litmerik, Hardek, Luše6ka vas, Stanosko, Kat. polit. društvo za vranski okraj, Sele, Razbor, Št. Ruprt nad Laškim, Sv. Jur pod Tabrom, Hrastje in Mota, Kapela, Bora6eva, Rihtarovci, O6eslavci, Radenci, Koprivnica, Sopote, Št. Jur ob južni železnici, Katol. polit. društvo za kozjanski okraj, Veternik, Presi6no, Poli6ane, Fornim, Gajevci, Malaves, Mezgovci, Moškanjci, Muretinci, Samošek, Sv. Marjeta Skomarje in Hudina. Na državnizborso vložile prošnje Bezovica, katol. polit. društvo v Konjicah, Dolič, Nadole, Ko6ice, Černožiše, Braslov6e, Ljubnica in Stenice, Slivnica, okrajni odbor v Ptuju, ob6ina Zre6e, Zakot, Tinsko, Roginska gora, Grušovje, Zibika, Rajhenburg. Vsi ti okrajni odbori, občine in društva so po istem poslancu vložile tudi prošnje za ustanovo vseučiliš6a v Ljubljani, potem mnogotere izmed njih na železni6no ministerstvo za slovenske napise na železni6nih postajah po Spodnem Štajarskem, za klicanje postaj v slovenskem jeziku in za železni6ne uradnike, ki so zmožni slovenskega jezika. Veliko ob6in in korporacij je vložilo po istem poslancu prošnje za slovenske napise in pe6ate pri nekaterih poštah na Spodnjem Štajarskem in sicer pri pošti v Slovenjem Gradcu, v Meži pri Dravi, v Mislinji, v Poli6anah, v Radencih, v Makolah, v Moškanjcih, v Vitanji, v Konjicah, v Oplotnici, v Ivankovcih, v Ptujem in Mali nedelji. Nekaj prošenj, ki so se doposlale proti koncu leta, se vložijo takoj ob za6etku prihodniega zasedanja pri dotičnih ministerstvih. V seji državnega zbora dne 20. deeembra 1898 je pa imenovani poslanec v družbi z mnogimi drugimi slovanskimi poslanci vprašal skupno ministerstvo, ali ono pripoznava pravico slovenskega ljudstva zahtevati, da se mu pri vseh uradih po pokrajinah, kjer prebivajo sami Slovenci ali pa mešani z drugimi narodi, napravijo slovenski napisi? Potem, ali je ministerstvo pripravljeno, tej opravi6eni zahtevi Slovencev vstre6i? Vlaganje takih brezštevilnih prošenj prizadeva mnogo truda občinam samim; po nekaterih občinah ni za napravo take prošnje zvedenega moža; a po nekod pa je občinska uprava slovenske ob6ine v rokah naših narodnih nasprotnikov. Ministerstvo naj torej ne 6aka Se le na naše prošnje; ono je v smislu te interpelacije dolžno samo ob sebi, ne da bi ga poslanci vedno morali dregati, oskrbeti, da se po slovenskih krajih napravijo slovenski napisi. Pri tej priložnosti moramo pa še nekaj važnega opomniti. Ce zahtevamo Slovenci od vlade, naj nam dopisuje v našem jeziku, naj nam napravi slovenske napise in pe6ate po svojih uradih, je pa tudi naša dolžnost, da uradujemo z vlado vseskozi v slovenš6ini, da tudi rai skrbimo, naj se po slovenskih krajih napravijo s 1 o v e n s k i napisi, po naših ob6inskih uradih, ponaših trgovinah, gostilnicah itd. V tem obziru bo treba še resne besede do mnogih trgovcev, obrtnikov itd. po spodnještajarskih trgih in mestih. Za danes naj zadostuje ta kratka opomba.