Mormonki
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 269 Maribor, pondeljek 25. novembra 1929
»MUTKA«
izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poiintm £«k. m. v Ljubljani It 11.409 Valja maiaSno, prajema« » upravi ali po poiti 10 Din. doitavljnn na dom pa 12 Din
Tolefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredniitvo in uprava; Maribor, Aleksandrova osata tt. 13
Oglati po tarlfu
Oglata tprtjtma tadi ogiatnl oddaitk .Jutra« v Ljubljani, Praiameua uttaa H. *
+ George Clemenceau
Iz Pariza je včeraj prišla vest, da je v noči od sobote na nedeljo ob 1.45 umrl eden izmed največjih Francozov vseh stoletij, George Clemenceau, znan pod imeni »Tiger«, »Organizator zmage«, »Rešitelj domovine«, v 89. letu starosti. Mož redkih sposobnosti In velike energije. Cela Fanclja je zavita v žalost, državne zastave vise v znak žalosti na pol droga, Clemence-aujevo truplo pa prepeljavajo menda že danes v njegovo ljubljeno rodno pokrajino Vandejo, kjer bo po svoji želji, ki jo je izrekel kratko pred smrtjo, položen brez oficijelnih svečanosti v rodbinsko grobnico poleg svojega očeta in sicer tako, da bo stala krsta navpik. Zakaj, tudi to je zahteval tik Pred smrtjo, češ, da hoče tudi še mrtev stati ravno pokoncu, kakor je stal Donosno vzravnan celo življenje, tako fizično kakor tudi duševno v vsem Svojem dejanju in nehanju.
Rojen 28. sept. 1841 v Vandeji, je Študiral v Parizu medicino baš že v zadnjih dneh francoskega cesarstva. Kot revolucijonarec bi imel biti aretiran, a je pobegnil v Ameriko, kjer se le preživljal s poučevanjem francoščine. Tam se je tudi oženil z Američanko, ki mu je rodila troje otrok. Po Padcu cesarstva se je vrnil v Pariz in se posvetil novinarskemu in političnemu delovanju. Prišel je tudi v parlament in glasoval tam proti frankfurtskemu miru, kojega rušenje je postalo ellj njegovega življenja. Njegova beseda- pisana ali izgovorjena, je bila vsikdar odločna in ostra. Postal je kmalu znan kot rušilec ministrov in kabinetov. Leta 1906. je postal tudi sam minister notranjih zadev, a je pa-ae* I. 1909. pri obrambi ministra vojne n^rnarice Picarda. Odšel je nato na nolgo potovanje v južno Ameriko. Leta 1912. pri volltvl predsednika je nasprotoval kandidaturi Poincareja. na-
Pa ae je umaknil iz politike in delal le še žurnalistično s svojim časopisom
T>	,lbre«-
Svetovne vojne je ves »tiJl	Pod pritiskom cen-
,*m®nc«ro Je v svolom JKSJi«	razkrlva1	pogreške
i	ulma	8,n,,stva. Ko so Jeseni
sili U' iP° i iV.^kl revoluciji v Ru-
S	T0,me"”-
Darwf ceio vojsko z ruske na za-zadl? ^onta Francozi nancniall svoje
j J5! cela Francija uor-Polli POfried zonei na Clemopceaula. j"Oineare. predsednik republike ki ga UL* ^cneeau neprestano ostro na-
Padal, je nreko VS(* osebnih rarogov
vMVf takirat 761 etn ega .tigra« na v2Ž5v»0 ,dc* Clemenceau je samo Prašal svojega zdravnika, če
Clemenceau na zadnji poti
POGREB BREZ SPREMSTVA IN C ERKVENIH OBREDOV. — KRSTA STOJI NAVPIČNO V GROBU, KI JE IZRAVNAN Z ZEMLJO. — PRI-PROST SPOMENIK NAZNANJA, K TE POČIVA VELIKI FRANCOSKI
DRŽAVNIK.
PARIZ, 25. novembra. Danes se Je vrši! v smislu zadnje želle velikega pokojnika pogreb zemskih ostankov Clemenceaua čisto na tihem. Ob dveh ponoči so naložili krsto s truplom na mrtvaški avto. kateremu je sledilo že 5 avtomobilov z žalnimi gosti, sorodniki in znanci. Po ulicah, kjer je šel žalni sprevod, je policijsko ravnateljstvo prepovedalo vsak promet.
Prava pogrebna svečanost pa je pričela šele danes opoldne v rojstnem
»2 yV.° yJadc. Clemenceau je Prašal svojega zdravnika, če more računati z dvetr' 'oti življenja, in ko Je zdravnik to potrdil, jc spr-4el. ai na Sf je že takrat napraviti mo-
Pspcla UD Za 8*u^’ da 0111 mis,Ja n®
geli,m ^razo^zlrno energlin jc poseki	,	^tPJstre	sl le izbral Rudi.
Vedni	vršlli	njeereon	ukrene.
0eI ie- *> «51tev domovine ni od-
kraju slavnega državnika In sicer v ne kem gozdiču. 23 km od La Roche sur YoI. Šofer pokojnika je tamkaj izkopal grob. nakar so položili krsto s truplom v grob v navpični legi, kakor je zahteval Clemenceau sam.
Cerkvenih obredov ni biio. ker je Clemenceau prepovedal udeležbo duhovnikov pri njegovem pogrebu. Na grob. ki je bil popolnoma izravnan, so položili granitni steber brez vsakega napisa, tudi brez imena pokojnika.
madžarska prouocira malo antanto
BUDIMPF.ŠTA, 25. novembra. Vlada jc odredila jesensko fekrutacijo čisto po določilih nekdanje avstro-ogrske armade, s čemer je prekršila določbe trianonske mirovne pogodbe. Tukajšnji diplomatični krogi pričakujejo, da bo Mala antanta odgovorila na to z energično demaršo. Vrh tega se zatrjuje v dinlomatičnih krogih. da hoče madžarska vlada s svojo zahtevo po odpravi medzavezniške vojaške kontrole obiti določbe trianonske mirovne pogodbe.
Pomorska razorožituena konferenca
NEWYORK, 25. novembra. Predsednik ameriške delegacija za pomorsko razoro-žitveno konferenco v Londonu je zahteval od vlade izreden kredit. v znesku 250.000 dolarjev. Ta zahteva je presenetila celo predsednika Hooverja. Kljub temu pa je vlada odobrila znesek, ker bo ameriška delegacija na konferenci največja in bo štela nič manj kot 70 članov.
Zasedanje druge intemadjo-nale
BRUSELJ, 25. novembra, Izvršilni odbor druge internacionale je sprejel včeraj resolucijo, v kateri protestira proti smrtnim obsodbam ln justifikacijam v s>-vjetski Rusiji. Resolucija zahteva odpravo sedanjega režima kakor tudi boljša jamstva za zaščito delavstva. V drugi resoluciji pa se bavi z režimom na Litvanskem in zahteva likvidacijo tamkajšnje diktature.
Rusi za preuoz marxa u Rusijo
BERLIN, 25. novembra. Sovjetska vlada se pogaja v Londonu za prevoz zemskih ostankov Karla Marxa v Moskvo, kjer naj bi bili pokopani na Rdečem trgu. Sorodniki Karla Marxa, čegar truplo počiva v Angliji, pa so protestirali proti temu, češ, da so sedanji mogotci v Rusiji Marxove nauke onečastili.
ta način znebiti svoje družine. Palmer in morilec sta bila že čez nekaj ur aretirana in so orožniki le z največjo težavo preprečili, da ju razjarjena množica ni na mestu linčala.
Roparski napad na slmplon-skl ekspresni vlak
ANGORA, 25. novembra. V bližini bolgarskega mesta Progroda je bil Izvršen včeraj ponoči roparski napad na orijent-ski simplonski ekspresni vlak. Razbojniki so hoteli ustaviti vlak s streljanjem; toda vlakovodja Je še povečal hitrost in tako rešil potnike iz mučnega položaja. Na prvi prihodnji postaji je bil dogodek javljen oblastim, vendar je ostalo zasledovanje razbojnikov brez uspeha.
Zuerfnskl zločin
MADRID, 25 novembra. V San Jordanu se je dogodil zločin, ki je po grozovitosti in okolščinah. pod katerimi je bil Izvršen, gotovo brez primere. Neki 171etni mladenič je na strašen način umoril 251etno gospo Palmer ln njenega dveletnega otroka. Na truplih obeh je kar mrgolelo bodljajev z bodalom. Morilec je obema žrtvama potem še odrezal glavi. Mož Palmer-ieve je imel Intimne odnošaie z materjo mladega morilca In se je hotel na
Brez strehe na cesti.
Iz hiše v Taborski ulici št. 16 je bil de-ložiran pomožni delavec pri špedicij* skem podjetju »Merkur«, Egidij Švajger, oče 6 malih otrok, od katerih je najmlajši star komaj 14 mesecev, najstarejši pa 15 let. Siromak je postavil svoje pohištvo pod državni most, otroke in ženo pa je oddal v hlev na Meljskem dvoru, ker nikjer ni mogel dobiti stanovanja, ki ga trenutno tudi mariborska mestna občina nima na razpolago. V interesu nedolžnih o-trok, katerih zdravje in vzgoja sta ogrožena, so naprošeni hišni posestniki ki imajo na razpolago primemo, četudi najbolj skromno stanovanje, da to takoj prijavijo mestnemu socljalno-polltičnemu u* radu, Rotovški trg št. 9. —
Pretep v Studencih.
Sinoči sta se vračala iz Frama mesarska pomočnika 27 letni Vilko Usar in 28 letni Muršec ter se ustavila v Studencih v gostilni pri Marksu, kjer je popivala večja družba. Komaj sta došla gosta sedla za mizo, že so ju vinjeni sosedje pričeli izzivati. Ker je prepir naraščal vedno bolj, je gostilničar izpraznil krčmo in postavil vročekrvne mladeniče na cesto, kjer je prišlo do, pretepa. V mraku so se bliskali noži in posamezniki so se spoprijeli med sabo. Najbolj sta Jo izkuplle seveda mesarja, ker sta bila sama. Pravočasno je intervenirala žandarmerija, toda napadalci so pobegnili, dočim j« rešilna postaja oba ranjenca prepeljala v bolnico. Davi je mariborska policija v zvezi i včerajšnjim pretepom aretirala 21 letnega krojača Ivana Kosija, ki je priznal, da je soudeležen. Nadejati se je, da bodo orožniki izsledili tudi druge napadalce.
FalzHikatorfem na sledi.
Mariborska policija je prišla na sled novi falzifikatorski družbi, ki je ponarejala bankovce. Uvedla je strogo preiskavo, ki jo vodi nadsvetnlk gosp. Kerševan osebno. Nadejatlse ie. da bo imel trud mariborske policije popoln uspeh. — V Mariboru pa so se pojavili tudi drzni sleparji, ki se uspešno udejstvujejo na prav primitiven način. Kovane dinarje in dvodinarje režejo na polovico, tako da ostane na eni strani kraljev lik, na drug! pa napi? ter jih razpečavajo po trgovinah in gostilnah.
visna od dolgotrajnih ministrskih konferenc. ampak samo od energične akcije. In čudotvorna je bila nlogova energija. Mesto premalo odločnega Joffrea Je postavil na čelo armade odločnega Focha: dal Je pozanretl vse one, ki so malodušno govorili za sklenitev miru, med njimi celo blvšora ministrskega predsednika Calllauxa: uvedel je brezobzirno diktaturo na fronti In v ozadju: sam je obhodil fronto in držal v najsprednejših položajih plameneče govore ob času najhujšega grmenja topov: Izčisti! je generalni štab. vsilil le svojo diktaturo tudi Angležem in Italijanom, ki se niso upali upirati.
Ko je na dan premirja bila z grmenjem topov naznanjena zmaga, je doživel »Organizator in oče zmage«, Clemenceau, v parlamentu v burbon-
ski palači ovacije, kakoršne niso nikdar prej in nikdar pozneje tam odmevale. Njegovo ime je bilo na ustih vseh. Od vseh strani so prihajale neštete deputacije. mesta so ga imenovala svojim častnim občanom, francoska Akademija Znanosti ga je imenovala svojim članom, na predlog Wil-sonov je bi! izvoljen predsednikom Vrhovnega zavezniškega sveta in je diktiral mirovne pogoje v Versaillesu, St. Germainu in Neuillyju. Bil Je neomejen diktator in krmar državne ladje in več kot poldrugo leto niso potihnile himne na Clemenceauja.
Ko pa so bile leta 1920. nove volitve predsednika francoske republike in je nastopil kot kandidat, je propadel proti Deschanelu. Poznavalci razmer pravijo. da ga Francozi niso hoteli voliti, ker so vkljub spoštovanju do njego-
vih velikih zaslug imeli strah pred nje* govo diktaturo. Takrat se je Clemenceau za vedno umaknil v ozadje ln pisal ter potoval. Zanimivo je, da Je ta skoro 901etnl »tiger« še nedavno tega prepotoval Afriko in Azijo ln lovil tam prave, četveronoge tigre. Napisal Je pa tudi svoje spomine pod naslovom »Veličina in strahota zmage«, ki bodo pa izšli šele sedaj po njegovi smrti.
Naša dolžnost je, da se ob smrti tega velikana tudi mi poklonimo njegovim manom. Zakaj zmaga antantnih sil, ki jo je organiziral on koncem 1917. In v letu 1918.. ni bila samo zmaga Franclje. Anglije in Amerike, ampak pomeni tudi najvažnejšo postavko v omogočenju naše osvoboditve ln našega ujedlnjenja. Slava »Velikemu Francozu in »Očetu zmage«!
Nesrečna šmarnica
ŽALOSTEN KONEC PRAZNOVANJA ROJSTNEGA DNE. TRAGIČNA SMRT
KMEČKEGA MLADENIČA.
V Zgor. Voličini pri Sv. Lenartu v SL gor. je praznovala gostilničarka Elizabeta Krajnc dne 17. t. m. svoj rojstni dan. Njen mož Janez Krajnc je za to nedeljo najel godce. Na ples je prišlo precej domačinov, pa tudi iz bližnjih vasi je bilo nekaj fantov. Saj je na plesu vedno videti kako novo dekle, pa tudi druge zabave ne manjka in vino je letos posebno dobre kvalitete.
Že popoldne, še bolj pa zvečer, je vladala na prireditvi težka atmosfera. Par-krat je bilo slišati surovo vpitje v gostilniški sobi, začelo se je ruvanje in gostilničar je imel dovolj posla- da je miril razljučene fante, ki so se sprli med seboj, vsi skupaj pa so mrko gledali na domačine-Voličance, ki se pa niso vme-ševali v njih družbo.
Ob policijski uri se je pričela gostilna prazniti. Toda že čez nekaj trenutkov se je vrnil Janez Gungl iz Dartinja, češ da mora spremiti svojega dekleta. Svoje tovariše je pustil pred hišo, ki so ga čakali v strahu, da ga ne bi v gostilni kdo pretepel. Ker Gungla predlogo ni bilo iz gostilne, so njegovi tovariši mislili, da se mu je kaj zgodilo. Zato so navalili na hišna vrata, pri čemur so udrli desni vložek vrat, ki je pod pritiskom odletel in se je ,v vratih pokazala 30 cm' visoka in približno 20 cm široka luknja. Vse v gostilni je bilo v strahu, da bo zdaj pa zdaj vdrla druhal pijanih fantov v hišo. Le gostilničar Janez Krajnc je miril in razgrajače lepo prosil, naj se mirno odstranijo.
V tem je padel strel od zunaj proti vratom; krogla je prodrla vrata in se zarila v vežni pod in le sreči je pripisati, da ni zadela koga od fantov, ki so tiščali vrata od znotraj, da se ne bi udala pritisku od zunaj.
Gostilničarja je radi tega minila potrpežljivost in je velel fantom- naj se odstra nijo, češ da bo sicer streljal. Poslal je v sobo po svojo lovsko puško in ponovno zagrozil s streljanjem. Ko pa ni zalegla nobena pametna beseda, je, 2 m stoječ od vrat, res sprožil skozi odprtino na vratih. Fantje so nato urno odnesli svoje pete, še prej pa je nekdo zavpil, da je eden mrtev...
Ko se je vse pomirilo, je gostilničar od pri vrata in našel pred pragom Henrika Najdenika z grozno razmesarjenim obrazom vsega okrvavljenega. Pozval je domače na pomoč- toda bilo je že prepozno Henrik Najdenik je bil mrtev; bil je zadet v usta.
Po tragičnem dogodku je odšel Krajnc takoj na orožniško postajo v Št. Rupert, kjer je prijavil, kaj se je zgodilo, sodišče v Sv. Lenartu pa je odredilo ogled na 11 cu mesta. Najdenikovo truplo so naslednjega dne obducirali in položili potem k večnemu počitku.
Vse Slovenske gorice se zgražajo nad podivjanostjo domačih fantov, pripisujejo pa krivdo nesrečni šmarnici, ki je povzročila že toliko gorja po naših lepih do movih. Razburjenje se ni poleglo niti po pogrebu nesrečne žrtve alkohola in še danes, ko to pišemo, govori staro in mlado le o tem dogodku, gostilničarji pa si ne upajo prirediti niti najmanjše zabave, da se jim ne bi morda kaj sličnega pripetilo.
Janez Krajnc se nahaja na prostem, saj so vsi očividci dogodka, edini v tem, da je ravnal v silobranu, da se obvaruje morebitne še večje škode. Bog ve, kaj bi še napravili podivjani fantje, ako bi se jim bilo posrečilo vdreti v gostilno.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 25. novembra. Zaprto.
Torek, 26. novembra ob 20. uri * Velika abeceda« ab. A. Premijera.
Sreda, 27. novembra. Zaprto.
Četrtek, 28. novembra ob 20. uri »Worm-ski orožar« ab. B. Kuponi.
Petek, 29. novembra. Zaprto.
Sobota, 30. novembra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Svečana predstava. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča.
»Velika abeceda« na tnarib. odru. V
torek, 26. t. m. se bo vršila premijera Pa-gnolove sijajne komedije »Velika abeceda«. ki jo danes uprizarjajo po vseh večjih odrih z največjim uspehom in, ki zlasti v Zagrebu in Ljubljani polni predstavo za predstavo. Mariborsko vprizoritev .režira g. J. Kovič. Del toalet, ki jih aosi pri »Abecedi« gospa Savinova, je iz prijaznosti posodila tukajšnja tvrdka »Trgovski dom«.
»Velika abeceda® je tragedija moder nega časa! Tragika je v tem, da sta po< štenost in čast dandanes izgubila domala vso veljavo, in spadata ta dva pojma le še v predvojni slovar.
V mariborskem gledališču bodo nasto pili v večjih vlogah ga Savinova. gg. Grom, Rasberger, Kovič P. itd. Poleg tega bo nastopilo 17 gojencev internata. Glavno vlogo igra in režira liadrežiser g. Jože Kovič.
.»Uelifco abeceda’* (fTlonsieur Topaze)
vPretniiera v mariborskem gledališču v torek 26. t. m. ob 20. uri).
Avtor »ABC« je Marcel Pagnol. Doma je iz Marseill-a. Srednješolski profesor je, ni ne star ne mlad, ni bil poznan — a čez noč, da, kar čez noč.., Pagnolov »Topaze«, njegova »abeceda« je prero-mala skoro čez noč (ne dosti drugače) veliko velikih in malih odrov v večjih iu manjših krajih.
Kdo je Topaze?
Skromen učitelj je v internatu »Mu-che«. Gospod Muche pa je ravnatelj, do-bičkaželjtii ravnatelj, omenjenega internata. Topaze nas poučuje da »denar ni sveta vladar«, razlaga nam da »delo ne osrečuje«. Taka »abeceda« pa je za ravnatelja internata premajhna in nima živ-Ijenske možnosti v današnjih s korupcijskim ozračjem napolnjenih časih. Zato je učitelj Topaze kratkomalo odpuščen. Odpusti ga tisti ravnatelj, kateremu je •— »denar sveta vladar«. Denar —: to je velika ABeCeda, abeceda življenja današnjih dni.
Iz gledališke pisarne.
Pri kitajski igri »Krog s kredo« je potrebno več komparserije. Zato prosimo vse gospode, ki imajo veselje sodelovati pri omenjeni igri, naj se javijo v sredo 27. t. m. ob 7.30—8. zvečer na odru v gledališču pri režiserju g. J. Koviču. Prva vaja je v sredo 27. t. m. ob 8. zvečer. —
Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani
naproša tvrdke ter agenture na področju dravske banovine (Ljubljana, Maribor, Celje itd.), ki zastopajo čsl. tovarne in eksporterje. da mu blagovolijo pismeno ali ustmeno sporočiti svoj, kakor tudi naslov dotične čsl. tvrdke, ki jo zastopajo.
Godba iz ozračja v marib. gledališču.
Izredna senzacija je bilo v pretekli sezoni predavanje »Eterične godbe«, izuma ruskega profesorja Lea Theremina«. Po vsej Evropi so vzbujali novi Theremi-novi električni inštrumenti, ki omogočajo s prostim gibanjem rok v prostoru godbo, največjo senzacijo. V Berlinu- Parizu, Londonu in Newyorku so proslavljali Theremina pot pijonirja nove ere v glasbenem življenju. Na Therejninovo pobudo se je sedaj osnoval trio, ki naj-popolneje obvlada tehniko eterične godbe. — Dne 2. dec. se bo vršil tak koncert tudi v Mariboru v gledališču. Da poslušalci dobe pojem o bistvu in pomenu izuma, se bo vršilo pred koncertom tozadevno predavanje. Sledil bo potem koncert, čegar posebna točka bo poskuš-uja sviranja po občinstvu sameni
Orkan na Portugalskem
LIZBONA, 25. novembra. V bližini Ar-co de Valtezez je divjal včeraj strahovit vihar z velikanskimi nalivi. Sledila je povodenj, ki je napravila več milijonov škode.
Mariborskih dnevni drobiš
Katrce in Katike
slave danes svoj god. Sv. Katarina pa slovi med jesenskimi svetniki tudi za u-važevano vremensko prerokinjo. »Če toplo je na praznik svete Katarine, blato s čevljev kmalu nam ne zgine!« Če ta pregovor drži, potem še dolgo ne bomo imeli snega ter se nam obetajo še poleg blata topli dnevi. Drugi pregovor pa pravi ravno nasprotno: »Ko Katarina se zasmeje, sneg zaveje...« Je pa ta čudežna svetnica, ki je pred svojim pohodom v nebesa morala na natezalnico in potem še pod rabljev meč- nakar so jo angeljci odnesli v sinje višave — izvrstna konjunktura za tradicijonelne »Katarinine venčke«, s katerimi se otvarja zimska plesna sezona. Želimo vsem Katicam in Katrcam vse najboljše!
^Otvoritev slikarske razstave.
Včeraj dopoldne je bila v veliki kazinski dvorani otvorjena prva letošnja slikarska razstava v Mariboru. Otvoritev se je izvršila skromno in brez vseh ceremonij, zato pa so razstavljene slike šestih ljubljanskih in mariborskih slikarjev napravile na maloštevilne obiskovalce tem boljši utis in so bile tri prodane že dopoldan. Poleg že omenjenih slikarjev: Franja Sterleta, Henrika Smrekarja. Henrike Šantlo-ve, Saše Šantla in Alberta Sirka je razstavil svoja olja tudi naši javnosti doslej še nepoznani mladi primorski akademičrii slikar Komar. V celem je brez grafik razstavljenih kros: 50 slik, krajin, marin, portretov, tihožitij itd., prevladuje pa olje. Razstava ostane odprta do 3. decembra. —
Smrtna kosa.
V Studencih je' umrl v starosti 71 let bivši kotlar južne železnice. Ferdinand L a ek o. Pogreb se bo vršil danes popoldne na studenško pokopališče. Pokol nfp^ovi blagi duši, žalu iočim nase sožalje!
Lajteršoerk.
Včeraj se je ustanovilo tukaj ob številni udeležbi prietopivših članov godbeno društvo »Ura«. Prp',<~J—je' bil izvoljen g. kapetan v p. in posestnik Franjo Geč. pndnred<'"' " >m pa g. Rudolf Zelzor. Ostali odborniki so eg.: Rupert Muravs. Maks Škof. Jože Felser, Franjo Marki in Avgust Šni-lak. Kapelnik društva je g. Al. Polič, ki bo v bodoče vežbal tudi godbeni naraščaj. Ob dobri volji odbora in prebivalstva ni nobenega dvoma, da bo novo društvo prospevalo. — Plesni venček, ki se je vršil zvečer od 6. ure naprej, je bil miiogobrojno obiskan: društvo »Lira« je z začetnim uspehom torej popolnoma zadovoljno. Himen.
V soboto, 23. t. m. sta Se poročila v rančiškanski cerkvi v Mariboru gosp. Franjo Babič in gdčna Pepca Čičeva iz Krčevine. Pri cerkvenem obredu je pel pevski zbor »Lune«, čigar član je gosp, Babič že od ustanovitve. Vrlemu narod-nozavednemu paru naše čestitke! —
Sobota in nedelja v Narodnem gledališču.
V soboto zvečer odigrana »Morala gospe Dulske« sc je ob slabem obisku odlikovala po izredno dobri in harmonični igri posameznikov in celote.
rav tako je bilo sorazmerno bolj sla-30 obiskano tudi včerajšnje popoldansko »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, dočim je večerni »Wormski orožar« zopet popolnoma napolnil par-er. lože in ostala mesta. Kvaliteta vseli treh predstav je bila dobra, mestoma boljša kakor pri premierah.
Siguren znak bližnje zime so brezdvoma prve jate divjih rac, ki že v etapah zasedajo sklonišča, katera so si že prejšnja leta izbrala. Prišla so z gor. dravske doline mimo Felberjevega otoka skoro do dravske brvi. Okoli Felberjevega otoka, kjer je še mnogo ropota, se še sedaj nišo vstalile, kar je povsem razumljivo. Podravski lovci so postali na to divjačino že pozorni in komaj čakajo, da se je lotijo t vspehom.
Zadruga »Pohorska vzpenjača v Mariboru«
ima v četrtek, 28. t. m. ob 8. zvečer v hotelu »Pri zamorcu« ustanovni občni zbor z volitvami načelstva in nadzorstva. Vabljeni.vsi delničarji, —
Kaj je s Tvomlško ces+o?
V javnosti se je že mnogo debatiralo o Tvorniški cesti, glavni dovozni cesti na koroški kolodvor. Tvorniška cesta je v našem mestu ena najbolj frekventiranih, obenem pa tudi najbolj zanemarjenih cest. V deževnih dneh je zalita z vodo in pokrita z blatom, da težko obloženi vozovi le z največjo težavo pridejo naprej, ali pa tudi obtiče sredi ceste. Tvorniška cesta spada pod železniško u-pravo. Da bi bila cesta bolje oskrbovana, jo je nameravala železnica predati v o-skrbo mestni občini, kar bi bila najsrečnejša rešitev. Le žal, da se to še ni zgodilo. Skrajni čas je že, da pride v tem pogledu do sporazuma med občino in železniško upravo. Ob takih razmerah ni čuda, da se kolesarji vozijo zgolj po pešpoti in čestokrat prisilijo pešca, da se jim umakne v globoko blato. V interesu mestne občine same bi bilo, da prevzame Tvorniško cesto in jo popravi. Ker vozijo po njej večinoma težki tovorni vozovi in avtomobili, bi jo bilo treba tlakovati z granitom- Sicer ne bi zdržala o-gromnega prometa, ki še narašča vedno bolj. Upamo, da ne bo treba več javno moledovati za rešitev tega nujnega vprašanja ter da bo končno le urejeno. —
Ostanki Tegetthoffovega spomenika.
Ker je vprašanje obnovitve Tegetthoffo vega spomenika definitivno rešeno v negativnem smislu, bi bilo pač želeti, da bi se čimprej odstranil tudi podstavek, ki že od prevrata sameva sredi lepega nasada na Jugoslovenskem trgu, kakor žalostna razvalina. Ta podstavek v sedanjem stanju mestu gotovo ni v okras in v ponos. Na mesto, kjer stoji, bi vse bolj spadala lepa cvetlična gredica. —
Tatvine.
Včeraj je mariborska poJicua aretirala 221etno služkinjo Jožefo S., ki je v soboto odšla od svojega gospodarja, nekega tukajšnjega trgovca in odnesla s seboj dva ključa njegove pisarne. Včeraj se je vrnila v stanovanje svojega delodajalca skozi okno in pokradla dve rjuhi in nekaj perila, v vrednosti 250.— Din. Pri tatvini pa so jo zasačili in prijeli. Policija jo bo oddala sodišču. — Razbito letalo »Sch\valbe« je demontiral Mo,,':'"’' P. Med poslom pa sta se ga »prijela« 2 magneta, ki ju je skušal snraviti v denar. Ponujal ju je za 50 Din. a so ga izsledili policijski agenti. Na Kralja Petra trgu je vrgel magnete od sebe in pobegnil. —
Policijski pes »Egolf«,
izborni pomočnik našega policijsV^a komisarijata, je bil pozvan v Oplotnico. kjer je bil pri nekem tamošnjeni trgovcu izvršen drzen vlom. Vrh tega j ima tudi nalogo, da ugotovi sledove za vlomilci v konjiškem okraju, Ločah in okolici, kjer se zadnje čase klati večja vlomilska tolpa.
Policijska kronika.
Od nedelje na pondeljek je policija ® aretirala šest oseb: Jožefo S. radi tatvine, Franca P. radi razgrajanja.* Valentina S. radi goljufije, Franca J. radi nasilstva, Ljudmilo S. radi vlačit'j carstva in Marijano Z. radi potenn-J štva. —
Miklavžev večer za otroke.
Kakor je bilo že objavljeno, še bo vršilj v četrtek, dne 5. dec. v veliki dvorani pivovarne Union veliki Miklavžev večer, ki ga priredi Pomladek Rdečega križa * sodelovanjem Slovenskega ženskega dflU štva v prid počitniške akcije na Pohorju- 1 Prireditev se bo vršila ob pol šestih zve- f čer in bo prvovrstna kar se tiče aranžmaja. Pred nastopom Miklavža se bo izvajal kratek mladinski program, gosp® | pa bodo med tem postregle deci s pecivom in okrepčilnimi pijačami.
Predavanje za trgovske kroge.
Slov. trgovsko dr. xtvo v Mariboru Sc sklenilo, prirediti v zimski sezoni redna vsakomesečna strokovna predavanja. Pf' vo predavanje se bo vršilo dne 28. t. n1' ob 20. uri o temi »Razvoj trgovstva T splošnem« v restavracijskih prostori* Narodnega doma. Vabljeni so razen tr' govcev k pedavanjem tudi trgovski meščenci in obrtniki.
Za jesen In zimo KARO čevlji. ^
Prokletstvo Tutankamona
IZKOPAVANJE GROBNIC KRALJEV STARODAVNEGA EGIPTA ZAHTEVA OD ZNANSTVENIH EKSPEDICIJ VEDNO NOVE ŽRTVE.
Kakor je vsem še znano, je lord Carnarvon, ki je odkril velike egiptske kraljevske grobove ob gornjem Nilu, neposredno potem, ko so našli izredno dragoceni in bogati grob kralja Tutank amena, umrl nenadne smrti. ^Njemu je kmalu nato sledilo v grob še več članov njegove znanstvene ekspedicije, ne da bi se mogel dognati pravi vzrok smrti.
Že tedaj sc je razširila govorica, da je smrt lorda Carnarvona in njegovih tovarišev posledica tajinstvene sile, ki se je hotela maščevati radi motenja večtisočletnega miru kraljev starodav ne^a Egipta.
Ta verzija se je razširila tembolj še radi tega. ker je ob srednjem Nilu med tamkajšnjim priprostim narodom že sto in stoletja ohrani^no ustno sporočilo, da se duše pokojnih mumificiranih kraljev starega Feipta maščujejo nad vsakim, ki jih boče motiti v njihovem večnem spanju.
Čenrav morda smatramo ta sporočila kot navadne pravljice, _ vendar ostane klj"b temu pribito deistvo, da je v zvezi z 'zkopavaniem Tutanka-menove grobnice umrlo n''*-
vano mnogo članov Carnarvonove ekspedicije.
Po Carnarvonovi ekspediciji so nadaljevale izkopavanja še razne druge ekspedicije, posebno ona Howarda Carterja. Tudi od članov teh ekspedicij jih je dosedaj ob skrivnostnih okolščinah umrlo nenadne smrti že devet. To spominja zopet na tajinstve-no smrt lorda Carnarvona, ki se je baje ranil ob nekem obroču iz Tutanka-menovega groba.
Kar pa se tiče smrti bivšega tajnika Ho\varda Carterja, je ta slučaj res prav nenavaden. Bil je to 451etni Be-thell, človek izredno krepke postave in pri najboljšem zdravju. Na predvečer svoje smrti je bil še v neki družbi izredno razpoložen in je pripovedoval, da se bo takoj po povratku v Anglijo poročil z neko Angležinjo, ki ima enak priimek kakor Tutankamonova soproga, namreč Refertari. Ko so hoteli naslednje jutro- Bethella zbuditi, so ugotovili. da je že večer poprej umrl. Našli so ga popolnoma oblečenega in je ležal prek postelje. Vzrok smrti ni znan in bo skušala dognati to posebna zdravniška komisija.
Narašianle preobljudenostl in smeri IzseHevanja
PASIVNE IN AKTIVNE POKRAJINE. - RAZVOJ PREBIVALSTVA.
KRAJINE BODOČNOSTI.
PO-
Normalna kapaciteta , posamezne pokrajine se računa po teni, koliko prebivalstva lahko prehrani s svojimi lastnimi hranili. Ozemlje, ki pridela manj živil kakor jih samo porabi je pasivno, ono, ki jih pridela več, pa je aktivno. V aktivni pokrajini se prebivalstvo tedaj lahko brez škode pomnoži za toliko, kolikor £a je mogoče z lastnimi pridelki prehraniti, v pasivni pa se mora presežek prehraniti z uvoženimi hranili ali se pa mora izseliti v aktivne pokrajine. Mi smo že v prejšnjih člankih, ki so se pečali s Problemi izseljevanja naravnega prirastka prebivalstva konstatirali, da je slovenska zemlja že danes preobljudena in š tem pasivna. Toda preobljudena in v tem oziru pasivna ni samo Slovenija, ampak vsa zapadna Evropa, h kateri prištevajo strokovnjaki vse evropske pokrajine, ki se razprostirajo zapadno od vzhodne meje srednjeveškega nemškega cesarstva.
-°ri izračunavanju kapacitete Evrope delimo tedaj naš kontinent v dva dela: v zapadno in v vzhodno Evropo. Po zad-ttiem ljudskem štetju ima zapadna Evropa danes približno 278 milijonov prebivalcev, dočim znaša njena kapaciteta samo 235 mil. V zapadni Evropi je tedaj ze sedaj 57 mil. ljudi preveč. Vse te presne množice se morajo prehranjevati z živili, katera se uvažajo iz ostalih delov sveta, ki so še aktivni. Še vedno, in sicer
134 mil., pa je aktivna vzhodna Evro-
P. ’ ^atere kapaciteta znaša 336 mil., pre-mvaicev Pa §teje le 2Q2 mi, To se pravj;
. f® Prebivalstvo celokupne Evrope lal pomnožilo še za 77 milijonov, da bi dosegli ravnovesje med številom prebivalstva in Prehranjevalno sposobnostjo (kapaciteto) zemlje. Ker na je izseljevanje ,z preohudene 2apadne Evrope -v še ne pr*obljudeno vzhodno takorekoč nemogoče, mora odviSno prebivalstvo teh zapadmh držav m dežel iskati tla za kolonizacijo v drugih delih sveta In ker smo Slovenci tudi med tistimi narodi ki se s pridelki svoje zemlje ne moremo prehranjevati, je tudi za nas važno vedeti kakšno je tozadevno stanje teh ostalih delov sveta.
Najaktivnejši del sveta je danes še Afrika, ki bi mogla pri moderni in racionalni eksploataciji poljedelske in sploh kulturne zemlje prehranjevati nič manj kakor 1650 milijonov ljudi, vse njeno prebivalstvo pa šteje približno 138 mil. Na drugem mestu je za Afriko Južna Ame-r>ka. Njena kapaciteta znaša 1200 mil. Prebivalstva pa ima le 77 mil. Tretja je po em Severna Amerika s kapaciteto 800
• m 158 mil. prebivalcev* četrta \zija
(s Sibirijo) s kapaciteto 1700 mil. in 1039 mil. prebivalci, peta Oceanija (otočja) s kapaciteto 125 mil. in 2 mil. prebivalcev, zadnja pa Avstralija s kapaciteto 120 mil. in s 6 mil. prebivalcev. Po tein Računu je tedaj na vsej zemlji prostora za 6166 milijonov ljudi, živi pa jih danes na nji približno 1897 milijonov. Vsi deli sveta, razen zapadne Evrope, so/še aktivni, to se pravi, na njih je prostora za veliko več ljudi kot jih v resnici živi.
Toda Število prebivalcev naše zemlje narašča v zadnjem času tako naglo, da bi znašalo celokupno število pri sedanjem enakem naraščanju čez 100 let že 5032 mil. in bi znašal presežek pri že o-menjeni kapaciteti 6166 mil. tedaj le še + 1134 milijonov. Po posameznih delih sveta pa bi bilo 1. 2029. stanje približno sledeče: Evropa (celokupna) bi imela 719 mil. ljudi preveč (skupaj 1290 mil.), Azija 1021 mil. preveč (skupaj 2721 mil., le v Sibiriji sami bi bilo še vedno prostora za + 98 mil.), Afrika bi imela prostora še za 1280 mil. ljudi (skupno 370 mil., le v severni Afriki bi znašal plus 41 mil. ljudi), Južna Amerika za 1000 mil. (skupno 200 mil.), Severna Amerika za 370 mil. (skupno 430 mil.), Oceanija za 120 mil. (skupno 5 mil.) in Avstralija za 104 mil. (štela bi skupno tedaj le 16 mil.).
Iz navedenega tedaj sledi, da je zaenkrat, dokler se kulturne razmere v Afriki ne zboljšajo, najugodnejši del sveta za naseljevanje izseljencev iz Evrope še Južna Amerika, ki bo še čez 100 let imela prostora za eno milijardo ljudi. Toda Južna Amerika je prikladna Zaenkrat le za poljedelske izseljence, to je za take, ki si tam po naselitvi ustanovijo svoje lastne farme (kmetije). Za to pa morajo imeti potrebni kapital ali pa jim mora priskočiti na pomoč posebna organizacija, ki bi jo bilo treba osnovati. —
Z'očin slepca
V Jumet Ilouboisu v Franciji je neki 471etni vojni invalid, popolnoma slep, zaklal svojo ženo. Najprej jo je objel in poljubil, potem pa ji bliskoma z nožem prerezal vrat. I(o je prišla policija, da ga aretira, je zasadil še sebi nož v vrat in v nekaj minutah izkrvavel.
Slična drama sc je odigrala v Gentu v Belgiji. Sedemdesetletni starec, ki je radi poloma neke banke izgubil skoro vse svoje premoženje, je v obupu, umoril najprej svojo ženo, potem Pa izvršil samomor.
Spominlalte m CMD
Spori
SVEŽE BRAZDE PRVIH SMUČARJEV.
Začetkom minulega tedna je zapadlo tia zapadnem Pohorju toliko snega, da je v soboto in včeraj odšlo v pobeljene klance mnogo smučarjev. Spričo toplejšega vremena smuka ni bila ravno najidealnejša, vendar so smuči prestale prvi krst letošnje sezone, od katere si domači šport niki obetajo prav innogo.
Delegatom mariborskih klubov je uspelo v Ljubljani izposlovati zagotovilo, da bo v dneh od 26. decembra do 6. januarja na Klopnem vrhu poučeval domače smučarje trener JZSS inž. Thorleit' Hans-sen, kar bo v znatni meri prispevalo napredku smučarstva v Mariboru in bližnji okolici.
V Ljubljani so se vršili tudi izpiti sodnikov v zimsko-sportnih panogah. Od mariborskih smučarjev so izpit položili z najboljšim uspehom gg.: Vekoslav Gelu bo vic, načelnik- zimskošportnega odseka ISSK Maribora. Tedy Voglar,. Vilko Ogorelec in Franc Vetrih.
SK ŽELEZNlCAR:SK HERMES 6:2 (2:2)
Včerajšnje športne prireditve so bile z ozirom na prepoved igranja, ki jo je podsavez izrekel nad »Mariborom« in »Rapidom. omejene samo na eno prireditev, ki pa ni nudila toliko kot se je pričakovalo.
Tokrat je gostovalo v Mariboru moštvo ljubljanskega Hermesa, ki je domačinom upravičeno podleglo, kajti v ambicioznosti in požrtvovalnosti so gosti, zaostajali. Zadovoljili so le začetkom prvega polčasa in dosegli tudi vodstvo. Kmalu pa so prešli »Železničarji« v rahlo premoč in izenačili. Pri stanju 3:2 za^Ž&eZ-1 ničarje« se je gostom nudila prilika izenačenja z 11 metrovko, česar pa niso' izkoristili, kar je moštvo otnalodušilo, domačini pa so z nezmanjšano požrtvovalnostjo oblegali protivnikova vrata. Zmaga Železničarjev je zaslužena, vendar previsoka. Rezultat 4:2 bi odgovarjal močem nasprotnikov, toda sodnik g. Ennenc. ki je bil sicer dober, je priznal tudi dva goala. ki sta padla iz čistega of sidea.
Predtekmo sta odigrali rokometni moštvi Železničarja in Rapida. Zmagali so Železničarji z rezultatom 2:0.
Burni potek in zaključek obč. zbora JNS-a.
Včeraj zvečer se je vršil v Zagrebu občni zbor JNS-a, na katerem je bilo zastopanih 346 klubov. Zastopniki so se takoj razdelili v dve skupini: za Beograd in Zagreb. Beograjsko skupino so podpirali delegati subotiškega, skopljanskega, sarajevskega iii ljubljanskega podsaveza. dočim so Zagrebčane podpirali delegati splitskega in osiješkega podsaveza.
Hrup je nastal, ko je bilo po dolgi debati odklonjeno tajniško poročilo s 169: 162 glasovom. Blagajniško poročilo je bilo sprejeto s polivalo, nakar je skupščina prešla na najkočljivejšo točka dnev nega reda — prenos saveza iz Zagreba v Beograd. Govorniki obeli skupin so utemeljevali razloge, ki govore za. ali proti prenosu saveza. Končno je prišlo do glasovanja, ki pa ni utegnilo biti zaključeno. V dvorani je nastal namreč hrup, ki se je spremenil v vihar, ko je ljubljanski delegat g. Betetto glasoval za prenos. Razburjenje je bilo toliko, da je morala posredovati policija in razgnati zborovalce.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Ilirija—Villacher Sportver-ein 4:2 (3:0).
Beograd: B. S. K Obilic 8:1 (3:1),
Jugoslavija—Busk 2:1 (1:0), Jediustvo— Grafičar 3:1 (1:0).
Zagreb: Gradjanski- Sokol 5:0. Hašk —Sparta 4:2, Concorciia—Croatia 0:2, Železničar—Viktoria IH.
Dunaj: Rapid Hakoah 6:2 (3:0), Šport klub—Wacker 3:1 (3:1), WAC—Admira 1:1 (1:0), Hertha—Vlenna 1:0 (1:0), Ni-cholson—FAC 1:1 (1:0).
Praga: Sparta—Bohemians 2:1 (1:0), DFC (Budjejovice—DFC (Prag) 3:2, Kla-dno—Cecliie Karlin 6:2.
Toplice; Slavia (Prag)—Teplitzer FC 2:1.
Branislava: Bratislava—Viktoria Žižkov 6:1.	0
Budimpešta: Ferencvaros—Pečuli '2-2 (2:1), Uipest—Somogi 7:3, Hungaria —3.
Bezirk 1:1, Nemzeti—Bastia 2-1, Ofner 33—Kispest 2:2.
Gradec: GAK—Kastner & Ohler 4:3 (3:0), Sturm:Hakoah 5:0 (3:0).
Litteraria
Recitacijski večer v Celju.
Pred kratkim se je vršil v mali dvorani Narodnega doma v Celju recita cijski večer skupine pesnikov in pisateljev, ki šo zbrani krog nove literar-no-kulturne revije »Odmevi«. Nastopili so: Cvetko Golar iz Ljutomera, Radivoj Peterlin-Petruška iz Ljubljane. Radivoj Rehar iz Maribora, Danilo Gorinšek iz Maribora, Mirko Kragelj iz Ljubljane in Franjo Roš jz Celja. Cvetko Golar je recitiral izbor pesmi iz svoje zbirke »Njiva zori«, Petruška iz zbirk »Po cesti In. stepi« in »Znamenje« in Radivoj Rehar odlomek iz drame »Učlovečenje« in izbor pesmi iz zbirke »Iskanja«, ki bo najbrže izšla še letos. Po odmoru so čitali svoja dela: Danilo Gorinšek, in sicer črtico »Kriza« in pesmi' iž »Žalostne ljubezni«, Mirko Kragelj pesmi iz zbirke »Kresnice in snežinke« ter iz nove, še nenatisnjene knjige, a Franjo Roš nekaj pesmi ter črtic. Razpoloženje je bilo na večeru zelo dobro, moralni uspeli velik, materijahn pa je bil vsled zmede, ki je nastala s prelaganjem prireditve, manjši kakor bi bilo pričakovati.
Literarno-kulturna revija »Odmevi«.
Kakor smo že svoječasno »oročali, je pričel izdajati pesnik Radivoj Peterlin - Petruška v Ljubljani novo literarno-kulturno revijo, ki bo v obliki zaključenega zbornika izhajala- štirikrat na leto: spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Sedaj leži pred nami prva številka, ki obsega 108 strani velike četvorke in prinaša pesniška, pisateljska in esejistična dela 48 autorjev vseh naših literarnih generacij. Prvi del zbornika je posvečen manom pisatelja Milana Puglja. Pesmi so mu napisali: Ivan Albreht, Cvetko Golar, Ljuba D. Jurkovič. Gustav Strniša in Radivoj Peterlin - Petruška, sestavke v prozi pa Jože Kostanjevec in Josip Vandot. V ostalem, zelo pestrem delu pa so poleg Slovencev zastopani tudi Hrvati in Srbi: Dragutin M. Domja-nič, Ljuba D. Jurkovič in Miliovil Kru-šlin. Domjanič je objavil dve kajkav-ski pesmi, posvečeni spominu na Ljutomer: »Hajda« in »V gorice«, Krušlin pa sonet »V Turopolju 1916«,‘V listku prinaša Glaserjev odgovor k Vidmarjevi oceni zbirke »Čas-kovač*. Plaste-njakovo oceno Albrehtove mladinske igre »Sirota Jerica«.'Vandotovo oceno Gorinškove zbirke »Žalostna ljubezen«, Albrehtovo oceno Maleševih' »Rdečili lučk« ter occno Roševe mladinske pripovedne zbirke Medved Rjavček«, zapiski so pa zopet posvečeni večinoma pokojnemu Milanu Puglju. Knjiga, ki je grafično uzorno delo Učiteljske tiskarne, ie okrašena z Justinovo zelo prikupno naslovno stranjo. dvema slikama Puglja in Domja-niča ter risbami in lesorezi ter linorezi naših slikarjev:	Elka Justina, Fr.
Sterleta, Mirka Šubica, Milie Maleša in Šaše Šantla. Poleg tega pa prinaša kot prilogo tudi Pugljev portret, ba-krotisk Delniške tiskarne. Revijo Odmevi«. ki obeta postati nekaka svobodna tribuna vse slovenske literature, tedaj toplo priporočamo. Celoletna naročnina znaša 120 Din in se naroča v Ljubljani, poštni predal 263.
Makso Šnuderl: Človek iz samote.
Pravkar je bila v Mariborski tiskarni dotiskana Šnuderlova zbirka novel
Človek iz samote«, ki obsega 11 pol, (176) strani formata Cankarjevih zbranih spisov. Knjigo, o kateri bomo še spregovorili in ki je tako notranje kakor zunanje razveseljiv pojav, je izdala in založila naša Tiskovna založba.
Recitacijski večeri v Ptuju in Mariboru.
Skupina pesnikov in pisateljev, ki je nastopila v zadnjem času z recitacijami svojih del v Ljutomeru in Celju, namerava tekom prihodnjega meseca nastopiti tudi v Ptuju in Mariboru, a manjši nastopi sc nameravajo prirediti tudi v Slovenski Bistrici, Slovcnj-irradcu in drugod.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski ramaa iz starih Benetk 284
Po smrtnonevami vročici, ki bi jo bila skoraj pahnita v grob, je postala Leonora nekoliko vitkejša, nekako bolj ženskih, brldkejših potez, vse je pričalo, da se je v njenem srcu nekaj pomirilo in poleglo. In zato se je zdaj malodane bala pogledati to sliko — bala se, da ne bi ta pogled obudil v njeni duši skritih, spečih bolečin.	.
Kakor bolnik, ki leži na svoji postelji m se boji najmanjšega giba, v iluziji, da mu more trpljenje v tej nepremičnosti manj do živega, je iskala tudi Leonora v nepremičnosti svojega duha iluzijo, da
je preteklost ne muči več.
Toda portret, ki ga je prinesel Aretino, je obnovil v njej vsa bridka vprašanja, onemogočil vsak-
tero pozabljenje.	  ,
Zeljno je gledala to sliko, ki je bila tako polna življenja, da je kar dihala pred njenimi očmi.
In nežno, skoraj nezavedoma, ji je govorila, kakor da bi v mrtvem platnu zares utripalo življenje ljubljenega bitja:	_	.	.
»Torej si vendar zopet pri meni... Roland, o dragi moj, da bi me mogel slišati tu, da bi ti mogla razložiti in ponoviti vse, kar ti je govorilo moje srce od strašnega dne najine ločitve pa do danes!... In. da bi mogla vsaj za trenotek pogledati v tvoje srce ter spoznati sodbo, ki si jo izrekel o meni!... Roland moj, mnogo sem trpela... toliko, da nikdar ne bi bila verjela, da more človek trpeti, ne da bi umrl... In vendar, ze sama tvoja podoba, ki jo vidim zopet pred seboj, mi zadošča, da želim trpeti še huje... zate... zate...«
Jokala ni.
Govorila je nežno, počasi.
Sedla je bila v naslonjač, ki Je stal sliki nasproti. naslonila komolce na področnik in glavo v dlan ter uprla svoj pogled v oči, ki so zrle nanjo.
Dandolo se je vrnil.
Videl je hčer sedečo pred sliko in se ji približal.	J	A	u	„
»Kdo ve, če ni nespametno od tebe. Leonora. .. Cernu ti bo ta slika... v tej-hiši ?.. •*
Zmajala je z glavo.
»Torej jo hočeš vseeno obdržati?«
»Da. oče... Saj nisem imela doslej ničesar od
njega...«	.	,	,.
Dandolo se je začel počasi izorehajatl po som. s sklonjeno glavo, ogibale se pogleda na hčer in na Kandianovo sliko: zveza med to sliko in njegovim otrokom mu je budila očividno neznosne mish.
Že nekaj časa se je Dandolo tolažil z nado da je spomin na Rolanda Kandiana v hčerinem srcu vsaj opešal, ako že ne popolnoma ugasnil.
Zgodilo se je tudi nekaj čudnega, kar ga je no* trdilo v tej veri. Leonora se je bila po svojem ozdravljenju navadila, peljati se po dvakrat na teden na izprehod. In to vselej ob istih dneh in Isti
uri.
Ko je prvikrat zapuščala palačo, jo je generalni kapetan od daleč zasledoval, v temni radovednosti, kam pojde in kaj bo počela.
Toda, ko se je vrnil in je čez nekaj časa tudi Leonora stopila v svoje sobane, ne da bi se zmenila zanj, je stopil odločno pred njo.
Leonora je obstala, kakor presenečena.
»Kaj izvolite?« je vprašala.
Vsa Altierijeva odločnost je izginila spričo tega ledenega nagovora.
»Povedati vam...« je zajecljal, »da je nespametno za vas, da hodite zvečer od doma... Prihodnjič vam dam spremstvo.*
»Če je tako, ne pojdem nikamor več.«
On je jezno zamahnil.
»Torej si izberite vsaj kak drug kraj za svoje Izprebode,« je povzel.
»Čemu... Kraj, kamor se vozim zdaj, mi Je všeč. Mene tam ne peče slaba vest.«
Altierl je odšel: odslej je ni več zasledoval.
Dandolo je vedno spremljal svojo hčer: mnogokrat se je celo zgodilo, da je sam opravljal posel gondolirja.
Kraj izprehodov. nad katerimi se je razburjal Altierl. je bila okolica Mostu Vzdihljajev. Tja se je vozila Leonora proti večeru in se vračala v polmraku zopet domov.
To je bila njena največja zabava.
Zgodilo pa se je nekega večera, par dni pred prizorom, ki smo ga pravkar naČrtali, da se je Dandolova gondola skoraj zaletela v neko barko.
V tej barki je sedel moški.
In tega moškega je Dandolo spoznal.
Bil je Roland Kandiano!
Nagovoril ie Leonoro! Bralec se snnminia. da je Roland počakal Dandolovo hč*- ter jo posvaril pred grozečo ii smrtno nevarnostjo.
Oče Je takoi obrnil gondolo in bežal proti na-lači Alfieri: lotila se ga je silna zmedenost in razburjenost.
Roland Kandiano torei nadzoruje ni^nvo hčer!
Kaj misli?
Kaj hoče?
Opazoval je Leonoro: zdela se je popolnoma mirna.
Ko sta se vrnila v palačo, jo je vprašal:
»Ali si ga videla?«
»Da. oče.« Je deialn Leonora.
»Ali si ga spoznala?«
»Spoznala, oče!...«
Dandolo n? več silil vanjo: toda vztrepetal je radosti, da vidi hčer tako malo vznemirjeno.
Da, vse je kazalo, da Hubi Rolanda k večjemu še snominu na Hubo, Iz nekake navade.
Načrt, ki ga je nosil v glavi od tistega dne. ko se je boril z Altierljem in se nastanil poleg hčere, da bi pazil nanjo in jo branil, ako bi bilo kai potrebno — tisti načrt se je bližal svojemu uresničenju...
Toda. ko je danes videl, kako zam^ma stoji Leonora pred Rolandovo sliko, je začel dvomiti.
»Torej,« je povzel po daljšem molčanju, »je res tvoj namen, obdržati to sliko pri sebi ?...«
»Da, oče,« je odgovorila kratko, kakor se je bila navadila zadnje čase, odkar je živela to svoje samotno življenje.
»Ali se ne bojiš.« je nadaljeval oče nekako plaho, »da bi ti vzbujal ta pogled žalostne misli?«
»Kako neki, oče?«
»Kaj vem? Morda s tem, da bi obnavijal spomine ...«
»Kakšne spomine?«
Mirno in trdno je pogledala Dandola.
Zardel je in zakašljal.
Razumel jo je: tisti, ki se mu je bilo bati starih spominov, je bil le on, ne ona.
Oba sta pomolčala.
Nato je Leonora vstala, hoteča oditi v svojo sobo.
»Poslušaj me, dete,« je Spregovoril Dandolo iznova.
Leonora je sedla nazaj.
Ni si nadevala niti vdane, niti nejevoljne krinke; narobe, prizadevala si je. da bi se pokazala rav-nodušnejša nego kadarkoli prej.,.
»Ali veš.« je dejal Dandolo, »da se pripravljajo v Benetkah resni dogodki?... Tajnosti, ki jih ne smem izdati, a ki so prišle kljub temu do tvojih ušes, ti pričajo, da Je prevrat pred durmi...«
»In kaj sledi iz tega, oče?«
»Ali nisi nikdar mislila na to. da so Benetke mesto najinega troljenia, mesto, kjer naju vse spominja bolečin, ki jih lahko obnovi vsaka najmanjša beseda, vsak dogodek, vsak pogled — kakor n. pr. na sliko, ki jo je prinesel Aretino?«
»Res. pogostoma sem mislila na to...«
Žarek veselja se je zasvetil v Pandolovih očeh.
»Ali veš. kaj sem storil,« je delal nato tiho
»Poveite mi: poslušam vas. oče!«
»Torej ukazal sem. nrodati vse svoje imetje v Benetkah. Da. niti palača Dandolova ni več najina. Tudi umetnine, ki sva jih imela, sem dal skrivaj razprodati, drugo za drugo... Tako sem iz-premenil najino imetie v zlato, in reči moram, brez posebne izgube... Človek, ki mi ie zvest in udan, je šel s tem denarjem v Milan, kjer naju pričakuje... Ali me ne razumeš?...«
»To pomeni, da hočete pobegniti?«
»Da. skupno s teboj. Poslušaj me. Lahka, br-za gondola stoji že teden dni blizu te palače; na njej se nahaja troie spretnih mornarjev, ki so ml popolnoma vdani. Pobegneva lahko vsako uro, kadar se ti zazdi: ako hočeš, še nocoi. Ukrenil sem vse, kar je zahtevala previdnost. Niti vrat nama ne bo treba odpirati, kajti preskrbel sem si izvrstno vrvno lestvico. Ob enaistih, ko bo palača že zaprta in vsi ljudje v globokem spanju, se Izlahka spustiva doli. ne da bi kdo kaj sumil. Gondola le par korakov odtod... Kakor vidiš. Je stvar enostavna ...«
Ma* o|tMl, ki »Mij* v pe*r*-dowln« In »onljaln« iumimm
■Mlnnhnt—lin hwd« >OPk
aaMAk Dli A*<
z Mali
• Ženitve, *>p«»e»w|e h>ofto»
el trgeveksge a* reMemnegn »•tajat eeekn baaada 80 p, MjmanP maee« Din 10*—
Učenka
se sprejme, Foto Japelj.
3006
Eksistenca.
Dobro Idoča obrt se radi izselitve za Din 60.000 proda. Avto ter stanovanje zraven. Naslov pove upravi lista.
2932
Fotografiram vse! Portreti, brzoslike Najnovejši aparati in ve. Novo aie.ier. Gosposka 39
Industrija, šport, svetlobne napra-
t-foateiie. Fotomever.
2286
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič* Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
Splošna posvetovalnica,
v važnih življenskih in gospodarskih vprašanjih/ preskrba naročil, posredovanje stanovanj, lokalov, posestev, prijave brezplačno: »Marstan«, Koroška cesta 10.	3020
Prodam novo hišo.
Radvanjska 60 pri Studencih.
3022
Zavese, mrežaste In klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril* Metodova 12. desno. ____________________ 5183
Sobo- In črkosHkanje Izvršuje po ceni, hitro In okusno Prt* njo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2281
N zn n|am, d« sem ohmll v Mariboru
na Aleksandrovi cesti štev. 48
nov, modern krojaški salon
za dame ia gospode, pod tlimo
,.ELEGANCE"
kot večleten lastnik modnega ateljeja v Tratu ter poslovodja pil* krojev*!«« tvrdke ,Elite" v Ljubljani lahko jamčim za vestno, točno la solidno postrežbo. — Na razpolago prvovrstni čeikl in aagleiki vzorci. Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporočam
8037	Vekoslav Terier
ODOI
Kalodont, Pebeco i.
Clorodont, t. d. nudi
najusodneje
In kupi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovin*
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
Porediti Bobi
Kdo se ga ne spominja, ko je bril svoje hudomušnosti vsaki dan v »Jutru«.
Sedaj so izšle te prigode v lični knjižici, ki bo v veselje mladini, a tudi odrasli jo bodo z veseljem vzeli v roke in se Bobi*ju od srca smejali.
Miklavž In BoilCek
bosta mladino gotovo najbolj osreClla s fcnjlllco s IM »likata*
Knjižico dobite v
UPRAVI »JUTRA« In »VEČERN1KA« Aleksandrova cesta t3.
Cena knjižici Je Din 12.—. Po pošti Din 14.—. Znesek je vposlatl v naprej.
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN
2665
ZATO, PRI NAJ VEČJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE.
3OS. KARNICNIK
MARIBOR. GLAVNI TRG 11
SPECI3ALNA ZALOGA SAMO VEZNIC
■Ut Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; oredstabnik izdajatelja tn urednik; Pran Br uzovis v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. r, predstavni
Stanko Detela * Maribora-